I I , »in 1 I I I I I-:-11 jfljlfe. gMHHUj. g^JU^^^ štt MttHh WlEs li^a. MM^ ^tfH^k. gjMfjMHB Mil 'MiMi Mak MM MMlBk HQ --- - * ...... I' ' IB Miftj* a K —————I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY f#KlttStitWX %atttt" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI | NO. 8 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY JANUARY I9th 1923 LETO XXVI. - VOL. XXVL * . • NovicezNewburga 11 ' Lep napredek v slovenski i župniji. Prav nič sc mi ne ljubi pisati. Glava me boli, tako me Ig zdelala ta šmentana ohcet. Ne vem, zakaj se ljudje ženijo, 2e takoj prvi dan se prične križ, ali pa vsaj drugi dan, ko so vsi, ki so bili na ohceti, zaspani, slabe volje in glava jih boli. No, pa kaj bom pisal o tem. Ljudje hočejo imeti križe, that's all! Enihau, to I pot se je poročila Mary Škuf-ca na 78. cesti.. Mary je bila vedno pridno dekle. Ne vem kje, toda nekje'najbrž že — je videla fest fanta, John S raj je videl njo — menda že — in tako je prišlo do tega da sta se začela rada imeti, in konečno sklenila živeti eden za* druzega. Poročena sta bila v pondeljek. Bilo srečno! Poročila sta se tudi John Sever in Ana Mrvar, stanujoči na 79. cesti blizu Kins-1 man. Srečo tudi tema I Prihodnjo nedeljo bo ne-kaj zanimivega v dvorani Nar. Doma v Newburgu. Imel bo predavanje dr. Rev. Srečko Zamjen. Dr. Zamjen je Že poznan širom naše velike dežele, kjer so ga povsod, z velikim zanimanjem poslušali. Je! izvrsten govornik. \ Vstopnina je prosta, vendar to ni za otroke^ ker je resna stvar, in otroci se ne brigajo ||»** take stvari. Delali bi k . f Sum. Pridejo naj torej le od-rastli. Krasen napredek se je pokazal zadnje leto pri fari sv. m Lovrenca. Plačalo se je zad-W nje leto, poleg obširnih poprav in navadnih šolskih in cerkvenih potreb, $7628.65 dolga. To kaže, koliko se stori brez posebnih težav, če je edinost v naselbini. Hvala Bogu najprej, potem pa vsem našim vrlim cerkvenim možem, ki so lahko ali nelahko redno vsak mesec obiskovali I družine. Hvala seveda vrlim 1 faranom, ki so vestno storili I svojo dolžnost. Novi odborniki, izvoljeni pretečeno necfeljo so: Jos. Skufca Ml. Martin Planin- . šck, Mike Vrček, Andrej Slak , Ignacij Godec, Frank Šraj, John Janežič, Jakob Jančar, ( i*., Domen Blatnik. John Kenik, , Louis Barle, Louis Gliha, ■ 'f. Louis Grden, John Mencin, , John Kovačič, John Srebr- \ nak, John Bradač, Fr. Kaste- , I lic, Fr. Mezgec, Ant. Abram, , i Anton Cičič, Jos. Orehovec, , | Fr. Legan, Martin Potisek, • l Ant. Sukovič. Fr. česnik, , I A. Miklauž, John Slabe, Fr. ( Kpmpare, Mike Bizaj, John , Kovačič, John Grobnar, Fr. j -Hrovat. Vsi zgorej omenjeni j možje so prošeni, da se snide- ( jo v nedeljo 21. jan. v Soli ta- , koj po zadnji sv. maši. V , glavni odbor sta zvoljena , John Janežič in John Bradač. Novim glavnim in pomožnim j odbornikom želimo mnogo , * uspeha, tako da bomo kon- j cem leta 1923 zopet lahko . rekli: "pa smo ga precej en ! kos (dolga) odsekali." Ne morem si kaj, da ne bi izrekel ] Še posebne zahvale starima 1 dvema odbornikoma, Anton : Gliha in Anton Globokar. To i |]m bila moža, ki sta bila ve- < dno pripravljena prijeti za I delo. Delala sta dolga leta in i I vedno pridno, za splošno do- i i gbrobit naselbine. Zaslužila ! H sta počitek, vendar pa upa- ' iho, d3 nam hosts še vedno i I na strani, kadar bo treba. $ Donuf ki^nC^Cpriho^nTo 1 Splošen nemir, ki je nastal po Evropi, potem ko je Francija ^ zasedla gotove dele Nemčije, ima svoj vzrok v dejstvu, da Nemčija ne plača, kar se je plačati zavezala. Nemčija trdi, da so ji zavezniki naložili tako visoko odškodnino, da je Nemčija absolutno ne more plačati. Se-vedi, Nemčija seje zavezala plačati to svoto s tem, da je podpisala mir v Versailles, toda izjavlja, da si pomagati ni mogla, da je bila prisiljena k temu. Francija pa trdi, da Nemčija lahko plača, ako hoče, toda neče. Zato je Francija naredila korake, da dobi denar. Belgija pomaga Franciji, Italija dvomi in ne Ve, kaj bi naredila, Anglija nasprotuje Franciji. Ko so Francozi vkorakali v Nemčijo, so to priliko izrabili Litvinci ter napadli mesto Memel, prav tik njih meje. To mesto je neodvisno in pod varstvom Lige Narodov. Mala posadka Francozov se je nahajala tam. Neredne čete Litvincov, ki sebe imenujejo "železni volkovi" so osvojile Memel za Litvinsko, potem ko se je francoska posadka podala. Na potu v Memel je francoska vojna ladija z več vojaki. Kaj se bo potem zgodilo, se ne ve. Ali se bo mala Lltvinska ustavljala Franciji, ali? Pa to ni edina skrb, ki tišči Evropo. Poljaki so postali zopet nezaupni napram Rusom. Poljaki so prepričani, da Rusi in Nemci skupaj delujejo proti Francozom in Poljakom. Zato je Poljska mobilizirala večji del svoje armade in jo odposlala na rusko mejo. Da pa Rusija ne bo nepripravljena, tudi ona spravlja skupaj armado, da je pripravljena za vsak slučaj. Taki so evropski sosedje. Na južnem koncu Evrope pa ni nič bolje. Jugoslavija — V Columbus se je napotila udova Mrs. Elsie Dyke, udova po policistu Dyku, katerega so lopovi Krist Lončar in Charles Habig ustrelili, ko jih je zasačil pri ropu. Mrs. Dyke je peljala s seboj svoja dva mladoletna otroka, da pregovori governerja Do-nahey, naj nikat ne pomilosti morilca Habiga. Habig je bil obsojen na električni stol. Toda governer Donahey udove niti zaslišati ni hotel, do-čim je pred enim tednom sprejel v avdijenci ženo morilca Habiga. Mrs. Dyke se je izjavila: "Jaz ne zahtevam druzega kot pravico. Habig ni poznal nobenega usmiljenja, ko je streljal na mojega moža, ni pomislil, da je oropal meni moža in otrokom očeta, ko je Streljal. Sedaj naj se mu enako vrne z enakim, kajti usmiljenja gotovo ni zaslužil. nedpljo popoldne, je shod lanskih cerkvenih odbornikov prestavljen na nedeljo 28. jan. Vsi lanski odborniki naj sf torej zapomnijo to nedeljo. Tem potom tudi obvešia-mo farane, da se je župnijski telefon premenil, in imamo sedaj Bell telefon s številko: "Broadway 1454-J." Starega telefona nimamo več, ker zadnje čase se itak ni dalo druzega poklicati kot "cen-trai , in Rumunska se pritožujejo^ da tudi Ogrska, kakor Nemčija, ne plačuje predpisane vojne odškodnine. Zato skuša Rumunska kot Jugoslavija zasesti del Ogrske, da prisilite Ogrsko k plačevanju, kakor hočejo prisiliti Francozi Nemce. Bulgarska, soseda Rumun-ske, skrajnfo sovraži Rumu-nijo, in je mnenja, da je prišel čas, da se lahko nad Ru-munsko maščuje. Zato tudi Bulgarija mobilizira. Rumunska nima prijetnega položaja, kajti svoje čete mora imeti pripravljene proti trem frontam, to je, proti Rusiji, Ogrski in Bulgarski. Čuje se, da se je Bulgarska skrivej zvezala s. Turki, za vsak slučaj. Vse male drŽave okoli Rusije so prepričane nadalje, da jih bo Rusija nekega dne napadla. Zato vzdržujejo veliko vojaštvo, ki velja ogromne svote denarja. Poroča se, da Jugoslavija skuša v Ameriki kupiti naboje za puške. Toliko, kar se ti<5e nemirne Evrope. V Aziji je pa položaj ravno tako slab. Ko je bila vojna končana, so zavezniki naredili mit- s Turki. V tem miru so se Turki podpisali, da izročijo Angliji Mosul provinco, kjer so bogata petrolejna polja. Nova turška vlada se je ustanovila iz ta-kozvanih "nacionalistov". Ti so ustvarili novo turško armado ,porazili Grke v Mali Aziji, odvzeli vse, kar so Grki pridobili, odstavili sultana, preklicali mirovno pogodbo, zahtevali Tracijo in Mosul provinco, Dardanele, itd. Ta vprašanja se še vedno reše-tajo na konferenci v Lausanne. » , Mir v Evropi je na skralno rahlih nogah. Vsalf trenutek zna zaropotati. Narodi so tako vajeni prelivanja krvi, da se ne morejo nasititi. — V Cleveland Heights so pred dvema mesecema naredili postavo, da lastniki psov ki ponoči tulijo in lajajo, so aretirani. Toda odkar je postava v moči, ni bil še en lastnik zaprt ,ker psi — ne tulijo, niti ne lajajo. Vzrok temu je, ker je nebo že . dva meseca ponoči pfepreženo z oblaki, luna ne sije, in pasje ijircine ne lajajo v črne oblake, pač pa le v polno luno. — O izvanrednem slučaju zakonskega prepira se poroča iz Bucyrus, Ohio. Evelyn Kamp, polna življenja, bi rada dobila razporoko od svojega moža. Ker ni mogla na možu drpzega dobiti, je upe-ljala v hišo neko \4 letno de-; kle, zvito kot kača. To dekle je zapeljalo Kempa, da so se bližale posledice. Žena je začela groziti, da ga pusti aretirati, ako se ne loči od nje. Ko je Kamp videl, kam je zabredel po krivdi $yoje žene, je Ženo najprvo ubil, potem za-žgal hišo in vse premoženje, nakar se je vrgel pod vlak Big Four železnice in umrl. — Zvezini dohodninski davek morajo plačati vsi oni, ki so oženjeni in zaslužijo več kot $2500 na leto, in vsi oni neoženjeni, ki zaslužijo več kot $1000 na leto. Oženjene osebe, ki morajo skrbeti zl mladoletne, imajo poleg tega še $400 prostih za vsakega mladoletnega. .