< > I- V) Q D u V) < u o Modrec ve, da veliko ve, bedaku se zdi, da ve vse. Asirski pregovor rm Številka 12 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 4. aprila 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Celovec je deželno glavno mesto vseh Korošcev, ne-glede na to, kateri jezik govorijo. Bivši župan mesta Celovec Leopold Guggenberger n Evropska nagrada za pevce okteta Suha r— ■ .. ■" --Stran 16 NOVI SAK SE PREDSTAVIL Novi SAK je z novim selektorjem Pušnikom in pomlajeno ekipo pričel vigredni del prvenstva. Čeprav je je SAK čez zimo zgubil pet igralcev, je v celovškem mestnem derbiju pred 1000 gledalci proti Austrii le tesno zgrešil zmago. Tekma se je končala neodločeno 1:1 . Več na strani 13. [IM /A ts 2L. a S JK v I™ gr ■ POLITIKA Zastopniki naših osrednjih organizacij so bili ta teden na pomembnih političnih pogovorih v Ljubljani in na Dunaju. Strani 2/3 IZ NAŠIH OBČIN Po občinskih volitvah se po občinah konstituirajo novi občinski sveti, ki razdeljujejo posamezne resorje. Stran 5 KULTURA Ta teden so predstavili slovensko-koroško „Prežihovo ustanovo“, ki ima pomembno povezovalno vlogo. Stran 2 2 Politika Politika 3 Prežihova ustanova Zgledno sodelovanje med matico in zamejstvom. Lani septembra so na pobudo različnih ustanov in privatnikov v Kotljah (Slovenija) ustanovili Prežihovo ustanovo. Kot je znano, se je v Kotljah rodil veliki slovenski pisatelj Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, ki ni deloval le v matici, temveč tudi med koroškimi Slovenci. Pobudo za to ustanovo je dal Klub Korošcev v Ljubljani, katerega predsednik je prof. Stane Virtič. V Klub Korošcev so včlanjeni rojaki iz koroške regije v Sloveniji. Poleg tega so pri ustanovitvi tega društva sodelovali tudi Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ), Slovenski znanstveni institut (SZI) in narodopisni institut Urban Jarnik. Predsednik Prežihovega sklada je Maks Večko, ki je župan občine Ravne na Koroškem. Tajnik in motor društva pa je prof. Stane Virtič. V odboru sta zastopana tudi tajnika KKZ Nužej Tolmaier in tajnik SPZ dr. Janko Malle. Tajnik KKZ Nužej Tolmaier je za Naš tednik povedal, da je KKZ z zanimanjem sprejela povabilo. Pomembno je, da se ne govori samo o enotnem kulturnem in jezikovnem prostoru, temveč tudi to, da konkretno sodelujemo. V Prežihovi ustanovi Tolmaier vidi zato konkretne možnosti. Namen Prežihove ustanove je tesnejša povezava na kultur- nem in raziskovalnem področju med matico in zamejstvom. V ta namen bo ustanova razpisala oz. podelila štipendije študentom za dodiplomski in podiplomski študij. S tem želi Prežihova ustanova pomagati pri širitvi slovenske kulture. Prežihova ustanova ima 25 ustanovnih članov, ki so vsak vplačali določeno vsoto denarja, s katero se bo sedaj ustanova upravljala. Na sploh se je raziskovanje kulturne in narodne dediščine prav posebej v naših krajih v zadnjih letih zelo razširilo. K temu je nedvomno veliko pripomogel institut Urban Jarnik, katerega sodelavke in sodelavci so raziskali nekaj predelov dvojezičnega ozemlja Koroške. Včeraj, v četrtek, 3. aprila, je bila seja Prežihovega sklada na Koroškem. Po seji je bila ob 13. uri tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Prežihovega sklada predstavili svoje delovanje tudi koroško-slovenski javnosti. Igor Roblek AKTUALNI POGOVOR s prof. Stanetom Virtičem: NT: Kaj je bil povod in kaj so cilji Prežihove ustanove? Prof. Stane Virtič: Glavni povod za ustanovitev je bil, da hočemo s štipendijami pomagati mladim ljudem, ki jim zaradi socialnih razlogov ne bi bilo mogoče študirati, da svoj študij kljub temu lahko nadaljujejo. Nadalje je ena izmed naših želj, da tudi pripomoremo k vsestranskemu kulturnemu in umetniškemu razvoju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Veliko se govori o enotnem kulturnem in jezikovnem prostoru. Kako Vi gledate na ta pojem? Po mojem je nedvomno po- trebno, da zamisel o enotnem kulturnem in jezikovnem prostoru čimbolj izgradimo. K temu mora na vsak način spadati tesno sodelovanje med zamejstvom in matično državo. Zato smo k sodelovanju povabili tudi koroško slovenske kulturne in raziskovalne organizacije. Včasih imam občutek, da ni konkretnih korakov za tem. Kaj so konkretni projekti? Najprej želimo našo ustanovo predstaviti čim širši javnosti. Zaradi tega smo se odločili, da imamo en sestanek tudi na Koroškem. Nato želimo pričeti z razdeljevanjem štipendij. Hvala za pogovor! Cilj parlamenta je olnitev slovenstva na Koroškem Ta teden so bili predstavniki naših osrednjih organizacij na pogovorih pri avstrijskem zunanjem ministru dr. Wolfgangu Schüsslu na Dunaju, v Ljubljani pa so se srečali z zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem in predsednikom slovenskega parlamenta dr. Janezom Podobnikom. 4 “ /m ' ~ ■ eäht Pred obiskom slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja na Dunaju sta predsednik Narodnega sveta Nanti Olip in predsednik CAN mag. Marijan Pipp pretekli torek na Dunaju informirala zunanjega ministra dr. Wolfganga Schüssla o aktualnih vprašanjih koroške manjšinske politike. Naša predstavnika sta ministru predstavila resolucijo, ki jo je sklenil slovenski parlament, ter poročala o stanju pogajanj za manjšinski mandat in samostojno zastopstvo. Za Marijana Pippa pa je bil to hkrati tudi nastopni obisk kot predsednik Centra avstrijskih narodnosti. Olip in Pipp sta Schüssla povabila tudi na kongres FUEV majnika v Celovec. Že nekaj ur po tem pogovoru sta bila Olip in Pipp v Ljubljani, kjer je razširjeno koroško delegacijo najprej sprejel predsednik slovenskega parlamenta dr. Janez Podobnik. Olipu sta se pridružila še predsednik EL Andrej Wakou-nig in predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. To je bil tudi prvi uradni obisk koroških Slovencev pri novem predsedniku slovenskega državnega zbora. Predsednik Narodnega sveta Nanti Olip je Podobnika informiral o sedanjem stanju pogajanj za manjšinski ■ 88*5 IIÄ i# • A • far T mandat ter skupno zastopstvo. Obe točki sta za narodno skupnost izrednega pomena, ker pa ZSO ni pripravljena konstruktivno sodelovati pri rešitvi teh vprašanj, pogajanja ne pridejo z mrtve točke. Olip je poudaril pomen resolucije, ki