- -a j.i.i miii i i i ■■ Za vojno deco Pobiranje milodarov v naši naselbini. - Slednjič se je tudi v naši naselbini započela velika akcija za deco mladinskih domov v Sloveniji. |Ta teden v okolišu sv Vid4 naslednje tedne pa še v drugih okrajih Clevelanda.. Mladinske dompve je rodila vojna, da je vrgla mladino, posebno šolsko ^obvezno, v največjo posirovfelost, zanemarjenost in podivjanost. Očetje na vojski, šole spremenjene v kasarne, mladina pa med podivjanim vojaštvom. Tem neštetim tisočem moralnih zapuščencev pa so se po vojni pridružili še tisoči voinih sirot,' -popolnih in delnih; samo za(nja uradna statistika jih izki zuje še 15. 000 v Sloveniji! Kdor ne vidi v teh tisočih nepreskrbljene dece nevarnosti ^a obstoj in življenje celega naroda, je —. slep! Tem revčkom treba predvsem kruha, obleke in obutve, še bolj pa vzgoje dobre, zdrave vzgoje, k zopet-ni poštenosti in vernosti! Mladinski domovi hočejo odpomoči tej največji potrebi našega naroda. Brez dobre vzgoje je tam vse izgubljeno! Mladinski domovi zbirajo v svojem okrilju vso gori označeno mladino, predvsem še osirotel^ zapuščeno, podivjano, ffltttžffho ogroženo. Tam imajo predvsem opoldansko prehrano, ker bi sicer stotine teh revčkov cel dan ne dobilo nič gorkega v usta! Parkrat na leto jih dom, po možnosti, obleče in obuje. Sirote in zapuščene oddaja dobrim ljudem v rejo, vzgojo in posinovljenje. V domovih samih pa jih vsak dan zbira, po šoli, ter jim z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo skuša nadomestiti skrb in VZgojo družine, ki je nimajo. . . Dalj« u trstu stran« O — Po malem se je začela pojavljati influenca v Cleve-landu. 59 slučajev je bilo n»> znanjenih v sreda Za pljučnico je obolelo 175 oseb, izmed teh jih je umrlo 77. — Včeraj se je odpeljal Rev. John Miklavčič, ki je bil-do-sedaj kaplan pri fari sv. Vida, na samostojno župnijo sv. Jožefa v Leadville, Čolo. Želimo mu mnogo uspeha v novi službi. t — Lep vzrok ima Mr. George Kalnay, 2052 Ontario St. da prosi za ločitev razpo-roke. Njegova žena je položila žganje v njegov avtomobil, nato je pa naznanila policiji, da je žena to storila, je takoj vložil prošnjo za razporoko. Ta jo gotovo dobi. — V zadnjih treh letih, je umrlo v Clevelandu 8674 o-seb za influencd. ^ V zadnji številki smo poročali, da ako naložite $1.00 na banko na 4%\obresti in pustite ta denar 2000 let na banki, da znese toliko in toliko obresti. Številke pa niso bile pravilne. $1.00 na banki puščen 2000 let p6 4% obresti, prinese v 2000 letih: $25. 118.823.520. 411. 764.705.882. 395.041.174.705, torej dvakrat več kot smo v zadnji številki poročali * Predsednik Harding je lahno zbolel ter se nahaja v postelji. Splošen spopad med narodi grozi sedaj po vsej Evropi Nemci v tajnih dogovorih z Mjševiško rusko vlado. Pariz, 18. jan. Ker Nemci zlepa ne dajo premoga v Ru-hru, so ga Francozi začeli s silo jemati. Nad 6000 ton premoga, katerega so Nemci imeli naloženega v vozovih, so Francozi zaplenili in ga razposlali na zaveznike. Francoski inženirji dajejo potrdila nemšklta' lastnikom, da so premog vzeli, toda nobene obljube, da bodo plačali za premog. Francoska in belgijska vlada ste dali včeraj povelje, da se začne sekati v nemških gozdovih na levem bregu reke Rene, kot za kazen, ker Nemci niso pošir Ijali obljubljenega lesa. vFrancoska civilna komisija, da zaenkrat ne bo zaplenila premogovnikov, pač pa bo le zajela oni premog, ki je že izkopan ter ga poslala v Francijo. Premog je bil namenjen za Nemčijo. Tudi so Francozi sklenili, da ne bodo aretirali nemških premogar-skih baronov, pač pa jih bo^ do samo poklicali pred vojno sodnijo, kjer se bodo morali zagovarjati. Načrt Francozom da zaplenijo nemške' premogovnike je ustvaril ja-ko ^labo mnenje v javnosti, posebno pri Italijanih in Angležih. Francozi so se pričeli zavedati, da so njih inženirske in druge moči popolnoma nezmožne, da bi operirali o-gromne rudnike in plavže v Ruhrskem dištrlktu brez nemške pomoči Nemški lastniki premogovnikov so v Dusseldorfu in se trdovratno ustavljajo francoskim poveljem, da vodijo premogovnike tako kot Francozi zahtevajo. Nemci imajo še vedno upanje,, da bo kaka tretja stranka posredovala, in bodo morali Francozi odnehati. Na*Anglijo ni računati, pač pa gledajo Nemci na Zjedinjene države, od katerih pričakujejo posredovanja med Nemci in Francozi. — Pravijo, da pride vsako jutro, ko se začnejo obravnave na policijski sodniji proti kršilcem prohibicije, v sod-njo dvorano zastopnik boot-leggerske organizacije, ki si skrbno notira, kako visoke kazni dobijo aretirani, čim višje kazni dobije kršilci prohibicije, toliko dražje je bootleggersko Žganje. Dejstvo je» da se je žganje zadnje čase podražilo, ker so tudi kazni poskočile. — tyaS slovenski zobozdravnik, dr. Mally, je dobil v svoj urad moderni stroj za administracijo plina. Rojaki so morali v takih slučajih sedaj hoditi v mesto, kjer so drago plačevali. Sedaj se jim to lahko doma ceneje naredi. — V nedeljo, 21. jan. priredi dr. Zvon iz Newburga lep koncert v Božeglav dvorani, 6004 St. Clair ave. Rojaki se pozi vi je jo, da pridejo na ta koncert in slišijo, izurjene newburške pevce, ki tvorijo v resnici krasen pevski zbor. Na-programu imajo za nedeljo jako izbrane slovenske pesmi. r — Prihodnja seja Kluba društev S. N. Doma, se vrši v soboto, 27. jan. 1923. Pri-četek ob 8. uri zvečer. Ta seja je obenem občni zbor ter se vrši volitev odbornikov za letošnje leto. Vsi stari odborniki in člani, kakor tudi novoizvoljeni zastopniki se po-tivljejo, da se gotovo udeleže. Dusseldorf, 18. jan. General Degouette, vrhovni poveljnik okupacijskih čet, naznanja, da je sedaj ves Ruhr-ski okraj zaseden, in da se nahaja v zasedenem ozemlju nad 100.000 francoskih vojakov. Nadalje so naznanja, da so Nemci polagoma začeli zapirati svoja industrijska podjetja. Kellerman Locomotive Co. v Katernenbergu, kjer je zaposljenih 5000 delavcev, je prenehala poslovati. Tovarna je obratovala 9 ur dnevno, toda francoski general je izdal povelje, da se dela odslej le 8 ur. Delavci so bili zadovoljni stem, tbda so zahtevali plačilo za 9 ur. Vodstvo temu ni hotelo ugoditi in je raje zaprlo vrata. Francozi računajo, da ne bo dolgo, ko se bodo Nemci podali. Ako ne kopljejo premoga, ga bo zmanjkalo tudi nemškim mestom za razsvetljavo in obrat v tovarnah se bo moral ustaviti, Nemci bodo morali stradati. Francozi računajo, da bo vzelo kake tri tetfne pa se bodo Nemci podali. Nadalje Nemci računajo, da zna priti v Frftnciji do netnirov in punta, če bodo Francozi nadalje mobilizirali. Toda dejstvo je, da Francija pokliče lahko še 500.000 vojakov, ne da bi se Francozi kaj puntali. Vlada dobro pozna narod. In 500.00Q mož bi bilo dovolj, da koraka nad Berlin. Boli resna pa je zadeva z Rusi. Gotovo je, da ftusi in Nemci nekaj ugibajo. Rusija bi napadla Poljsko, prvo francosko zaveznico, in to bi bil hud udarec za Francoze. Boljševiški napad na Ru-munsko bi tudi vznemiril Francijo, ker je Rumunska zaveznica Francije. Toda kljub temu pa se računa, da bo zmagal oni, ki ima najboljšo armado. In brez dvoma je, da Francija poseduje danes najboljšo armado. — Danes, v petek, se mora glasom postave vsem šolskim otrokom v Clevelandu dve uri govoriti o dobrotah prohibicije. Koliko moralnega pomena ima to ria otroke, je teško povedati. Najbrž nič. Učiteljice same niso kaj pri volji zamuditi dve uri šolskega pouka in govoriti o prohi-biciji. Posebno sedaj, ko se prvi del šolskega leta bliža koncu in so povsod skušnje. Bolje bi pa bilo, da bi ta dan poklicali v mestno dvorano vse politikarje injsuhače ter jim povedali, zakaj ne izpol-nujejo prohibicije, ker toliko koruptnosti in podkupovanja in nespolnovanja prohibicije kot nikdar prej. Pridiganjem otrokom o postavni prohibl-ciji, ki se ne spolnuje, opozarja otroke samo na splošni špas, katerega ima ameriški narod s prohibicijo. —- Zločini proti nravnosti se množe v Clevelandu, zlasti napram otrokom. Nič manj kot 5 do 10' slučajev se vsak dan obravnava za sodniji. — Kdor je prijatelj godbe, naj se pusti aretirati v petek dopoldne, V prostorih 8. policijske postaje bo igrala ves popoldne v petek policijska ; godba. I — Samo "pomagal" je svojemu gospodarju žganje kuhati Andy Hogedus, 2528 E. 75th St. pa je Wl kljub temu obsojen na $300 kazni. — ženske polfeistinje dobimo v kratkem v Clevelandu. Nove odredbe. i ——■ Nasprotniki prohibicije zopet udarjeni Washington, 18. jan. Zve-zina vlada namerava ukreniti nove in jako ostre odredbe, da prepreči večje razpečava-nje industrijskega in dena-turiranega alkohola. Vlada je že preklicala "mnogo permi-tov, katere so sedaj imeli razni podjetniki, da so smeli, ali jemati alkohol iz vladnih skladišč ali pa ga prodajati ali izdelovati. V Washingto-nu je bil storjen omenjeni sklep. Število smrti, ki.se je pripetilo ob božičnih praznikih radi uživanja strupenega alkohola, je napotilo prohibi-cijske uradnike, da so storili gorej omenjeni sklep. Odslej naprej bo veliko bolj težavno dobiti permit, da se žganje odstrani iz vladnih skladišč, ali da še alkohol izdeluje. Objednem je vlada odvzela permit največji distilarni žganja v Ameriki, ki je pro-ducirala na leto nad milijon galon alkohola. ■o— ~ V M — Suhači so imeli ta teden svoje zborovanje v Clevelandu. V naše prijazno mesto je prišlo vse, kar suhega giblje in gre v državi Ohio. Imeli smo čast sprejeti,v naše mesto gospoda Crabbe, očeta ohioske prohibicijske postave, sem so prišli veliki in mali direktorji prohibicije, zastopnice W. C. T. U., Sunday School Association, Dry Maintenance League, Federated Churches (protestan-tovske cerkve) in Cleveland Sunday Schobl Association. Zborovali so v hotelu Win-ton in premišljevali, kako bi nam grešnikom navili še več . grenkih ut v tem že itak ža- ' lostnem svetu. Mr. Crabbe jt govoril: "Bodočnost države Ohio je v nevarnosti. Ako nismo močni dovolj, da prisilimo, da se postave spolnujejo in pustimo manjšini, da se norčuje s prohibicije, tedaj bo šla naša vlada v prah! Dasi je Cleveland "mokro" mesto, H pa je vseeno tudi tukaj ljudi, ki si prizadevajo prohibicijo spolnovati, in ti bodo dobili v Columbusu vedno dobre zagovornike." Čudno, kako se tem prohibicijonistom hlače tresejo, kadar slišijo o kozarcu vina ali pive. Po njih mnenju bo raditega država razpadla v prah! Bedaki. George Washington in Abraham Lincoln in Ullyses Grant so bili dobri prijatelji vinske in druge kaplje in so postali največji predsedniki, kar jih je A-merika imela, dočim bo spomin Mr. Crabbeja takoj pozabljen, kakor hitro se poslovi od tega sveta, četudi je da-nčs generalni državni prav-. nik! Mr. Crabbe ne more nikdar nikomu oporekati, če deluje za odpravo* prohibfcije postavnim potom. Zato smo pa državljani, da se zavedamo s&ojih pravic. — 80.000 oseb Je obiskalo cirkus, ki je imel predstave v javni mestni dvorani. Vstopnina je bila $1.50. — "Dajte mi žeplenko," je rekel neki potepuh Frank Bordu, katerega je srečal na Superior ave. in 12. cesti. Ko je dobil žeplenko je pa še pristavil: "Sedaj mi dajte pa le en dajmT In še predno poseže Frank v žep, ga že prime zadaj tovariš prvega potepuha, dočim mu prvi lopov nastavi revolver na prsa. Odvzela sta mu $K)0, potem pa zbežala. ji AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME). BBjfff i^ ISaUKDJiOWUT, WKPNEMAT AND FfclPAT __ KABOCMMAt Za Ameriko - - I Za Clevdind po poiti |5. Za Evropo - • - - $5.50 J Posamezna številka - le tiiivst ^wftuf ara as^mr™ JAMES DBBBVBC, Pnbliehec,____LOUIS J. P IRC, Editor Rud by 25.009 fflsTsaiaas ta the Ctty of Clevelaad and elaewhsre. AdiSXii ratal «si regaat Ajaarieaa ta spirit Foreiyn in language oaJy ~~ImerecTae eecond alaea utMr January ftth. 100». at the post office at O« vel and, Ohio under the Act of March Srd, 1671. _ No. 8. Fri. Jan. 19th 1923 Ruski imperialistic Ruski minister ali komisar zunanjih del, čičerin, je pred kratkim zelo zabavljal stari ruski imperializem. Človek bi mislil, -da današnji ruski diktatorji niso imperialist!. Mogoče niso v teoriji, toda v praksi so prav gotovo. Ko je Čičerin na konferenci v Lausanne govoril o ruski konjenici v Afganistanu, je Čičerin s tem pretil Indiji. Ko je zahteval; da mora biti Črno mol*je rusko morje, je bil to stari ruski imperializem v praksi, ki je vedno cilja na to, da kontrolira .Turčijo, ko je rekel, da Anglija primora Rusijo, da so oborožuje, oborožuje in oborožuje, tedaj je govoril enako kot so nekdaj govorili ruski carji in ministri ex-kaiserja Viljema. Ruski boljševiki so zadnjih pet let obrnili mizo. Danes so boljševiki prvi kapitalisti in militaristi in na vsak način presegajo v tem svoje carske prednike. Danes v ruskih ječah je več delavcev kot prej pod tremi carji-tirani. Boljševiki so pomorili več delavcev kot ruski carji pred v enem stoletju. Boljševiki so danes imperialist in militaristi in poleg tega tlačitelji vsake svobode, ki svoje nasprotnike na isti okrutni način preganjajo kot pred njimi Romanovci. V toliko so bili carji boljši, da so skrbeli vsaj za kruh, dočim mo-r i a danes Amerika vzdrževati Rusijo, da ne pogine lakote. • o * Pa da bi se drfcali vladnih stvari, ne bi bilo toliko sile, ker par tiranov več ali manj, — radi njih gre svet vseeno naprej. Toda zadnje čase so boljševiki v Rusiji popolnoma zblazneli. V svojem uradnem časopisju so namreč proglasili, daje Bog — bankrot! Enako blasfemijo morejo poroditi le blazna budala in kompletni norci. Boljševiki, ki so v resnici pokazali svetu bankrot, kakor ga svet še ni videl, proglašujejo sedaj — Boga za bankrotnega. To je nizkotnost, brutalnost in izrod blaznih možgan najnižje vrste. In v tem se boljševiki najbolj odlikujejo. Ljudje, najsjbodo veliki ali majhni po duhu, izobraženi ali nepoučeni, siromašni a|i bogati, ljudje so ljudje. Do višjih skrivnosti se nihče ne more dvigniti. Vselej bodo na ! 41 svetu in drugje poftVe iff stvari, k j ostanejo človeku skrivnost. Zakaj? Ker človek ostane človek, pa naj bo tudi prvi modrijan na svetu. Zato, ker Človek ni — Bog Zato, ker mi Boga ne vidimo, še ni dokaz, da Boga ni. Mnogo jcf stvari, ki obstoje, dasi jih ne vidimo. Vetra ne vidite, toda vendar je veter, Zraka ne vidite, pa im^mo zrak. Mi smo neznatni, naše znanje je omejeno. In kolikor več človek ve, kolikor boli pameten postaja, toliko bolj sprevidi, kako silno malo ve. Z večjem znanjem se mu odkrivajo nepregledna polja skrivnosti. Le budala si domišljajo, da vedo i vse, da nI nihče večji ali pametnejši od njih. Samo norci morejo trditi, da ni Boga, in da je Bog —+ bankrotiral. 4(Kdor je le malo poučen, ta je navadno silno domišljav. Malo znanje navadno odganja Človeka od tajnosti, od Boga. Bolje je ne imeti sploh kakega pojma o tej ali oni stvari, kot imeti le površno znanje, ker površno znanje dela skoke v — blaznico. Bili so in bodo vedno ljudje na svetu kot so ruski boljševiki, ki trdijo, da ni Boga. Toda zato Bog še ni zginil nitt ne bo. On je od veka do veka. Ljudje pa, ki so trdili, da ga i ni, — kje so ti ljudje danes? Ni iih. Mrzla zemlja jih krije. Pozabljeni so. Nihče ne ve za njih imena. Zginili so, kot bodo zginili ruski boljševiški tirani. Tisoč let, deset tisoč let, pa v Rusiji ne bo nihče vedel, da je nekdaj bil neki Lenin in Trocki, toda kljub temu bo ruski seljak še vedno molil k svojemu Bogu! FEDERALNA POSREDOVALNICA ZA DELO. New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) V svo- iem letnem poročilu, ravnokar objavljenem, Secretary of Labor, James J. Davis, se zavzema za korake, ki naj bi v bodočnosti preprečili krize nezaposlenosti in znižali normalno število nezaposlenih v deželi. Tajnik Davis pokazu-je na uspehe federalne posredovalnice za delo (Federal Employment Service) tekom industrijalne krize lanskega leta in zatrjuje, da ta posredovalnica nudi sredstvo za rešitev vprašanja nezaposlenosti. On pravi: "iKomaj pred letom dni se je ccnilo, da je bilo pet do šest miljonov delavcev brez posla. Bili smo v stiski ene izmed največjih depresij, ki smo jih kedaj doživeli. Nevarnost