jo je sklenil parlament, za uresničenje resolucije pa še manjkajo ustrezni zakoni. Olip je zahteval zakon o financiranju osrednjih organizacij in obvestil Podobnika tudi o velikih finančnih težavah, ki resno ogrožajo med drugim delovanje NSKS in izha- Prec/sednik državnega zbora dr. Janez Podobnik je sprejel na pogovor predsednika NSKS Nantija O/ipa, janje časopisa Naš tednik. EL Andreja Wakouniga in KKZ dr. Janka Zerzerja. Čestitke EL. Predsednik EL Ä -Ü4 'j Andrej Wakounig je poročal o ve- srečal s predsednikom avstrijske-likem uspehu samostojnih slo- 9a parlamenta dr. Heinzem Fi-venskih list pri občinskih volitvah, scherjem in se želi pred obiskom na kar mu je Podobnik prisrčno Ponovno srečati s predstavniki čestital. Podobnik je dejal, da se koroških Slovencev, želi kot predsednik slovenskega Thaler. Na pogovoru s sloven-parlamenta aktivno truditi za reše- s* da bi hišo preuredili v stalno Qalerijo, v kateri naj bi bile razstavljena dela umetnice, ki je rojena Pliberčanka in je velik del svojega življenja preživela v Združenih državah Amerike, kjer je tudi zaslovela^ kot umetnica. Tik pred njeno hišo v Pliberku je nastal tudi vodnjak, ki ga je oblikovala umet-■ niča. ' Galerijo umetnika Wernerja Berga še preurejajo. Predvideno odprtje bo 15. junija 1997. Umetniško ponudbo bi lahko povečal ’ j>e novi kulturni dom v Pliberku, kjer so prostori tako načrtovani, 3 da je avla primerna tudi kot raz-1 stavni prostor. Društvo Kulturni dom želi to možnost na vsak način tudi izkoristiti. Kakor znano, pa že v Libučah pri Pliberku obstaja galerija Falke, ki je v zadnjem času s prekomej-nimi kulturnimi in umetniškimi projekti skrbela za pozornost na Koroškem in v sosednji Sloveniji. Če bo šlo vse po načrtih pli-berških kulturnikov, bi lahko Pliberk s temi štirimi galerijami postal kulturno in umetniško središče Podjune. Silvo Kumer Umetnici Kiki Kogelnik želijo 1/ Pliberku urediti stalni muzej. Galerijo Wernerja Berga obnavljajo in jo bodo 15. junija odprli. Glosa So pozabili na občinsko delo? Za naslednji torek je v Selah napovedana občinska seja. Kdor zdaj mogoče misli, da je to že konstitutivna seja novega občinskega sveta, se je krepko zmotil. V Selah se bo še enkrat sestal stari (!) občinski svet, ker ni dokončat svojega deta in mu menda ni uspelo pravočasno potrditi letnega obračuna za leto 1996. To je na Koroškem nedvomno edinstveni primer in bodo Selani morali akceptirati očitek, da so v zadnjih mesecih spali, ali pa so bili župan Wassner & co očitno 1/ takšni volilni ihti, da so celo pozabili na občinsko delo. Upati je, da župan vsaj ne bo pozabi! na konstitutivno sejo novega občinskega sveta, ki bo predvidoma šele 23. aprila - do takrat pa bo v Selah vladal naprej stari odbor, ki si je tako za mesec dni podaljšal svoj mandat. Zaprisege odbornikov Občinski sveti pričnejo z delom Z zaprisego občinskih odbornikov in županov se prične v mesecu aprilu delo v občinskih svetih. O teh sejah, na katerih frakcije izpovedo tudi svoje delovne načrte za naslednjih šest let, bo Naš tednik obširno poročal. Termini v okraju Velikovec: Globasnica 4. aprila, Pliberk 7. aprila, Bistrica nad Šmihelom 9. aprila, Galicija 10. aprila, Velikovec 11. aprila, Suha 15. aprila, Žitara vas 16. aprila, Dobrla vas 17. aprila, Djekše 18. aprila, Železna Kapla 18. aprila. V Škocija-nu je bila zaprisega odbornikov pretekli četrtek. 6 Rož - Podjuna - Zil ja/Oglasi ČESTITAMO Prav danes obhaja 60. rojstni dan Ida Pototschnig (roj. Marktl) iz Žvabeka. Slavljenki ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva! Prav tako 60. rojstni dan je slavila Tildi Trunk iz Žužalč. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Mirijam in Bernardu Sadovnik se je minulo soboto v bolnišnici v Wolfsbergu rodil drugi otrok, ki mu bosta dala ime Stanko Franc Srečnima staršema ob tem posebnem dogodku prisrčno čestitamo, malemu Stanku Francu pa želimo mnogo sreče in uspeha na življenjski poti. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta NSKS in EL. PRODAM stanovanje v Piranu - 55m2 z balkonom (v 1. nadstropju) - pogled na morje - 50 metrov od morja - cena po dogovoru tel.: 0038666/746623 (popoldan) O ZADRUGA-MARKET ŽELEZNA KAPLA Za kavarno v naši poslovalnici v Dobrli vasi iščemo natakarico Pogoj je znanje obeh deželnih jezikov -zaželena je praksa. Pismene prošnje se lahko oddajo v pisarni v Dobrli vasi ali v Železni Kapli. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Zofiji Majtan z Met-love, Kati Wohlbang iz Gosel-ne vasi, Heleni Wuttej iz Po-grč, Rudiju Urbanu iz Gorič in Elizabeti Kanzian iz Apač. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Selah na Šajdi slavi te dni okrogel osebni jubilej Stanka Pegrin. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo Našega tednika. Na velikonočni ponedeljek je obhajal rojstni dan Dl Hanzi Miki z Ločila. Kandidatu SJK iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! V ponedeljek bo obhajala rojstni dan Erika Wrolich iz Loč ob Baškem jezeru. Novi občinski odbornici EL Bekštanj ob osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najbolj- še, predvsem zdravja in osebne sreče! Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Karicel s Polene pri Šentlipšu, ki je slavila 50. rojstni dan. Za ta lepi osebni jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo cerkveni pevci iz Globasnice. Okrogel življenjski jubilej je slavila tudi Vida Serajnik iz Brezij. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Osebni praznik je obhajala Marija Travnik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Za 24. rojstni dan čestitamo Frančiški Brumnik. Vse najboljše! Zofi Ošina je obhajala 30. rojstni dan, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje! Na Obirskem je slavila osebni jubilej, 80. rojstni dan. Pavla Kelih. Ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, ČESTITKA TEDNA Življenjski jubilej Ivanke Kolter prav danes obhaja 70. živ-l Ijenjski jubilej Ivanka Kolter z Dobrove pri Žvabeku. Slavljenka se je rodila 4. aprila 1927 v Prihovu na Štajerskem v Sloveniji, kjer je preživela tudi mladostna leta. S 23 leti pa se je preselila na Koroško, kajti poročila se je z Janezom Kollerjem z Dobrove pri Žvabeku. Vsa leta je nato opravljala gospodinjstvo ter delala na domači Moverčevi kmetiji. Mnoga leta je sodelovala tudi pri domačem cerkvenem zboru. Sedaj se najraje ukvarja z raznimi ročnimi deli, ki so postali njeni najljubši konjički. Slavljenko pa poznamo tudi kot redno obiskovalko raznih naših kulturnih prireditev. Posebnega slovesa ob jubileju ne bo, pač pa se bo v nedeljo zbrala celotna družina in ji čestitala ter izrazila hvaležnost za vse dobrote, ki so jih deležni od slavljenke. Ivanki Kolter ob priložnosti visokega osebnega jubileja prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk. predvsem zdravja in zadovoljstva! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Richardu Dumpelniku iz Štebna pri Globasnici, Stanku Jelenu iz Libuč, Erni Pernat z Bistrice nad Pliberkom, Albertu Mesnerju iz Doba, Mariji Mat-schek iz Čirkovč, Petru Rudolfu iz Sinče vasi in Katarini Cvelf iz Nonče vasi. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Mesner iz Doba pri Pliberku, ki obhaja 70. življenjski jubilej. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in zadovoljstva polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. Na Humcu pri Dobrli vasi je pred nedavnim obhajala rojstni dan G iti Šest. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in dobre volje! V Čirkovčah je obhajal 65. rojstni dan Herman Kresnik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Naslednje voščilo je namenjeno Heleni Paulitsch z Obir-skega, ki je obhajala 58. rojstni dan. Vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva! Prav tako na Obirskem je obhajal osebni praznik Franc Artač. Za 77. rojstni dan iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Hanziju Schellandru z Moščenice, Gottfriedu Aich-holzerju iz Kota pri Šentjakobu, Marici Hafner iz S rej in Fini Einspieler iz Zgornjih Vese. Vsi ostali člani društva upokojencev prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva! Na Horcah pri Šentprimožu slavi 25. pomlad Radovan Marko. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Rojstni dan je slavila tudi Isa-bella Ramuš iz Strpne vasi, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! 7 Rož - Podjuna - Zilja BILČOVS Najboljši je bil Gorazd Živkovič Zopet mnogo ljubiteljev šaha je konec minulega tedna privabil tradicionalni velikonočni hitropotezni turnir SRD „Bilke“ v Velinji vasi. Udeleženci letošnjega velikonočnega šahovskega turnirja SPD „Bitka“pri Knabertnu v Velinji vasi. Tradicionalni velikonočni hitropotezni turnir Slovenskega prosvetnega društva „Bilka“ pri Knaberlnu v Velinji vasi je tudi letos blestel s številčno udeležbo in kakovostnim šahom. Turnirja se je udeležilo 25 šahistov iz Bilčovsa in okolice, Kotmare vasi, Celovca in Bekštanja, katere je ob začetku turnirja prisrčno pozdravil predsednik kulturnega društva mag. Rupert Gasser. V skupini turnirskih igralcev in amaterjev si je priboril zmago član prvega moštva Slovenske športne zveze/Carimpex mag. Gorazd Živkovič (15 točk iz 17 partij) pred nekdanjim igralcem SSZ Alojzem Gallo-bom iz Bekštanja (14 točk). Tretje mesto sta si delila mag. Franci Rulitz in Aleksander Lukan (oba SŠZ). Oba sta osvojila 12 točk. V skupini mladincev in šolarjev pa je Roman Weber ponovil svojo lanskoletno zmago. Dobil je vseh sedem partij. Uspeli turnir sta odlično organizirala Robert Hedenik in Rupert Reichmann, ki sta zbrala tudi bogat nagradni sklad. Zaključna lestvica - turnirski igralci: 1. mag. Gorazd Živkovič, 2. Alojz Gal- lob, 3. mag. Franci Rulitz in Aleksander Lukan, 5. mag. Gernot Isola, 6. Marko Gallob in dr. Joži Amrusch, 8. Rupert Reichmann in Boris Gallob, 10. mag. Rainer Isola in Ivan Lukan, itd.; mladinci in šolarji: 1. Roman Weber, 2. Simon Einspieler, 3. Mitja Kolter in Stefan Reichmann, 5. David Florijan, 6. Martin Jank, 7. David Mischkulnig, 8. Hanzi Egartner. RADIŠE Umrla je Zofi Thaler V 83. letu starosti je na veliki petek nepričakovano umrla Zofija Thaler, p. d. Bundrova na Radišah. Kot otrok je doraščala na mali kmetiji ter svojo mladost morala preživeti ob težkem delu. Ljudsko šolo je obiskovala na Radišah, več je bila doma, saj so jo potrebovali za delo na kmetiji. Kot mlado dekle je že prebirala Mohorjeve knjige ter tedanji časopis Koroški Slovenec in Nedeljo. Takoj se je vključila v cerkveni in mešani zbor, bila pa je tudi zvesta igralka v igralski skupini Slovenskega prosvetnega društva. Z nekaterimi koroškimi dekleti je obiskovala gospodinjsko šolo v Mali Loki v Sloveniji. Udeležila se je tudi kuharskega tečaja, ki ga je vodi-la Milka Hartmann. Tudi po drugi svetovni vojni se je ponovno aktivno vključila v versko in prosvetno dejavnost kot pevka in igralka. Doma na kmetiji je skušala Usmeriti kmetijo na sodobni uacin. Bila je med prvimi na adišah, ki si je kupila avtomo- 1 ’ da je lahko prevažala kme- tijske pridelke na tržnico v Celovec. Več let je bila tudi zastopnica kmetic v tedanji občini Radiše in organizirala razna strokovna predavanja in potovanja. Rada je potovala tudi po svetu. Njena najdaljša pot je bila v Izrael in Egipt. S ponosom je rada pokazala fotografijo, ko je jahala na kameli. Ko je doma na kmetiji imela nezgodo in ni več mogla opravljati težkih kmečkih del, se je odločila, da gre v poletnih mesecih za gospodinjo in kuharico v župnišče na Sv. Višarje. Tam je spoznala rojake iz vse Evrope, Slovenije, Primorske in Koroške. Vrnila se je spet domov in delala na kmetiji do upokojitve. Nato je dolga leta oskrbovala in gospodinjila pri župniku Ludviku Janku na Radišah. Bila je desna roka gospoda župnika. Njena gostoljubnost in razgledanost s širokim obzorjem je očarala marsikaterega obiskovalca. Vse njeno življenje je bi- lo povezano z naravo in okoljem. Iz svoje globoke vere je črpala moč, da je mogla prenašati mnoge bridkosti svojega življenja. Kot ponosni Slovenki ji ni bilo vseeno, da koroški Slovenci niso enotni: prizadeli so jo razni spori v centralah. Bila je velika dobrotnica: podpirala je misijone, dajala je za domačo cerkev in druge slovenske ustanove. Zadnje leto je rada zahajala v Katoliški dom prosvete v Tinje, kjer je srečala znance in prijatelje. Takšno smo poznali radiško Zofijo in tako jo želimo ohraniti v trajnem