je bila jako velika, da bi že sama razlika med povpraševanjem po delavcih in veliko zalogo delavcev na razpolago utegnila pritisniti mezde na tako nižino, da bi . se resno poslabšal naš živ-ljenski standard in radikalno tk spremenila vsa naša gospo-fe darska zgradba. Narod se je priboril izpod te krize neza- poslenosti, in danes povpraševanje po delavK?ih praktično odgovarja ponudbi. Povrnili smo se k normalnosti, ka rse tiče zaposlenosti. Ali napravili smo presenetljivo iznajdbo, da normalnost v Ameriki pomenja priBližno miljon in pol delavcev izven vsake plačilne liste. "Treba torej, da rešujemo dva problema: da preprečimo ponovitev take krize nezaposlenosti, ki provzroča brezdelje petih do šestih mi-IjonoV delavcev, in da znižamo Število naših delavcev, ki so vsak dan brez zaslužka. "Mi razpolagamo z mogočnim sredstvom za rešitev obeh teh vprašanj; to Sredstvo je United States Employment Service (federalna posredovalnica za delo), katera bi — da je le popolnoma organizirapa in opremljena — lahko vedno imela svoje prste na utripalnici borze dela. Tekom minolega leta je ta posredovalnica v zvezi z drugimi sodelujočimi ustanovami dokazala svojo učinkovitost. Tekom minolega leta se je vpisalo pri posredovalnici 2.500.000 delavcev, ki so iskali dela, In priskrbela je delo približno I.5OO.OUO izmed teh brez vsakega stro- ■e- ■ Wj» ■{•> ' ' , -M. ■ , H+ —T-!--------> ška za delavca ali delodajalca. Njena korist in potreba po daljnem razvoju je očivi-dna. "Vzroki brezdelja med našimi delavci kličejo po takojšnji odpomoči. Industrijalni boji in nezaposlenost nudijo sovražnikom države prilike, ki so njim preugodne, da bi jify prezrli. Kjerkoli so si delavci in delodajalci v laseh, in kjerkoli so ljudje prisiljeni v brezdelje, tam se nudi prill-k brezvestnemu delodajalcu z njegovimi najetimi pazniki in plačanimi pretepači. Tam tudi ultraradikalni elementi najdejo zrele razmere za svoje prizadevanje. Oba pretita državni preobrat, ker propo-vedujeta zaničeyanje zakona in reda in s tem, da vzbujata strast in sovraštvo, pospešujeta svoje nauke o nasilju in krvoprolitju. Te stvari tvorijo nevarnost za ves naš narodni obstoj, one grozijo podlagi naše vladavine. Ni večje dolžnosti na naši strani, kot da se obvarujemo pred temi nevarnostim!. Secretary Davis priporoča, da bi moral delavec za časa krize biti pripravljen sprejeti delo tudi pri drugih obrtih poleg svoje lastne stroke. V tem pogledu pravi: "Dozdeva se, da nas izkušnja minolega leta uči, da ne gre toliko za vprašanje resničnega pomanjkanja zaposlenosti, pač pa bolj za nespret-nost ameriškega delavca, da bi se prilagodil spremenjenim razmeram. Mi pripoznavamo, da je ameriški rokodelec dosegel svoje visoko stališče vsled specijalizacije, ali s . tem, da smo se specializirali, smo dozdevno pozabili, da je tudi drugih vrst dela poleg one stroke, na katero smo se navadili. Jaz bi bil zadnji, ki bi priporočal, da naši ^ro- \ kovni rokodelci postanejo j neke vrste delavci za vse in : za nič, ali foplo bi priporočal J vsakemu tiezaposlencu, da < naj sč potrudi prilagoditi drugi vrsti dela, ako ni dela v \ njegovi stroki. Ni dvombe, J da izurjeni rokodelec zna de- ] lati tudi kaj drugega, ako le 1 hoče, ali moja izkušnja je ta, < ko je prisiljen v brezdelja, on ] zavrača misel, da bi iskal J drugo dela, in to iz enega ali i več razlogov. Morda ne bo v stanu zagotoviti si ravno tako visoko plačo, morda se . boji, da bi vsled tega trpelo njegovo dobro ime v lastnem poklicu. Imamo tudi takozva-ne sezonske zaposlenosti, kjer se vrstijo presledki nezaposlenosti, ali v teh poklicih so plače navadno višje, tako da se delavec more zavarovati proti sezoni brezde- 1 Ija. "Federalna posredovalnica za delo kot vsenarodna organizacija je v stalnem stiku s splošno situacijo po vsej deželi. Le da so ti stiki žalibog omejeni vsled neznatnosti l?udžeta. Urad za posredovanje dela pa bi moral biti središče ne le za dajanje informacij, ampak tudi konstruktivnih nasvetov Vjgori navedenih smereh." f^ IZ DOMOVINE. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl zadnji teden gospod Anton Benigar, ljudsko-šolski ravnatelj v pokoju, v starosti 76 let. Služboval jp dolgo vrsto let v raznih kra- i iih na Krasu, med drugim v Tomaju celih 34 let, po svoji upokojitvi pa še 7 let v zavodih šolskega doma v Gorici. ! eta 1913 se je preselit v < Ljubljano, kjer mu je po kratki bolezni smrt prereza- 1 la nit življenja. — V Ndtra-njih Goricah je po kratki bo- i lezni umrla v 70 letu starosti i Marija Kušar, mati narodne- 1 ga poslanca g. Kušarja. > Zanimiva razprava se je 1 /ršila pred sarajevskim voja- 1 »kim sodiščem pred katerim . K) se morali zagovarjati re- i Jovi Godinič, Sokol in Mula 1 iz Kruševca v zagrebški žu- < paniji, ker se niso pravočasno 1 lavili na vojaško dolžnost, i Dbtoženci so se soglasno bra- i ■ grebu izstopili so prišli /v razgovor z nekim seljakom, ki jim je zatrjeval, da ni treba iti služit vojake, češ Radič i ki bo skoraj postal predsed-i nik hrvatske republike, tega i ne dopušča. Ker mu niso ver-[ jeli, jih je seljak peljal k Ra-• diču v njegovo knjigarno. Radič je izjavil, da sedanja ' država ne bo več dolgo. Hrvatska bo postala samostojna republika in samo njej se je treba pokoriti. "Če hočete služiti, lahko služite kot do-brovoljcl. V ostalem se bodo hrvatški vojaki iz srbske armade kmalu vsi vrnili domov". Rekruti, katerih število se je v knjigarni medtem povečalo na 12 so vzeli te besede za Čisto resnico ter so se brez pomisleka — vrnili domov. šele maja meseca jih je orožništvo prijelo. . . . Vojaško sodišče se je prepričalo, 1 Sprejemajo se potniki iz vseh ' evropskih driav Pošljite po knJUtco. Za podrobnosti se oglasite pri Royal Mail Steam Packet Company Sanderson ft Son. Inc. Agenti. 26 Broadway, New York. 117 W. Washington St., Cblcaio . ali lokalni agenti. (wl.) NEVESTE IN DRUŽICE! Olajšano vam bo takoj! Gotova je ta,v da ko se bliža dan poroke, ima nevesta vedno večjo skrb in naposled glavobol radi velike skrbi, kje da bi dobila vso poročno opravo, in ravno to je z družico. Nevesta, družica t Mi > imamo pomoč zato in olajšano vam bo v istem trenutku, ko stopite v naše prostore ter zagledate ogromno zalogo raznih 6b-lek, vehcev, pajčolanov, lcpotičja in sploh vse, kar je potreba za nevesto ali družico. Popolnoma vas opravimo, od nog do glave, spodnjo in gornjo opravo. Skrbi in glavobola ni več ko zapustite našo trgovino, »kajti prepričani boste, da ste dobili kar želite po zmernih cenah, dobro blago in prihranili ste si denar. Na dan poroke vas brezplačno ičesamo in opravimo. Ne dvomite o nas temveč pridite sami k nam in se prepričajte, — na razpolago smo vam vedno. GRDINA'S SHOPPE 6111 St Clair Ave. lllllllllllltlllHIItllRIIHIIillMllllVtlMIHa Randolph 1052-W. F. R. sem Vsa plumberaka dela, popravljanje cevi in kanalov. Naie dalo Je trpeino in cena nizke. 1128 E. 66lh ST. iniiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiniiMiiiiiiHiil KANARČKU Imam še nikaj kanarčkov in samic, katere želim prodati vsled premalega prostora. Ugodna prilika za one, ki želijo rediti ptiče doma. Prodam tudi kanarčke, ki so že spar jeni. Jako primerna cena Tudi kletke, pripravne za rejo. Pridite tedaj ko sem doma, dam vam navodilo oseb no. Doma sem vsak dan od 10. zj do 3. pop., ob sredah tudi zvečer. P. E. LUNKA, 1090 E. 66th St. (zgorej). Imam v zalogi tudi najboljše zrno za hranenje ptičev ter druge potrebščine za njih vzdržavanje. PUJSKE in preiiče, vsako debelosti, dobite ae-daj pri 'meni. Nizka cena, fino blago. Pridite takoj. JOS. SMOLE, 6112 Glaas Ave. (11) NAZNANILO. Dr. Sv. Alojzij« v Newburgu naznanja, da ae zanaprej vrtijo mesečne ae-je vsako 4. nedeljo v mttecu ob 1. url popoldne, ne pa prvo nedeljo kot Je bilo dosedaj. Z bratskim pozdravom JOS. TRCEK, tajnik (S) ~_. 1. Ne trpite vsled. Revmatizma, živčnega trganja, bolečin v prsih, otrplih mišic Vdrgnite PAIN-IXPELLER na bolečo površino, da boste ztičutili iurenje, in udobno, pomirljiva ]omoČ bo sledila! Pristni Patn-Expellcr nosi SIDRO ynrstvrno znamko. VABILO! 7 Kdor hoče pristopiti k enemu naj-ve£J|h dreke* v Clevelandu, ie vabljen, da priatopi k dr. sv. ian«sa Krat. 11. 37 J. S t Jed note. Dnrttvo ima T«) 6e ie vpJsta takej, pridela poceni ^ ^obro drtiitvo ^^ robnotti oglasite PH t.jniku FRANK KAČAR 1231 Addlaon R^ (x) Cough Balsam, j II Id prinaia zsdeljeno in hitro pomol II Imajte ga pri roki v hiši za zimske J / Cena 16 in 90 centov. I Vpraiajte po lekarnah. J WOBESBBEEM W. K. DRUG COMPANY EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu. ' Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. in Addison Rd. JOHN KOfclN, lekarnar. ^niMiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiilHiiiiiiiniiiiiiH II Sprejemamo piaia^ae poaiMlbe drulin, Id bl rade delale jsa aladkornlh poljih token aeabnt. The Qwoaao 8«. W Co. Qwoaao, Mich, plaža HMO od akra, paam v«*a|a In pwat resit Uuijaniw drullsaas. Naalovlte svoja pisma, povejteja prejinjl ahiOujl In koUko delavcev v vsaki družini, na H1NRY SMETANA, c jo. HOTEL 8TAT- IEB. CUEVILAND, OHIO. Cllllli|IHIIIHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIKHMMftI DEBELI PRASCI ■ > , ■ . t.r. f toSjfahifk naprodaj prav z delete. Vae mere in tel«, Sivi In drealrasl. Nadzorovani od mesta. S« vam pripeljejo na dom. Najnižje cene. Pridite v pondcljek ali četrtek In taborit« 1 avoje. _ F. H. HEINZ, atop ISO Shore Line, Wlllottfby kara. Phone WickUffe 106-L. (Jan. 20.) Dr. W. L Dembrow ZDRAVNIK nainanja otvoritev urada na ST. CLAIR AVE. VOGAL 7L BT. Govori razne jezik«. Uradne ure od 5. do 8. xvafier In po dogovoru. Mm!........ i ninai^fp^is^i^ „. Naznanilo -DR. ZUPNIK-A ZOBOZDRAVNIKA , »I '■ . m Mi S tem bi rad naznanil cenjene- jr mu slovenskemu občinstvu, ki pri- I haja v moj urad, da ai popravi xe- J be, da ae nahaja moj urad na vo- ^ gaiu St. Clair Av«. In 62. cesta, in da je edipl vhod de mojega urada samo na vogalu 02. ceste. Ker ao ae v okolici isvrtlle nekatere is-premembe, kar moti ljudi, me Je to napotilo, da aporotim jsvnoed to munaniio. V uradu na St. Clair Av«. s« nahajam ie zadsjlh oaem let, tod« pred kratkim aem preaelll ave) urad v večje prostore, ravno nad North American banko v Knauao* vam peel op ju, in mo) urad lahko j najdete, ako pogledat« na napis I banke, ki Je ravno spredaj meječa I Edini vhod do asofaga mUm ja I okoli vofcak St Clair^Av^ln^M. I im* vlMii "^ojfft wndm. In I NEWBURGH1 Hite naprodaj, Ima fteet eob in ero-dajalno, klet pod celo hiAo, eiefctri- IM IA f||M AAA T rairsn M___1-____ Doma. Cent^ $7500 00 Prodam^ t dam tudi prodajalne v rent3$|^H SOth St_ —--- ZA POVOJNO DECG V I SLOVENIJI. V žalostnih razmerah, ki Se z vso trpkostjo vladajo v stari domovini od_vojne sem, so mladinski domovi edina rešitev, Le, da bi. jih bilo dovolj vsaj eden v ifeakem mestu in večjem kraju t Ko pa to ni mogoče, zbog velike revščine našega naroda, pa bi jih društvo rado podprlo vsaj toliko, da se zadosti največji potrebi, prtdvsem še! povojnim sirotam. Teh par domov, ki jih ima društvo doslej, pa še ljubljanskim po-trebam ne zadošča! Ker društva sprejme v svoje domove vsacega otroka, brez katerekoli razlike, da je le res potreben. Ker je narod v starem kraju gmotno čisto na tleh, in ž njim tudi vir dobrodelnosti^ (za dobre namene dajo v našem narodu navadno največ oni, ki imajo sami najmanj!) je moralo društvo potrkati tudi na dobrotna srca ameriških sorojakov. Društveni tajnik in ustanovitelj dr. $rečko Zamjen se je z vso vnemo in neomajno požrtvovalnostjo, kljub neštetim zaprekam, tudi s strani, odkoder bi jih bilo najmanj pričakovati, lotil te težke in nehvaležne naloga. In dozdaj z velikim uspehom. Obiskal je domalega že vse slov. naselbine v Ameriki in iz Izkazov nabranih darov, odposlanih v stari kraj in objavljenih v na-i šem časopisju, opažamo z veseljem, da so bili naši soroja-ki prav radodarni v ta namen. In to je prav! Greh bi bil pozabiti staro domovino Trdno pričakujemo in srčno poziv-ljemo tudi vse naše Cleve-landčane, brez razlike, da so tudi oni kar najbolj usmiljeni in radodarni t Naša naselbina je največja v Ameriki in je prav, da se tudi temu primerno postavi! Mali, neznatni Gilbert v Mihnesoti se jc odrezal sam s tisočakom: ali se bomo pustili osramotiti od njega? Te dni bodo prišli kole k tor j i naokoli, sprejmimo jih kot se spodobi! Posebno našim trgovcem in denarnim veljakom je podana lepa priložnost, da se izkažejo. Enako pa pozivljemo tudi vsa- naša zavedna društva, da storijo, kar jim mogoče: ali odglasujejo večjo svoto, ali pa nastopijo s kako prireditvi jo v ta namen. Društvo "0-rel" n. pr. že pripravlja za 21. t. m. večjo zabavno prireditev s predavanjem dr. Zam-jena v Mr. Knausovi dvorani. Na noge tud druga društva! Saj gre za sok in kri n&šega teptanega naroda, za njegovo bodočnost in up, za njegovo mladež in decol H Priporočam te s« izvršitev vseh plumbersklh del. Garanti* rano trpeino delo po vedno nitjih cenah kot drugje. Nick Davidovich, SLOVENSKI PLUMBER Trforina: 15804 Waterloo Rd. Bus. Tel. Eddy 7122. Stanovanj« 15808-8 Parkgreve au Res. Tel Eddy 8157-R. (f) " ■ r| PRIPOROČILO. )j Slovencem naznanjamo, da Ae vedno barvamo vsakovrstna avtomobile po vaiem okusu, točno, garantirano delo po smernih i cenah. Se priporočamo slovenskim Ustnikom avtomobile*. Kadar hočete vsi avtomobil predati, zamenjati ali ga kupiti, \ oclasits ae pri nas, dobite polteno In zaneeliivo poetretbo. A. Korošec, 1063 ADDISON RD. Mneetoo 701-L. Randolph 54*4-& ^ a jo je zdravnik siromakov, ker le Jako priprosto pripraviti ga in kar prav malo velja. Olajša zaprtje, želodčne, jetrne in druge bolesti. Ako ga vzamete vrotega, pomaga pregnati prehlad In va*~*aruje pred influen-00, pljučnico ter drugimi bolezni. 1 Bolgarski /cliični čaj ae prodaja v lekarnah povsod, ali po fofttl ena ilur-tlja $1.25, ali tri za $3.1$, šest za $5.25. Naelovite H. H. Von Schlick, predsednik, Marvel Products Company, ea Marvel Bidg. Pittsburgh, ft. 1 •_ w. f Jan 31.) NAPRODAJ GROCERUA in mesnica, ) trgovina na vogalu. Pečeni, Oglaei-| te se na 4059 Payne ave. (8f 1----—:- NAPRODAJ JK dobra goetilna s meh-14 kiml pijačami. Se tudi zamenja za mortgage ali avtomobil. Poizve se v upravi lista. (9) i Mohar & Oblak, 1 1 8200 SUPERIOR AVE. j PRVA SLOVENSKA \ PLUMBERJA j Pokličite naa, ako hočete dobre A in pooeni delo. Cedar »75 Heaieek 4727-R j Poeluiujte se pri Valih denarnih polillstvah vselej nsle banke II katera slovi radi svojega točnega poslovanj« in najnižjih cen ter ima D najbolje in najožje zveze s staro domovino. VAftI PRIHRANKI obrestujejo se a 4% letnimi obresti, ako jih vloiite pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCpUNT" Sigurnost zajamčena z najboljimi amerikanaklmi bond! In z nadzorstvom DRŽAVE NEW YORK. Zajamčeno tudi točno in nezavlja-čeno poslovsnje v vseh bančnih poslih. FRANK SAKSER STATI UDI 82 CORfLANDT STREET NEW YORK, N. T. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. -I:.. ' ' ' t Edini slovenski Elektro - tehnik v Ohio Električni pralni stroji, vseuum cleaners, svetilke in elek-' trične priprave. Napeljava električnih lic v novih in starih hiiah. Delo prvovrstno, cene zmerne. (f) Randolph 626 6303 ST. CLAIR AVE. i ^ 1 (NrntUMKNT09 SonorA CLEAR M A IIU ^fejji* • yp UK ^H i H^B. ; |M jMj ^H $200 Krasni Baby Grand EKSKLUZIVNI vzorec in krasen izdelek Sonora Baby Grand povzroča, da je ta vzorec prvi med drugimi Sonora vzorci, in ta vzorec tisoči in tisoči najprej izberejo. Cena je popularna, in ta vzorec vsebuje vse one znamenitosti, ki so posledica Čudovite čistosti in jasnosti Sonora glasu; rog, delan popolnoma z lesa v posameznih oddelkih nalašč zato izbranega lesa, nadalje fino držalo za glas, delano iz medenine ter mnogo drugih posebnosti, ki povzročijo, da Sonora nima onega rezkega, napačnega glasu« ki je lasten toliko fonografom. Izvir zadovoljnosti za vse življenje. $60 do $3000 PRODAJALCI VSEPOVSOD 1 : ' S i 1 ■ >, 'Sfcgnk CerneAcSijm JEWELER/** MUSIC STORE Kupite vsi Sonors grafofon samo od prodajalca, ki ima uradno dovoljenje Izdano od kompanije. NAJFINEJŠI GOVORILNI STROJ NA SVETU. ^ ___________________ . .. _ . ■ . .