spominu, zlasti v molitvi. Pogreb je bil minulo sredo na Radišah. Pogrebne obrede je opravil domači župnik dr. Jože Marketz ob asistenci. Domači cerkveni in posvetni mešani zbor sta njene preljube domače slovenske pesmi zapela ob mrtvašnici, v cerkvi in na grobu . LJUBLJANA-TRDANIČE_________ Slovo od Lidije Grafenauer Na ljubljanskih Žalah smo se v torek, 11. marca, poslovili od Lidije Grafenauer, roj. Kačič. Rajna se je leta 1934 poročila s prof. Frančkom Grafenauerjem, ki se je rodil v Šentlenartu pri sedmih studencih, umrl pa leta 1956 v Ljubljani. Njegov oče Miha je bil v Šentlenartu mežnar in organist. Leta 1908 je kupil v Trdaničah (fara Marija na Zilji) kmetijo pri Janahu. Na njej je prof. Franček Grafenauer doraščal skupno s sestrama Zefo in Elo ter z bratom Jozom, kasnejšim primarijem v Korneuburgu. Leta 1934 se je poročil z Lidijo Kačič, hčerko premožnega gostilničarja v Ljublja-ni-Bežigrad. Rodila mu je hčerki Cveto in Alenko ter sina Doljena. Pogrebne svečanosti za rajno Lidijo Grafenauer so se udeležili številni sorodniki iz fare Marija na Zilji ter Korneuburga. Župnik Pečnik se je v izbranih besedah poslovil od pokojne, ki je bila v zadnjih letih slepa, prej pa je morala z majhnimi otroki prebiti kruto dobo, ko so slovenske oblasti leta 1945 moža iz nerazumljivih razlogov za leto in pol vrgle v ječo. Pred vežico je operna pevka zapela Ave Marijo, ob grobu pa moški kvartet Nmav čiez iazaro. Vsem žalujočim sorodnikom velja naše iskreno sožalje. ZGORNJE BOROVLJE___________ Rana smrt Terezije Crnjak V sredo, 12. marca, smo se poslovili od rajne Terezije Crnjak iz Zgornjih Borovelj, fara Pečnica. V starosti 66 let se je na Reki pri Šentjakobu smrtno ponesrečila. Njena rana smrt je bridko odjeknila v okolici Baškega jezera in Zgornjega Roža. Bila je dobra in skrbna mati ter prijazna in pomagljiva soseda. Leta 1956 je njen mož Ivan, begunec iz Dalmacije, pri zidanju lastne hiše smrtno zadel v tovornjak. Ostala je sama s svojim sinom Petrom in hčerkico Ivico, ki je sedaj poročena v Švici. Kljub velikim gospodarskim težavam je sinu Petru omogočila obisk Slovenske gimnazije; po maturi se je zaposlil na okrajnem glavarstvu v Beljaku. Pogrebne obrede je vodil šentjakobski župnik Jurij Buch. V ganljivih besedah je orisal življenjsko pot rajne Terezije, ki je doraščala v ubogih razmerah v družini desetih otrok. Maša zadušnica je bila v farni cerkvi na Pečnici - ob ubranem ljudskem petju. Sinu Petru in hčerki Ivici z družino izrekamo iskreno sožalje. 8 Kultura Kultura 9 Baško jezero slavi svoje tanuraše Koncert ob 20-letnici Tamburaškega ansambla Loče je bil zelo dobro obiskan. Tamburaš1 odlično pripravljeni in ljudje navdušeni. Na velikonočno nedeljo so loški tamburaši povabili na koncert ob 20-letnici obstoja, ki so ga skupaj z njimi oblikovali še društveni moški zbor, kvartet Rož in dvojezični zbor. Večer je bil pravo ljudsko praznovanje in tako že začetek proslavljanja 75-letnega kulturnega delovanja pod Jepo. Višek celega sklopa prireditev bo oktobra letos. Začeli so kar tamburaši sami z velikonočno pesmijo, Bogu v zahvalo za 20 let uspešnega dela. Erika Wrolich, voditeljica ansambla od samega začetka, je v verzih dvojezično pozdravila obiskovalce od blizu in daleč, ki so sedeli v dvorani kulturnega doma. Nato so tamburaški zaigrali himno mladosti, ki jo je član ansambla za to priliko napisal - simbol za mladostni elan, ki so si ga mladi igralci ohranili vseh dvajset let. Tudi kakovost igranja je na zavedljivi ravni - občudovanja vredno delo, ki si ga je voditeljica naložila in ves čas tako uspešno opravila. Gostujoči zbori so prispevali vsak zanj značilne pesmi: Moški zbor SRD Jepa-Baško jezero pod vodstvom Aleksa Šusterja narodne, kvartet Rož v znani tehnični dovršenosti najlepše iz repertoarja in dvojezični zbor pod vodstvom Edija Oražeja običajno WTAMBURAŠKI v CFf ANSAMBEL LOČE li M 'lili lil to 1111! i|Ü II mešanico starega in novega. Z venčkom ob 20-letnici je Tamburaški ansambel pokazal, da je trenutno najboljša skupina na Koroškem, ki združi izpiljeno igro, v kateri se obrestujeta disciplina in trud, in pravo mero sproščene, vesele, prisrčne igre. Kritični poslušalec je lahko opazil, kako so bile oči igralcev usmerjene na vodstvo in kako je močna roka voditeljice z osebnim nav- dušenjem oblikovala posamezne skladbe. Anica Lesjak-Ressman je povzela v čestitkah, kar so poslušalci začutili: Hvaležni moramo biti, da je prav ta uspešni ansambel porok za ohranitev slovenstva predvsem pri mladini ob Baškem jezeru. Tudi domači župan je rad priznal, da so tamburaši dragocen nosilec domače kulture, tudi preko občinskih in narodnih meja. Slovenski kulturni organizaciji sta zastopala dr. Janko Zerzer, predsednik K KZ in Helena Verdel, Podpredsednica SPZ, Stane Uršič je čestital jubilantu v imenu Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Najlepše priznanje ljudstva j® bilo, da je množica še dolgo v n°č proslavljala ob pijači in plesu s svojimi tamburaši. Anica Ressmann je čestitala Eriki Wrolich, ki vodi zbor že 20 tet (slika spodaj). i! 1. noč gledališča na Koroškem Zveza amaterskega gledališča na Koroškem je v petek, 21. marca 1997, vabila na prvo noč gledališča v Osoje. Slovensko amatersko in lutkovno gledališče na Koroškem je zastopala mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel. Predstavili so se z lutkovno igro „Kozlovska sodba v Višnji gori“ (Jurčič/Makarovič/ Herzog). Poleg mladinske lutkovne skupine iz Šmihela, ki je otvori-la srečanje, je sodelovalo devet skupin iz cele Koroške. Povod za tovrstno gledališko srečanje je bil svetovni gledališki dan, ki je vsako leto 27. marca. Svetovni gladališki dan na žalost ---'"-.v ia. ovciuvni [Ji dz. n|k so sklicali v okviru 9. svetov n®ga kongresa mednarodneg; gledališkega instituta 1961. Nalo |9a mednarodnega gledališkeg; mstituta je, da med gledališčnik spodbuja izmenjavo na področji znanja in prakse, med skupinam naj spodbuja medsebojno razu mevanje in prijateljstvo ter sensi Pozira kreativnost. Slovenski zastopnik je bila lutkovna skupina KPD Šmihel Vsako leto povabi mednarpdr |lec|ališki inštitut osebnost, kil n emo „Gledališče in mir med pa lr°di napiše nekaj misli. Besedit |revedejo v 20 jezikov in ga obja 'jo po časopisih. V določenih gle alisčih pa prav na dan gledališč; ■ marca preberejo besedilo pi odstavi. , ,Prireditev v Osojah pretekli pe .. 