-;-:..._ ..T ^^mmmm 1 1 1 1 , bfl ■ V priznanje hvaleinoetl ae na tem mestu zahvalim DR. ALBERT IVNIK-U D. C. * Slovenski Chiropraktor 5506 8t CUb Ave. kateri me je ozdravil bolezni na ie-Iodcu, jetrih in glavobola, da se sedsj počutim zopet zdrava in Čvrsta. Ne morem najti zadostnega izraza v priporočilo rojakom do tega zdravljenja. Kise MART OSTtR 1*7 tmst Po najnižjih cenah. I doMte pri naa sedaj vee petrebičine ze molke, kape, ktoMes, arajee, SCSmeh^pl' jlkTJSiSh'wwUi^ ^^ **** ***** ***** I ^ isdehM— obleke po meri, garantiraao da prietefe, pe jeke m»> JOHN GORNIK I KROJAČ m TRGOVKC S T90 M 04*0 OPRATO. «SI7 St Clair Ave. KONCERT NA VAŠEM DOMU! Ako igrate vi ali vafli otroci klavir ali gosli, tedaj se naročite na muzikalično revijo "Glasba n dom", ki veebuje slovenske pesmi in plese. Cena 75c predplafino. Izšle so tudi najnovei&e slovenske plofiče za gramofon: Bledki valčki, Miramarska, Ohijska krasoti-ca, Dolgo nismo pili ga, Sladko je vince, Ne bom se možils itd. Cena 75c vsaki. ROLE ZA PLATER PINANO: k Kaj ne bila bi veeela? $1.00 Bleški valčki 75c Vzemi me seboj, 75q Mladi vojaki, $1.00 O j Hrvati, o j junaci 75c Najboljše klavirje in player pianos in druge različne instrumente dobite pri menj. Vprašajte za popolen cenik za role, plošče in druge muzikalije v vseh jezikih. I Se priporočam, vai rojak VICTOR LISJAK 8404 St Clslr Avenue ^ ^ ClifrelaM, OU» l OHIO prisili HRANILNE BANKE, da imajo spe-cificirane rezerve in banke poslujejo pod strožjimi postavami kot drugi finančni zavodi kot n. pr. • posojilnice in stavbinska društva. * / Toda poleg strogih državnih postav, imamo tu štiri nenavadne odredbe v proteHcijo vseh vložnikov Z\)C _ Cleveland {Trust Comoan^ z. Direktorji in uradniki ne dobe posojil. Ta bamfca je prepričana, da oni, ki pazijo na denar • 1»ne rt ^to^A * , - 2. Dnevni pregled poslovanja. Avditor dnevno pregleda knjige in poroča naravnost odboffo direktorjev. 3. Skupna kontrola varščin in rezervnega denarja. .Noben uradnik ali uslužebnec ne more v na$e blagajne brez avditorja, ki ima eno izmed -dveh kombinacij, da bidpna vrata. 4. Direktorji, ki delajo. Vsak poseben posel te banke se odloči (ne samo odobri) po odboru direktorjev, ki se snide DVA-krat na tedrm. V ■ * pjf' *A-fr Vaš denar je VAHEN v Cleveland Trust banki v vaši soseski. Premoženja nad $170.000.000. TTTT7 ■ i,,.......... , ! VABILO na KONCERT -?-—-fZ--- I t * ' katerega priredi j SLOV. PEV. POD. DR. ZVON dne 2 L ian. '23o ■1 > V BOŽEGLAVOVI DVORANI NA 6004 ST. CXAIR AVE. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina 75c. . 'i 1 11 m " " Ker je program obširen in zanimiv za splošno. slovensko občinstvo se priporoča za obilo udeležbo DR. ZVON. i, i ................iTi-' 1. 1 j i^ti'M't *'T——"" - " """......... ' ...... ''" ' ........ r FRAKE JDUHERY SHOPPL 70^7 SUPSRI0Ž AVE. BLIZU ADDISON RD. Priporoča rojaitelaai ar«)« velUco iabero najmodaroaMib i enaki h i a deklilklli klobuka*, raznih Šopkov in i rug. h po. trobičin kapa izbota ilaca po xsmtsUi aanah. (O - ••--r- T> . ■ ■■^j:------ li nas bodoči S. N. Dom. Hvala za potrpljenje in posluh suhoparnih številk, ki ^EDVIjš ^avno P0^8^0 vsakega podjetja. LUDVIK Tajoikovo poročijo se vzame naznanje. Poročilo blagajnika a N. Doma, John Centa: Blagajnik nima posebnega poročila, kajti predsednik in tajnik sta 2e podala vse podrobnosti, zakar on tega ne mara še enkrat ponavljati, da bi stem zavlačival konferenco. Strinja se popolnoma s poročili preje omenjenih ter se vsled tega zahvaljuje vsem navzočim za njih (Prijaznost tekom pretečenega leta, kak^r tudi za zaupanje. Poročilo se vzame v naznanje. - Pred blagajnikovem poročilom, odda tudi poročilo podpredsednik ki pa nima kaj posebnega, ter se v istem tonu zahvaljuje za zaupnost, kakor se je pač izrazil blagajnik. Predsednik nadzornega odbora, kakor tudi ostali od-bonHfci podajo poročilo o*njigftrtjt;fei!*vanju. Vsi ^soglašajo z mnenjem predsednika, da so knjige v lepem redu in da priporočajo enako knjigovodstvo še vnaprej. Njih poročila se vzamejo v naznanje. [ vno, da če ne bi bilo požrtvovalnih zastopnikov za prodajo I "delnic, ki so se neumorno trudili, da ne bi imel tajnik kaj vpisovati v knjige ampak iz gorajSnega pojjjpnila tudi raz-.1 vidite, da je tajnik prispeval pošteno svoj del, kajti letos je bilo dela narejenega toliko kot prej 3 leta skupaj a plača r pa ni bila viSja kot lansko leto, kajti konferenca predlansko leto je določila plačo tajnika na $80.00 mesečno, katero plačo se je lani na moje priporočilo s 1. Julijem znižalo na $60.00 mesečno in leta 1920 ko sva bila dva tajnika, glavni m in finančni sva prejemala prvi $lo.V)0 mesečno in jaz pa $60.00 mesečno, oba skupaj $70.00, poleg tega sem za časa kampanje prejel za tri tedne posebno tedensko plačo. Poročilo gre h konci*, vse kar Želim je to, da bi ta kontih ferenca bila uspeSna in da bi se na isti odstranila vsa ne-sporazumljenja, ki so nastala zadnji čas v naselbini, da bi -zanaprei skupno delovali in izvrSili začrtano pot, ter sezida- I Letos je bil glede S. N. Doma v vsakem oziru dosežen rekord, tako glede prodaje delnic, kakor glede vp&čil, pa tu« f di glede tajniškega dela. Tekom Šestih let je bilo popisanih 362 pol v blagajni knjigi, toda mnogo teh ni bilo polnih in Tnnogo jih odpade ha vpis prostovoljnih darov za časa ko-lekte ki so se prejSne leta vršila, katere ne dajo mnogo dela glede vpisovanja, letošnje leto pa je bilo dosedaj že spisa-uih 87 polnih pol v blagajno knjigo, nadalje je znašalo število folij v delniški knjigi koncem Decembra 1921 ^ 1656 in sedaj je število istih naraslo na 2014 torej je bilo vpisa-I nih tekom letošnjega leta 958 novih folij ali več kpt ena tretjina vseh dosedajnih folij. Število izdanih certifikatov je znašalo koncem leta 1921 — 1605, sedaj • pa znaša 2347 torej je bilo letošnje leto Izdanih certifikatov 742 za svoto r$39.640.00. To sem si štel v dolžnost pojasniti članstvu, ker I se me je letos ko sem za mesec Julij in nadaljne mesece .zahteval povišanje plače, kritiziralo. Samo ob sebi je ume- I 11111 i- m...... I Zapisnik illEDNE DELNIČARSKE KONFERENCE S. N. DOMA lipa SE JE ZA VRŠILA V DNEVIH 13. IN 14. DECEMBRA l& 1922. V SEVER-KRAŠOVEC (GRDINA) DVORANI, NA ST. CLAIR AVE. - Gosptfčlarsfcf odsek poroSa/ da je izvrševal svojo dol-žnost pač do mere, kakor zahtevajo vsakdanje razmere. Popravila so se izvršila, kjerkoli je kazalo, da je potreba. . Stavbinski odbor nima posebnega poročila. Vendar pa L se izvajanje obeh odborov vzame v naznanje. Po oddanih poročilih glavnih odbornikov, preide se k ' najvažnejši točki, to je k pogodbi, ki se je sklenila med S. N. D. in The Otis Co. Predsednik S. N. D. zaprosi za besedo, da on razjasni vsa pota, ki so bila v zvezi s podpisom te važne pogodbe. V svojem daljšem poročilu se dotikuje celotnega delovanja, ko pričenja še z ono pogodbo, ki jo obstajala med S< N. D. in North American Bank. Pri tem omenja teškoče, ki so nastajale s tistim posojilom, katero bi znašalo le 75 tisoč dolarjev, toda .proračuni za načrt, pa so znašali previsoko svoto, dajbi se moglo napraviti zaže-Ijeno poslopje. Ta pogodba še vedno obstaja,*kajti preklical je še ni nobeden. Slišali ste potem zbpet glasove po nasel- bini, da bi se dobilo kje drugje posojilo pod boljšimi pogoji. Jaz za mojo osebo sem biT vedno z i posojilo, ki bi dajalo boljše pogoje, zato smo tudi stdrili korak, potom katerega smo prenesli na prejšno Lake Shtffe Bank 10 tisoč dolarjev. Pričeli smo s pogajanji, toda prišli smo takoj do zaključka, da ne bo tam nič. Opi^tili smo to, kajti mi bi ne mogli prodajati bonde sami, in to seveda za svoto 75 tsoč dolarjev. In zopet nam ni kazalo nič drugega, kakor da sipo šli naprej, potrkali na druga vrata, kjer se je ponavljala naša storija od začetka do konca. In kaj je bil naš vspeh? Nič. — Povsod se jim je zdelo, da j£ naša korporaclja preobširna. Povem vam, da nje razumete, vsa ta pota so zvezana z veliko zamudo časa toda delo je moralo biti završeno, če hočemo postaviti naš Dom. Bili smo tudi na Guardian bank, tudi tam ^so nam povedali isto. Pogoji so bili preteški, in kaj smo ho-I teli. Jaz in Satkovič sva šla naprej ,da najdeva kaj boljšega, kln zopet: kaj sedaj? Obrnili smo se do človeka, ki je bil v ^fevezi s takozvanimi Insurance Companijami. Tudi tu so bilo iste zapreke. Ni nam kazalo drugega, kakor da smo pričeli razgovor z Slovencem, ki zastopa The Otis Co. Zopet smo tolmačili našo. storijo od enega konca do drugega, In preje omenjeni zastopnik nam je pomagal pri našem delu. Med tem smo bili v dogovoru tudi s Cleveland Discount