'katere slavnostni govornik ji 1 Kulturni referent dr. Michae usserwinkler, je prav gotovo do >egia svoj namen. VMh Otroška gledališka skupina je navdušila številno publiko. „Anton Pomperdon in vsi Pomperdoni“ -premiera v Dobri! vasi Otroška gledališka skupina Slovenskega prosvetnega Društva „Srce“ iz Dobrle vasi je na velikonočni ponedeljek vabila na krstno uprizoritev komedije „Anton Pomperdon in vsi Pomperdoni“, besedilo Leopolda Suhodolčana v priredbi Petra Militareva. V njem gre za igrivo predstavitev boja proti lažnim junakom, ki jim nekateri skušajo postavljati spomenike. Mladi ustvarjalci Nataša Sienč-nik, Janja Prunč, Jožica Wastl, Tanja Kramer, Nadja Hašej, Marjeta Plesnik, Urša Sienčnik in Sonja Kramer pod režijo Petra Militareva so v igro uspešno vpletli tudi duhovite neobremenjene odnose do reševanj kon- kretnih (otroški vrtec) konfliktov. Za odrski gib je poskrbela Rezka Kanzian, scenografija in kostumografija Niko Kus-Kranjc, glasba Lado Jakša, lek-torki Marija Perne in Andreja Sturm, vodja skupine Giti Pas-terk. Čestitamo k uspeli krstni izvedbi igre. VMK Rudolf IV., cesar evropskega formata Rudolf IV. ustanovitelj (1339-1365), je v svojem kratkem življenju sooblikoval Evropo, urejal lastno cesarstvo in razvijal tako dejavnost, da velja tudi za današnje mere kot veliko osebnost. V pičlih sedmih letih vladanja (1358-1365) je ustanovil Novo mesto (Rudolfswerth), skrbel za varno pot preko Koroške do morja, osvojil Tirolsko za Habsburžane, Dunaj obogatil z univerzo in Štefanovo stolnico, obdavčil obrtnike, samostane in vinogradnike itd., skratka bil je vzor sodobnega politika. Zgodovinar Wilhelm Baum, ki ga Korošci dobro poznamo, je odkril deloma nove dokumente, z natančno analizo razgrnil nepojasnjene politične povezave in nam v obsežni knjigi predstavil košček srednjeevropske zgodovine, ki nas nehote privlači. Saj pogrešamo smernice za prihodnost, zato sežemo po vrednote v zgodovino. Poleg knjig o cesarju Sigismundu in Margareti Maultasch je ta že tretja knjiga W. Bauma, ki nam pomaga razširiti obzorja in spoznati vire naše preteklosti. Wilhelm Baum, Rudolf IV., der Stifter, založba Styria 1996, 400 strani. S 420,-; kupite jo lahko v slovenskih knjigarnah. 10 Nadaljevanka petek. 4. april 199? de' Zamejski koroški Slovenci po drugi svetovni vojni in Slovenija danes Piše dr. Dušan Nendl „Vere in ideologije so zato, da služijo človeštvu, ne obstaja pa človeštvo zato, da se ga v imenu ver in ideologij pribija na križ,“ je moto razmišljanj dr. Dušana Mendla o odnosu koroški SJovenci in Slovenija. Na to temo je lansko leto predaval tudi v KSŠŠD. Njegova izvajanja objavljamo v nadaljevanjih. K akšna je narava naših nasprotujočih si skupin na Koroškem? Z ozirom na močno poudarjanje idejnih stališč obeh obstoječih skupin se vsiljuje zaključek, da je nastajanje dveh skupin v prvi vrsti idejnega značaja, torej izraz dveh svetovnonazorskih antipolov. Toda če upoštevamo dejstvo, da je bilo v takratni OF in njeni naslednici DF (Demokratični fronti) - kot izrazu tako imenovanega materialističnega pola - pretežno le kmečko prebivalstvo, ki je že po naravi nagnjeno k vernosti, nadalje dejstvo, da je iz takratne DF izstopilo nekaj članov, ne da bi se istočasno pridružilo KDS, t. j. drugemu idejnemu (krščanskemu) polu, se zdi verjeten zaključek, da osnovni motivi našega prebivalstva, ko se je odločalo za eden ali drugi pol, le niso mogli biti primarno idejnega značaja. Razlaga, da ljudje pač niso bili dovolj načelni in dosledni, se zdi preveč preprosta, da bi se mogli z njo zadovoljiti. škega življa z interesi matične države je zaradi pomanjkanja življenjske osnove nujno sililo del našega prebivalstva v odklon slovenskih organizacij ter ga tako posredno tiralo v germanizacijo, a istočasno izzvalo odpor v lastnih vrstah takratne OF. Ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) oz. „Krščanske ljudske stranke" (KLS) v letu 1949 je bila naravna in nujna posledica omenjenega stanja. Toda tudi KLS (oz. KDS) se ni posrečilo združiti večine slov. koroškega življa. Že iz tega je razvidno, da se je v tej dobi pri nas počasi izoblikovalo dvoje sta vendar podzavestno dajala glavni kriterij, čeprav bolj čustveno kot razumsko, po katerem se je naše prebivalstvo odločalo za eno ali drugo stran. Toda naši politični stranki se bodisi nista zavedali, bodisi nista hoteli zavedati teh iz našega geopolitičnega položaja nastalih naravnih političnih antipolov. Zoženje manjšinskega vprašanja na zgolj versko in kulturno področje, kar nikakor ni moglo zadostovati potrebam celotnega manjšinskega vprašanja, ter vedno močnejše prevladovanje svetovnonazorskega pola nad političnim, je praktično oro- Zmotno bi bilo domnevati, da je nastanek političnih antipolov izraz idejnih stališč inteligence njenega naroda. DR. DUŠAN NENDL Če pogledamo v našo neposredno preteklost, opažamo po letu 1945 poskus tesne povezave slovenske Koroške z našim matičnim narodom. Merodajni dejavniki, ki so odločali obliko takratnim slovenskim organizacijam (v prvi vrsti OF), pa so prezrli dejstvo, da je potekala med slovenskim koroškim življem in matičnim narodom državna meja, kar je včlenjeva-lo koroške Slovence v popolnoma drug politični in gospodarski sklop. Poskus istovetenja manjšinskih interesov koro- političnih stališč na naš narodnostni problem, kot nujen izraz naravnih političnih antipolov, izvirajočih iz geopolitičnega položaja naše manjšine, in sicer: ali so interesi manjšine važnejši kot interesi matičnega dela našega naroda ali pa obratno, da so namreč interesi matičnega naroda prvotnega, manjšine pa drugotnega pomena. Čeprav nista bila ta politična antipola niti približno izražena ne na eni ne na drugi strani, se od njega ne da ločiti. Prezreti to dejstvo in pričakovati rešitev manjšinskega vprašanja samo v sklopu socialnih teženj večinskega naroda, se praktično pravi izročiti manjšino na milost in nemilost večinskemu narodu. Tako stališče pa nasprotuje osnovnemu čutu samoohranitve. Zgrešeno bi bilo misliti, da je nastanek naših političnih antipolov zgolj lokalno manjšinski pojav. Zaradi nujnosti geopolitičnega položaja in skupnosti etničnega izvora posega vprašanje prvotnosti ali drugotnosti naših manjšinskih interesov močno v gospodarsko politiko našega matičnega naroda, zlasti kar se tiče odnosov do Avstrije. Dogodki okoli avstrijske državne pogodbe pa tudi z njo zvezana skupna spomenica naših političnih skupin nam dajo slutiti, da tudi pri našem matičnem narodu počasi prodira spoznanje, da se za dvig lastne življenjske ravni ni mogoče prizadevati za ceno ogrožanja življenja dela svojega lastnega življa. palo KDS njenih naravnih političnih pozicij. Podobno se je zgodilo z DF, ker je poskušala istovetiti socialne težnje večinskega naroda z manjšinskim problemom, pozabljajoč pri tem, da dosega socialnih pravic v ustavi večinskega naroda ne pomeni nujno, da se bodo iste socialne pravice stoodstotno izvajale tudi pri manjšini. Tako postaja socialno vprašanje v manjšini v veliki meri tudi narodnostno vprašanje oziroma Zmotno bi bilo torej domnevati, da je nastanek političnih antipolov izraz idejnih stališč inteligence njenega naroda. Politični antipoli nastanejo v borbi za življenjski obstanek kot posledica geopolitičnega položaja in zgodovinskega razvoja ter so izraz gospodarskih, socialnih in narodnopolitičnih teženj kakega naroda. Katera izmed teh teženj stopi v ^ ospredje, je ravno tako odvisno } r od geopolitičnega položaja in i ( zgodovinskega razvoja. s Razumništvo igra pri tem vlo- c go samo toliko, kolikor je sposobno, da najde stik z narodovimi težnjami, jih poglobi ter jim da konkretni organizatorični izraz. V Le kolikor bo slovensko koroško c razumništvo sposobno najti izgubljeni politični stik s svojim lastnim narodom, bo izpolnilo svojo zgodovinsko vlogo, ki mu jo narekuje današnji položaj. Jasna definicija naših naravnih političnih antipolov, postavljajoč se na stališče naših osnovnih manjšinskih interesov, in sposobnost vključiti manjšinski problem v avstrijsko državno miselnost ter preko nje v skupnost združene Evrope, to so torej naloge, ki čakajo slovensko koroško razumništvo, saj bo od rešitve le-teh v veliki meri odvisna prihodnost slovenske manjšine na Koroškem. MLV 9- c < =i n (n Kultura 11 Alfred Hrdlicka: „Sem prava avstro-ogrska mešanica vseh jezikov“ Alfred Hrdlicka kaže v Galeriji Šikoronja v Rožeku nova dela. Ob tej priložnosti se je pogovarjala z njim Renata Šikoronja. Naš tednik: Galerija, v kateri boste razstavljali, leži na Južnem Koroškem. Ker je galeristka dvojezična, je poleg avstrijskega tudi slovensko kulturno dogajanje zelo važno za program galerije. Ali bi lahko kratko objasnili Vaše korenine, kajti ime Hrdlicka jasno priča o slovanskem poreklu? Alfred Hrdlicka: Najprej moram Povedati, da razstavljam v Rožeku ravno iz naklonjenosti do Južne Koroške. Dejstvo je, da je bil eden izmed mojih starih očetov r°jen v Celju. Bil je torej Slovenec, ki je doraščal z več jeziki. Moja mama je bila rojena v Romuniji. Drugi stari oče pa je bil s Češke. Vedno poudarjam, da sem prava avstro-ogrska mešani-oa vseh jezikov. Kako nasploh ocenjujete sedanji položaj avstrijski manjšin? M Jugoslaviji so igrali tako Avstrij-ci kot Nemci povsem čudno vlo-9o. Ostanimo pri Avstriji. Vsa leta se je Avstrija zgražala nad Srbijo, kl je do danes tradicionalen sovražnik Avstrije; razburjala se je torej nad temi, ki zatirajo Hrvate p Slovence. Toda odkar obstaja Republika Avstrija, se sama ni m°gla odločiti za napredno manj-S|nsko politiko. Zame je avstrijska Manjšinska politika docela kočljiva zadeva. Domnevam, da so ravno tisti Judje, ki so bili ob izbruhu jugoslovanske krize solidarni s Hrvati in Slovenci, tudi pred več kot u leti sodelovali pri „Ortstafels-urmu" na Koroškem. Opazil sem, a 80 je svobodnjaška stranka v njih letih zelo zavzemala za bl°venijo. ^ Ce govorite o sedemdesetih letih, ali niste takrat bili tudi sami do neke mere aktivni v manjšinski politiki? Kot morda veste, sem s prijateljem dva dni pred jezikovnim štetjem preimenoval dunajsko Kärntnerstraße v Slowenenstraße, nakar naju je aretirala policija. Razburjenje med Dunajčani je bilo veliko. To je bilo zame demonstracija proti slaboumnemu jezikovnemu štetju. Nikoli pozneje nisem bral o kakšnem izidu. Sam sem navedel pri jezikovnem šte-ju, da govorim slovensko, čeprav ne obvladam besede. Zabavno je bilo to, da mi je na eni strani čestitala koroška Cerkev, na drugi strani mi je pisal socialistični tovariš svarilno pismo, v katerem je zahteval, da me naj odpustijo iz šole. Moram pa povedati, da takrat še nisem poučeval na avstrijski Visoki šoli za uporabno umetnost, temveč poučeval sem zgolj v Nemčiji. „Socialisti tega ne bomo trpeli," je stalo v pismu. Nekateri so celo domnevali, da sem jugoslovanski vohun. Takrat sem spoznal, da je politika deloma plod neumnosti. Znani ste kot posebno politično angažiran likovni umetnik. Splošno gledano pa je videti, da tako v povojnem času kot v zadnjih letih avstrijski kulturniki s svojimi političnimi stališči niso stopili v javnost. Ali ima umetnost v Vaših očeh politično naročilo? Le mala kopica umetnikov se ukvarja s politiko in eden izmed njih sem jaz, drugi, ki se ga spomnim, je Peter Turrini. Seveda ima umetnik politično naročilo. To se vidi že, če se vzame v roke časopis. Na prvih straneh piše vedno o politiki in s tem je jasno, da ima nekaj opraviti z našim vsakdanjim življenjem in s tem seveda neposredno vpliva na nas. Nepolitičnih umetnikov odkrito rečeno ne morem razumeti. Toda apolitičnost je tudi neki način politike, način, s katerim se človek lahko skriva. Thomas Bernhard na primer je bil zelo zanimiva osebnost, toda videti je treba, da nikoli ni zavzel jasnega političnega stališča, znal pa je enkratno pisati o politiki. Zame je docela nenavadno, kako takšen mislec, kot je bil on, nikoli ni imel potrebe, da se politično deklarira. Neko tveganje pa je seveda vedno prisotno: če se človek za nekaj deklarira, mora računati tudi z napadi svojih ideoloških nasprotnikov. Na kulturnopolitičnem področju je v Avstriji navada, da se srečavajo kulturniki privatno in ob tem delajo tako, kot bi bili angažirani; toda brž ko pridejo v javnost, ni slišati in videti