Co., kjer so nam dejali, da nam dajo denar, toda odlašanje |e bilo že premučno, in tako smo se oprijeli le The Otis Co., kjer smo konečno.tudi prišli tako dfcleč, da smo podpisali pogodbo, jaz in brat Satkovič sva šla tja. Pokazala sva jim naš proračun za svoto 182 tisoč dolarjev, ka|tor tudi vštev-' li 10 tisoč dolarjev dodatnih stroškov. Pričelo se je resno pogajanje, stavljeni so nam bili pogoji. In kaj smo hoteli. Zemlja leži prazna, zajeda se vsaki dan. Nazaj ne smemo, naprej moramo. Rečeno nam je bilo, da moramo imeti zadostno varščino, oziroma denar, z ozirom na katerega nam 1 potem posodijo 130 tisoč dolarjev. Kaj smo hoteli. Nabirati Imo morali podpise, kateri nam garantirajo, vsak posamezni, en tisoč dolarjev. Dobili smo 25 podpisov, med tem 12 direktoriiu. Ko je bilo to storjeno, pričelf smo znova reše-I lati "cifre , pregledovati naš načrt. Mislili smo da bi dobili . posojilo za 15 let, toda dopovedati so nam, da je boljše, če iya vzamemo za 20 let. To smo tudi sfoftli. Pri The Otis Co. Jbl morebiti že preje dobili posojilo, da nas ni zavlekla The Cleveland Discount Co. Torej posojilo je, kakor sem vam H povedal, natančnejše boste slišali, ko se vam prečita po- (Dalk) NOVO ŽIVLJENJE POVEST Spiaal dr. Fr. DeteU. # L / * Vas šmarjcta leži v prijazni dolinici na Kranjskem; toda kje, to ve samo pisatelj ~ iti pa nekatere osebe, ki nastopajo v povesti in bodo takoj spoznale, da se vse drugače in kako da se pravzaprav imenuje ta vas. Cesta, ki pelje dandanes v zložnih ridah iz Šmarjete črez grič mimo Trate, je bila pred tridesetimi leti Se strma in ob grdem vremenu razdrta, da so se je ogibali vozniki, kolikor se je dalo; kadar pa es ni dalo, so jo preklinjali navkreber in navdol. Tudi mesar Grego, ki se je bil pripeljal lepega poletnega jutra v Šmarjeto, je pustil voz v vasi in priklel peš z dolgo palico in velikim psom na Trato, da kupi par volov od Vrbana. Vrban pa je bil trd prodajalec. "Sto devetdeset goldinarjev dam za voli, ne krajcarja več," kričal je Grega in rotil se, da naj ga vzame, kdor hoče, če ni to njegova zadnja beseda; zakaj on da se je še vedno kesal, kadar je od Vrbana na Trati kaj kupil. "Velja? Sto devetdeset goldinarjev!" in zgrabil je gospodarja za roko in udaril enkrat, dvakrat, da je zašuinelo po roki do rame. "O. Mamka božja!" branil se je Vrban in si mel roko, "sto devetdeset goldinarjev za takšne voličke! Janez, prepelji jih po dvorišču!" In hlapec jih je peljal krog vodnjaka, da si je napasel kupep oči. ' v J "Saj ni sile, da bi jih prodali," posegla j? gospodinja Vmes. "Naj nam še poorjejo; pozimi se bo tudi še našel ku-pec. Grega se je pridušil, da ni na tem svetu takšnega norca, ki bi tako drago plačeval, "Kaj misliš, Grega, da smo mi tako na koncu sveta, da he vemo, kako gre kup?" u-govarjal je Vrban. "Kaj vi Veste, ki po hribih hruške jeste!" jezil se je oni. "Ona se nareja v Trstu, ne na Trati in živini je ceha,padla." "Cena padla!" zavzel se je Vrban. "Mamka božja! Grega ne govori, česar sam ne verjameš. Svinje so padle pač, • voli pa so poskočili. To vem jaz kakor ti. — Janez, kar v hlev pelji!" Grega je potegnil klobuk po strani, se udaril s palico po bedrih, zaklel in odšel, konec dvorišča se obrne z vprašanjem, če res ne bo nič kupčije. "Danez najbrž nič," dejal je Vrban. "Izpod dvesto jih ne pustim in se že kesam, da ti lih po tej ceni puščam." "Oh, to ju prav, da je šel Grega!" veselila se /e mala hčerka Vrbanova in ploskni* la z rokami. "Kako škoda bi bilo naših volkov mesarju, ki tako koine in ima tako grdega psa!" . "Ti tega ne razumeš, Len-čika," dejal je nekoliko starejši brat Štanko. "Če ne prodamo volov, ne dobimo denarja." "He, Vrban, Mamka božja!" zavpil je izza vogal zopet Grega, ki se je vračal. Udarimo! Samo da bo kupčija, in ker sem 2e tolikrat kupil pri vas." . Udarila sta si v roke in kup je bil sklenjen. Z domačim hruševcem se je zalila kupčija in poplaknila jeza. Grega je naštel denar* hlapec prepeljal še enkrat volLv slovo krog dvorišča in izročil jih kupcu, ki se je poslavljal od "Mamke božje"; to je bil namreč Vrbanov priimek, ki so mu ga bili nadeli ljudje za- ; # t,-?/. ■ , • } radi navadnega njegovega vzklika. "Oče, dajte, naj še enkrat preštejem denar!" poprosil je Stanko in sedel in štel in s svetlimi očmi ogledoval zamazane bankovce in tehtal in metal varno ob mizo svetle srebrnike, medtem ko je Lenčika pokala za krotkimi volički. Gospodar in gospodinja sta šla v gornjo sobo bele, s skrljo krite hiše shranit denar. "Hvala Bogu, nekaj je letos prireje," dejala je gospodinja in stopila na hodnik, odkoder se je tako lepo videlo po bregu dol, ob čegar vznožju se je vil tih, počasen potok, črez travnike in njive proti Šmafjeti. Po travnikih se je sušila ot&va, po njivah cvetela ajda in debelila se turščica nad raznobojnimi jesenskimi sadeži. Na levo za cesto dol je dvignil visoke vrhe gozd temnih smrek, obdan, z bukovjem in gabr-jem, med katerim so*se koša-tili tu in tam mogočni hrastih , Tiho sta slonela gospodar in gospodinja, zadovoljno premišljevala, koliko sta že pridelala, koliko še bosta, preštevala v mislih živino in prihranke v hranilnici. "Stanko, ta je pa tič!" dejal je Vrban in pokimal z glavo. "Ta pozna ceno denarja. O Mamka božja! njegov škrabec je zopet poln; nobenega krajcarja ne zapravi; Lenčika pa vse razda." "Kako ji pa tudi izvabi Stanko vsak krajcar, ki .ga čuti pri njej! Zdaj ji prinese kako hruško, zdaj kakb jabolko in "daj krajcaf, pa bo tvoja!" To se meni ne zdi prav." "Kdor krajcarja ne časti, goldinarja ne dobi." "No, otrokom še ni treba častiti krajcarjev." "Ali hočeš vzgojiti zaprav-ljivca?" "Ne zapravljivca, ne skopuha. Veš ti, Lovre, vbogaj-me bo treba kaj dati, da nas ne zadene nesreča." V Smarjeti je zazvonilo k pogrebu in pripluli so trepetajoči glasovi zvonov po gor-ki solnčnl svetlobi do griča, kjer je stala Vrbanova hiša. "Koga le pokopavajo?" vprašal je Vrban. "Tisto revo, Rezo Hribarjevo, ki jej je bil mož ušel pred petimi leti v Ameriko. Pripovedovali so, da se je grdoba tam zopet oženil; njo pa je pustil z otrokom v bedi in stiski. Zdaj je rešena." "Zakrivil pa ni nesreče nihče drugi nego Kramar v Šmarjeti, ki se iz vseh ljudi norca dela in vsem priimke daje. Reza je bila brhka in vesela, Tone pa nagel in hude krvi in Kramar je dražil. Saj veš, kakšna reč je bila, ko je Hribar pri nas cepil hruške in se pripeljal mimo Kramar in vprašal, kakšnega gosta da ima Reza doma. Tone je popustil vse orodje in drl kakor hudournik proti domu in r^sajal doma, dasi je bilo vse zlagano. Kramar pa-se je smejal in dražil in podpihoval toliko časa, da je pregnal Toneta v Ameriko." "Da zakonski mož tujemu človeku več verjame nego svoji ženi, to je vendar greh!" "Ah, kadar zgrabi človeka strast, st ne meni za noben greh." "Saj Reza je bila potem tožila Kramarja zaradi obrekovanja in moral je preklicati." "Kaj je revi vse to pomagalo! Tone je bil medtem že Bog v© kje v Ameriki." "Kaj pa bo zdaj z otrokom, ki je komaj šest let star?" Smarjeta, ki leži pod Trato v ravnini, Šteje kakih štirideset hiš ob cesti. Večinoma so s slamo krita pritličja z zakajenimi vhodi, za hišami nesnažna dvorišča, okrog gospodarska poslopja. Pri cerkvi je par lepših enonadstrop nic, med njimi krčma in Šta-cuna Kramarjeva. Nad cesto stoji sredi vrta koča, nekdaj last vrtnarja Antona Hribarja, ki je bil pobegnil v Ameriko, nezaslišan dogodek pred tridesetimi leti v onem zakotju. Sama je ostala Hribarjeva žena z otrokom poldrugo leto starim in godilo se jima je, kakor sirotam po navadi. Nista si - mogla ohraniti koče, ampak- kupil jo je nepredra-go premožni sosed Bošte. Reza pa je hodila delat, da je preživila sebe in sina, in ljubezen do otroka in upanje, da se vrne mož, sta ji vzdržali nekaj let telesne moči. Ko pa je onemogla na dnini pri Boštetu, so jo spravili iz usmiljenja v posteljo pod streho, kjer jo je ipučila po dnevi vročina in po noči zavest onemoglosti in zapuščenosti. Redko je prišla z nevoljnini obrazom gospodinja ali kaka dekla pogledat jo; in iz veže gor je slišala trde besede, da jo je nesreča zanesla baš v to hišo in naj bi si vendar kje drugje poiskala bivališča. A to ni bila najhujša bol; hi>j$e je bilo slišati, kako kričunad njenim Tončkom gospodar, gospodinja, veliki hlapec, dekla, kdor utegne; kajti je stara navada, da, kar ukaže ! gospodar velikemu hlapcu, naloži ta malemu in mali pastirju, nad katerim se znašajo vsi, ako dela v prenesenem področju ne zmore. In mati ni mogla pomagati otroku; pritožiti se ni smela, prositi si ni upala; saj so trpeli pri liši iz milosrčnosti njo in sina. In Tonček ni tožil nikoli; postal je pač plah in stiskal se zjutraj in zvečer k materi in začuden jo ogledoval, kako tanke roke da ima in kako špičast nos. Ona pa je vedela, kaj to pomeni, in polile so jo solze zaradi sina, kaj da ga še čaka na svetu. "Bogatini mislijo," je govorila proti dekli, "da store nam revežem kaj hudega, če nam zabrani^ jo ženitev. Kaj je bilo treba meni teh težav, kaj mojemu sinu nesrečnega življenja!" (Dalje prihodnjič) NAZNANILO^ Tem potom se naznanja vsem prijateljem in znancem ranjkega JOHN GRDINA, at. ki imajo druitvene knjižice pri njem, za katere ao ranjkl plačevali druitvene priapevke, da pridejo takoj In dobijo svoje knjige, ker od Novega leta nlao plačane več in nI nihče odgovoren od seda) naprej, ako kdo za-atane a plačevanjem. Obenem tudi opozarjam one, ki imajo morebiti kak račun ali dolg, da ae zglasijo pri meni in predložijo svoj račun, da ae vae poplača. Ravno tako pa opozarjam tudi tiate, ki ranjkemu kaj dolgujejo, da ae zglasijo pri meni In poravnajo avoj dolg. JOHN J. GRDINA, ein. North American Bank, 6131 St. Clair ave. (JO) —— ■ 1 '** 'V ' " ' — ..... Newburskim Slovencem »e naznanja sledeče: Ker ao se zadnje dni rojaki v tako lepem fttevlhi odzvali za denarno pošiljatev in druge enake posle, in ker ao trgovci prosili, da bi bil urad odprt tudi v soboto dopoldne za izmenjavo denarja in tekov, ae je odločilo.se temu ugodi. Uradne ure bodo siedeče: V soboto od 10—12 dopoldne in od 0—8 zvečer, v nedeljo od 8—12 dopoldne, za izvanredne dneve po dogovoru. Vabi ae rojake tudi it Bedford« in Randalla. da se poslu-iijo domačega podjetja. Pridite v Slovenski Narodni Dom in vriite svoje posle doma, mesto da bi hodili okoli m tratili čaa. Kadar je urad caprt, obrnite se na oskrbnika Doma, Mr. Jeriča, za informacije. _UPRAVITELJ._ Naznanilo. Članom dr. Novi Dom, It. 7. SDZ naznanjam, da lahko plačajo aaesment ta mesec januar 1023 na domu tajnika, John Markel, 16001 Arcade ave. Kdor je pa bližje tajnika od leta 1022, naj skrbi da tam plača do 24. Jan. *23. To Je samo za ta mesec. Zanapre) pa boste morali plačati aamo pri sedanjem tajniku, kakor Je tgorej naalov. Ravno tako se zglaalte v drugih zadevah pri sedanjem tajniku. Tajnikov naalov od leta 1022 je Mr. Louie j. Safran, 1423 E. 39th St. Sedaj je prilika telo olajftana', da se ne more nihče pritožiti, da ni ime} prilike plačati asesmenta. Toliko v» prijazno naznanilo. BratakI pozdrav JOHN MARKEL tajnik. FARME NAPRODAJ. Naprodaj Imam raznovrstne farme, ležeče ob tlakani cesti, z vsem orodjem, v lepem kraju, jako rodovitna zemlja, in zmerna cena. Za podrobnosti se obrnite na MIKE UDOVICH, R. D. 5, Box 46, Painesvllle, Ohio. (10) NAZNANILO. Cenj. občinstvu naznanjam, da aem se preeelU a avojo delavnico za popravljanje čevljev vaeh vrst In vae drugo kar spada k tej stroki Iz 1130 E. (Wti» St v novo urejene proetore Slovenske Posojilnice na St. Clair ave. In S3, cesta, stranska vrata. Pazite na napis, ko greete mimo Posojilnice. Tu Imam bolj primerno In nanovo urejeno delavnico, kjer hočem zadovoljiti vsakogar t mojim delom. 41oje delo Je bilo In bo, da so bili val moji odjemalci vselej zadovoljni. Za-naprej hočem delati la ličnejie In trpcžnejfte, in cene bodo vedno primerne. Se priporočam, da me rojaki Slovene! In bratje Hrvati le v bodoče obiskujejo, ker jim bom vedno točna postregel. JOHN GABRENJA. slovenski čevljar, 102« B. ©3rd St (jan. 22. 29) cimpo V JUGOSLAVIJO a DNI Plovbe vsak torek na enem teh mora* klh velikanov. AOUITAN1A 45.647 ton MAURETANIA 30.704 ton BERENQARIA 52.022 ton Razkošne kabina 3. razreda a posteljami za 2, 4, 0 oaeb. Krasna obed-niča, kadilnica in počlvalnica. Pokrit promenadni krov. Krasna hrana. Domač komfort. Nič akrbl. Cunard money ordri plačljivi v Jugoslaviji hitro, varno, zanesljivo. Za tikete In druge Informacije ae oglaalte pri naJbl lijem agentu v va-iem mestu. ( f m.) Hotel Cleve- land Bldg. Cle- f jffi^Jt -veland, O. ^JiXIfateSfttfo JOS MOD1C, Slovenska GROCERIJA. 1033 £. 62nd St. Za zanesljivo delo ta točno postrežbo za plumberaka in enaka dela pokličite A. J. BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE Randolph -3280 Res.. Nottingham 238-M Odprto mad tednom do 5. zvečer v soboto do S. zvečer. (m.f) ... ■ -..........11 ..... mm PRILIKA I BITI NEODVISEN. . Ravno zdaj in vsak dan vam daje International Building in Loan Co. priliko, da postaneta neodvisni, ko boste stari 65 let 85 pro-centov ljudi pri tej starosti v Združenih drla- » J ! vah je odvisnih od drugih za podporo. Ce vi vložite samo $5 vsak te-den za dvajset let, boste tedaj imeli $8876.80. (Vaš denar nosi 5 obresti, ki se vsakega pol leta pripiiejo kapitalu.) I 1 . Vi lahko dvignete denar kadar hočete, če ga rabite in obresti vam bodo plačane na dan, ko dvignete denar. ft International BUILDING t LOAN CO.. 6233 St Clair knm -r^rr^L NA HRANO IN STANOVANJI se prejme nekaj fantov. 1401 E. 5*h AKO H04STE PRODATI svojo trgovino hitra pridite k nam. TKe Realty Service Co. 000 S wetland Bldg. ; H-Mt) a CELITE HliO. ki edgwana whjj okusa in ceei, katero želita pMH ti? Oglasite se pri nas! j ^ MATERE! /—--i-t——--— I 1 Ali vaša hčerka zapravlja cas? Zakaj ji ne daste poklica, s pomočjo katerega bo lahko zaslužila lep denar in bo lahko delala svoje lastne obleke! Šivilje zaslužijo dobro življenje in so vedno zaposlene. Edina (friznana in prava šola za Svilje v mesta je, kjer se mlada dekleta lahko preselijo iz javnih aK farnih šol v našo šolo. Hi poučujemo že dvanajst let l v Clevelandu vsak dan, ob pondeljkih in četrtkih pa| tudi zvečer. 3 ' * 1 . 3 , - -m j.. ' . i I Darvas Professional ! j School 1 • za šivilje, izdelavo vzorcev in i MILLINERY j 6520 HOUGH AVENIJE. Wade park kara. E. 66th St vogal Hough ave. j f N I v--__J | Ustanovljene 1910. I ' .'Sli _>_■ , -___^ ........................................................................................................................ i • ' '■'•■*. 1 Brez bolečin. Spodaj podpisani zobozdravniki urad naznanja rojakom, da smo dobili v naš zobozdravnifiki urad najfinejše stroje za administracijo plina (gas), kadar se derejo zobje. Ti fini stroji povzroče, da absolutno ne čutite nobenih , bolečin, kadar vam zderemo zobe. Dosedaj so naši rojaki hodili v mesto, * kjer so plačevali visoke cene za to postrežbo. Odslej vam to lahko naredi l slovenski zobozdravnik po jako zmerni ceni. DR. MALLY SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6127 St CUir Ave. poleg urada dr. J. M. SeKškarja. •> ^ _____ , ... _ .. . j _._'._. I-l I i ... — i iw i ' 1 ■ ■ 1 ' ■ ■ ■ ■ ■ m« m ..... .............................min..................m......................................... 1 .......................... -------——————^mif (dLfc $10 preiskava z X-ZARKI samo $1.00. Ohranite si, zdravje tekom celega leta. ' WKYT' ** Z X-žarkl ae lahko zasledi natančen vzrok vaiega trpljenja. Odpravi vaako uganja-• U ' vanle Z X-iarki ae vidi vaio notranjoet kot vldl)o vale oči zunanje predmete, .enotno vaie^wanie lax vidim kaj ae godi v vaiih notranjih^rganlh. In a tem, da vidim vato nadlogo, In^hIn onUcm ^akarTte v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocelniki vidiio potrebo, da ae S^iMi^EWrzdravju in bolezni. Jaz i5»am vse najkaanejie električne " Iznajdbe, ki poenema)o o«krbu|e človrtko teo v zaravju 1J™ ^ ,«, ciic.m njih normalno aktivnost. Šledeče bolezni ae vae lu '^r < i?Modčne, Jetrne, ledvične In srčne bolesti, zabasanost, 'flat-f Jo? ^m^ze^p^^le^SbiSt: vnetje sapnika, glavobol, vse koln. bolezni, zgubo ilvahnoatl in | Xiao7ebtw o p ax ova n j er az a i h metod rabljenih v te) deieU in po evropeJaknTkUnikaS D*. Bailey, "specialist" 811 Prospect Aventae Cleveland, Ohio. ^^^Jl^l^ Uradae ure od 4o 7:M. ob nedeljah ed IS. do 1. papoUne. 4^711 WmWT^ Vzemite elevator ali stopnjioe ob vhodu v Standard gledMče do ^V^HSl! ™ 3. nadstropja. Ml m rim pLV, I .M . ^ I#>, ,