več ničesar o njehovem političnem angažmaju. Živite na Dunaju, ki je nedvomno in brez konkurence kulturno središče Avstrije. Ali se Vam zdi, da mora vsak avstrijski umetnik tudi danes iti umetniško pot preko Dunaja? Reči moram sledeče: glede umetniškega angažmaja nimam o Dunaju posebno dobrega mnenja, kajti dunajski kulturni politiki so v mojih očeh delali zelo zlagano kulturno politiko. Imamo na primer dve šoli za umetnost (Akademijo za likovno umetnost in Visoko šolo za uporabno umetnost, prip. NT) in občina Dunaj je odstranila prav ta način možnosti uveljavljanja mladih umetnikov, ki naj bi jim dejansko omogočili start, namreč umetnost na zgradbah (Kunst am Bau, prip. NT). Zame je kulturna politika zgolj samopospeše-vanje birokracije in visoke šole za umetnost so pretveze, ki jih v resnici nihče ne želi. Samo tako si lahko razložim odstranitev ene izmed najvažnejših kulturnopolitičnih iniciativ na Dunaju. Govorite o možnostih za mlade umetnike; kakšen je bil Vaš začetek likovnega delovanja v javnosti? Moj internacionalni start se ni začel na Dunaju, temveč leta 1963 v salzburški galeriji Welz. Takrat sem bil star 32 let. Imel sem srečo, da se je po prvih razstavah hitro razvilo tudi mednarodno zanimanje za moje delo. Danes deljem v glavnem v Nemčiji in nikakor nisem več odvisen od avstrijskega trga. Znani ste kot umetniški multi-talent, kot kipar, slikar in grafik, pisatelj in edinstven polemik. Dejansko si človek ne more vedno zadovoljivo za-doščevati vseh ambicij. Na katerem področju Vašega življenja se počutite prikrajšanega? Zagotovo sem se vsa leta premalo ukvarjal s svojim privatnim življenjem. Toda prišlo je tako, ker sem se privatnim zadevam dosledno upiral. Hvala za odkrite besede in vse najboljše za bodoče likovno ustvarjenje. Politika je deloma plod neumnosti. ALFRED HRDLICKA PODLIGA VZHOD Bilčovs - ATUS Borovlje 1:1 (0:0) Tekma sama ni dosegla visoke nogometne ravni, predvsem pred odmorom ne. Gostje so namreč igrali zelo defenzivno, domačini pa rahle terenske premoči niso znali izkoristiti za zadetke. Takoj po odmoru pa je Bilčovščan-om le uspel zadetek, toda njih igra zaradi tega ni postala boljša. To so gostje izkoristili za zasluženo izenačenje. BILČOVS: H. Schaunig 4, Partl 3, Rajnovič 4, Li-pusch 4, Gartner 3, Kuess 3, Tributsch O (8. Durnig 2), Andrejčič 2, Quantschnig 3, Schriefl 2, Strugger 3 (85. Weratschnig 0); Bilčovs: 350 gled.; sodnik: Fanzott (slab): strelec: 1. RAZRED D Šentlenart - Železna Kapla 2:1 (2:1) Preden so se Kapelčani ujeli po nezbranem začetku, se je glasil rezultat že 1:0 za domačine. Po napaki obrambe so domačini kaj kmalu povišali na 2:0, preden je Kržan rezultat znižal na 2:1. Po odmoru pa so se Kapelčani izkazali kot mojstri v zapravljanju priložnosti. ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 2, Baloh 3, Köck 2, E. Schorli 2, G. Grubelnig 2 (46. Germadnik 3), Lippusch 2, Sporn 2, Deisinger 2, Užnik 2, Lessnigg 2 (46. Praschnig 2), Kržan 4: Šentlenart: 100 gled.: sodnik: Jaklitsch (dober); strelec: Kržan (35.) Šmihel ■ Žitara vas 1:4 (0:2) Šmihelčani so pričeli tekmo zelo borbeno ter si kaj kmalu priigrali dve priložnosti, toda ju niso izkoristili. Nasprotno gostje, ki so iz dveh priložnosti zadeli prav toliko golov. Po odmoru so bili Šmihelčani blizu izenačenja, toda napake v obrambi so omogočile Žitrajčanom še dva zadetka. ŠMIHEL: Leitgeb 2, H. Motschilnik 3, Ch. Figo 3, Janet 3, Tratar 2, Buchwald 3, W. Motschilnik 3, Ivartnik 2, A. Lutnik 1 (46. Burckhard 2), Ch. Gros 3, Rodler 2; Šmihel: 50 gled.; sodnik: Jaklitsch (dober); strelec: Ch. Gros (52.) Ruda - Sele 1:0 (1:0) Presenetljivo dobro so se predstavili Selani pri vodečem na lestvici z Rude. Bili so mu enakovreden tekmec ter le zaradi napake v obrambi podlegli z 1:0. Po odmoru pa jim je manjkala sreča, saj so si z zelo napadalno in dopadljivo igro priigrali nekaj lepih priložnosti. Sele: E. Oraže 4, Božič 4, M. Mak 4, Jordan 3,1. Kelih 4 (46. D. Mak 4), M. Dovjak 3, K. Hribernik 3, F. Dovjak 3, A. Mak 3, Stojanovič 3, M. Oraže 3; Ruda: 100 gled.; sodnik: Weber (dober); 2. RAZRED F Siliča vas - Bikarja vas 3:0 (0:0) Tekma je bila od začetka zelo izenačena s priložnostmi na obeh straneh. Toda srečnejši so bili domačini, saj so po odmoru zadeli tri poceni gole. Po poteku igre bi se prav tako lahko glasil zmagovalec tudi Bikarja vas. RIKARJA VAS: Kaiser 4, Urch 3, Mikula 3 (60. Tiganj 3), Sapetschnig 3, Pandel 3, Gomernik 3, Truschner 3, Blajs 3, Figoutz 3 (87. F. Oraže 0), F. Mochar 3. Strasser 3 Sinča vas: 100 gled.; sodnik: Rus (slab); Globasnica - Tinje 2:0 (1:0) Nič posebnega tokrat niso pokazali Globašani, celo nasprotno. Bil je njih najslabši nastop v času celotnega prvenstva. To izpove že dejstvo, da so imeli gostje nekaj lepih priložnosti, mdr. so zapravili 11-metrovko. GLOBASNICA: Smrečnik 5, Wölbl 3, Zanki 3, G. Sadjak 3, Tominc 5, Hren 3, Hribar 2 (46. Schatz 2), L. Kordesch 3, Blažej 2, Szabo 2, Silan 4; Globasnica: 150 gled.; sodnik: Eberhardt (malenkosten); strelca: Kordesch (29.), Tominc (80.) Šentpeter - Žvabek 1:3 (0:2) Odličen nastop Žvabečanov, predvsem v 1. polčasu, ko so domačine na ljubo nadigravali ter zadeli dva gola. Po odmoru so sicer malenkostno popustili, toda njih zmaga ni bila nikoli v nevarnosti. ŽAVEBK: Jakob 4, Grubelnig 4, A. Berchtold 4, T. Wriessnig 4, Kamer 3, V. Berchtold 4, E. Berchtold 5, Čebul 4 (70 Homer 0), Sumper 4, Juvan 4, Kapp 4; Šentpeter: 70 gled.; sodnik: Schellander (dober) strelci: Sumper (25.), E. Berchtold (45.), Kapp (70.) Dobi-la vas - Djekše 1:0 (0:0) Dobrolčani so se že na prvi vigredni tekmi predstavili z najboljše strani, saj so z zrelo igro slavili zasluženo zmago. V 30. minuti je Ch. Lesjak zapravil še 11 -metrovko. DOBRLA VAS: Pečnik 4, Pernek 4, Opietnik 3. Jörg 3, Nachbar 3, Kastrun 3, Zunder 4, Math 3, Ch. Lesjak 3, Kulterer 3, Radii 0 (5. Roger 3); Dobrla vas: 50 gled.; sodnik: Mayrhofer (dober); strelec: Zunder (46.) Sport NOGOMET Poraz ter veliko razočaranje v Železni Kapli in v Šmihelu Obe ekipi sta v pripravljalni dobi presenetili z odličnimi nastopi, na prvenstvu jima pa je krepko spodletelo. V pripravljalni dobi so bili Šmihelčani neporaženi, podobno uspešni so bili tudi Kapelčani. Po prvi prvenstveni tekmi pa prevladuje pri obeh ekipah razočaranje in zbeganost, saj v sta nepričakovano podlegli. Šmihel sedaj na tabeli zaostaja za prvim že za 8 točk, kar je že skoraj nemogoče nadoknaditi. Kljub porazu pa imajo Kapelčani še vse možnosti, čeprav so na prvi vigredni tekmi zamudili veliko priložnost, saj sodi Šentlenart med najslabše ekipe v tem razredu. Slej ko prej presenečajo Žvabečani v 2. razredu, kajti zmaga proti Šentpetru je bila že osma zaporedoma. Nedvomno ponosna serija, ki jo želijo Žvabečani nujno nadaljevati. Tiho in brez glasnih besed se uveljavljajo Dobrolčani, ki so pred sezono veljali za najslabšo ekipo, sedaj pa so zbrali že štiri točke več od Rikarjanov, ki so bili med drugim favorit za naslov prvaka. PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD 1. Šentandraž 16 2. Vetrinj 16 3. Liebenfels 16 4. Metlova 16 5. ASK 16 6. Welzenegg 16 7. Bilčovs 16 8. DSG Borovlje 16 9. Mostič 16 10. Pokrče 16 11. Podkrnos 16 12. ATUS Borovlje 16 13. Blatograd 16 14. Klopinj 16 11 4 1 29:12 37 11 3 2 38:10 36 8 2 6 22:18 26 8 2 6 17:20 26 7 3 6 35:27 21 6 4 6 16:17 22 5 6 5 25:24 21 5 6 5 21:21 21 5 6 5 27:29 21 6 1 9 17:21 19 5 1 10 14:26 16 3 6 7 19:24 15 3 5 8 13:23 11 3 3 10 15:36 12 ■ Prihodnji krog (5./6.4.97): Bilčovs - Mostič, Pokrče Liebenfels, Metlova - Podkrnos, ASK - Šentandrai ATUS Borovlje - Welzenegg, Blatograd - Klopinj, Vetrinj DSG Borovlje; 1. RAZRED D 1 Ruda 16 2. Šentpavel 16 3. Železna Kapla 16 4. Frantschach 16 5. Šmihel 16 6. Grebinj 16 7. Žitara vas 16 8. Eitweg 16 9. Labot 16 10. Vovbre 16 11. St. Stefan 16 12. Maria Rojach 16 13. Sele 16 14. Šentlenart 16 9 6 1 27:11 s 9 4 3 28:13 3 9 3 4 38:18 3' 7 6 3 22:8 2 7 4 5 27:25 2 6 3 7 25:23 2 6 3 7 21:22 2 5 6 5 21:27 2 5 3 8 26:30 l! 5 3 8 16:35 l! 4 5 7 20:19 1 4 4 8 24:38 1l 4 3 9 18:32 tj 3 5 8 17:29 1 ■ Prihodnji krog (5./6.4.97): Ruda - Vovbre, Že lezna Kapla - St. Stefan/L., Labot - Grebinj, Žitari vas - Sele, Eitweg - Šentlenart, Frantschach Šentpavel, Maria Rojach - Šmihel; Podliaa vzhod: Bilčovs - Mostič (v nedeljo ob 14.30) - Trener Strugger je bil med tednom bolan, tako da ne ve, če bo v nedeljo mogel igrati. Prav tako je vprašljiv nastop zadnji tekmi jrlbutscha, ki je po poškodoval kmi oti Borov. nutLzatoje Ham moral na pregled v bolnišnico. Proti Mostiču pričakujejo Bilčovščani tri točke, čeprav vedo za njihovo moč. Predvsem napadalec Ku-ester je njih največji talon: na zadnji tekmi je zadel celo tri gole. Kdo bo nanj pazil, pa trener Strugger še ni vedel natančno povedati: „Po vsej verjetnosti Lipusch ali Andrejčič,“ pravi Strugger. 1. razred D: Tributsch se je na negov nastop proti Mostiču vprašljiv. Železna Kapla - St. Stefan (v soboto ob 16.30) - Po slabem nastopu Kapelčanov proti Šentlenar-tu se obetajo spremembe v ekipi. Kdo bo koga zamenjal, pa še ni jasno, vsekakor ima trener Bošnjak na voljo celoten kader. Zmaga pa je tokrat obvezna, kajti drugi spodrsljaj zaporedoma bi bil verjetno že usoden v boju za naslov prvaka. Maria Rojach - Šmihel (v nedeljo ob 16. uri) - Šmihelčanom bo manjkal H. Motschilnik, ki si je na zadnji tekmi nategnil vezi v gležnju. Zopet v ekipo se bosta vrnila A. Gros in Zobar. Žitara vas - Sele (v nedeljo ob 16. uri) - Žitara vas je favorit, toda Selani upajo, da bodo tokrat deležni več sreče kakor na zadnji tekmi proti Rudi, ko so kot boljša ekipa morali poraženi zapustiti igrišče. Vsekakor si Selani poraza ne smejo privoščiti, kajti drugače jim preti mesto na repu lestvice. Vprašljiv pa je nastop poškodovanega Ivana Keliha. 2. razred F: Žvabek - Dobrla vas - Žvabečani želijo nadaljevati serijo zmag ter se maščevati za poraz v jesenskem delu prvenstva. Dobrolčani pa upajo na točko. Djekše - Globasnica (v nedeljo ob 13. uri) - Manjkal bo Kordesch (rdeči karton), v ekipo pa prideta Mišič in Buchwald. Po slabem nastopu proti Tinjam bi se Globašani tokrat že zadovoljili s točko. Rikarja vas - Šentpeter - Ri-karjanom bo manjkal Gomernik, ki ima težave v kolenu (menisk). Popraviti pa želijo visok poraz proti Sinči vasi. Šah: Dunja Lukan najboljša v Bekštanju Kakovosten je bil letošnji mednarodni velikonočni šahovski turnir šahovskega kluba ASKÖ Bekštanj v ljudski šoli na Brnci. Turnirja v aktiv-šahu (30 minut) se je udeležilo 78 igralcev iz cele Avstrije ter iz Slovenije, od njih kar 22 ša-histov in šahistk z ratingom nad 2000 Elo. Zmagal je Dunajčan dr. Nicki pred Drinovcem (Kranj) in Kömetterjem (Celovec). Najboljša ženska na turnirju je bila šahistka Slovenske športne zveze Dunja Lukan. V skupini B je osvojila odlično 9. mesto, v skupni razvrstitvi pa 27. mesto in s tem bila za 13 mest boljša od svojega ratinga. V imenu občine je udeležence pozdravila v obeh jezikih občinska odbornica EL Erika Wrolich. 2. RAZRED F 1. Globasnica 2. Reichenfels 3. Žvabek 4. Galicija 5. Šentpeter 6. Dobrla vas 7. Sinča vas 8. Važenberk 9. Rikarja vas 10. Tinje 11. Preitenegg 12. Djekše 13. Grabštanj 14. Mauterndorf 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 1 0 1 3 4 4 2 4 6 3 5 1 4 3 1 4 10 0 4 11 70:12 35:20 32:19 28:24 28:28 13:16 2;r 27:21 i v 18:26 21:22 16:33 8:21 18:27 21:39 12:39 1 11 i!n l!A k ■ Prihodnji krog (6.4.97): Žvabek - Dobrla vas^Tinjl Reichenfels, Preitenegg - Važenberk, Rikarja vas ■ Šenl|) p fer, Djekše - Globasnica, Mauterndorf - Grabštanj, GaMlc - Sinča vas: jj _____________________________________ jc NOGOMET V SLOVENIJI tc Primorje poraženo ^ Vodilno Primorje je v Prekmurju doživelo nepričakovan poraz, s čimer se je Maribor približal 1. mestu za tri točke, saj je jasno premagal Koper s 3:0. Slej ko prej brez zmage je v vigrednem delu prvenstva Olimpija, tokrat je na tomačem igrišču remizirala z Muro. Proti pričakovanju so z Velenja odnesli točko Prevaljčani (1:1), ki se z Olimpijo in Beltinča-ni borijo za 8. mesto, ki pomeni obstoj v I. slovenski ligi. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1. Primorje 23 14 5 4 47:13 47 2. Maribor 23 11 6 5 44:22 42 3. HIT Gorica 23 11 7 5 36:24 40 4. Rudar 23 8 8 7 29:30 32 5. Publikum 23 8 7 8 38:39 31 6. Mura 23 7 9 7 26:31 30 7. Olimpija 23 7 6 10 30:31 27 8. Korotan 23 7 6 10 17:27 27 9. Beltinci 23 4 7 12 25:45 25 10. Koper 23 3 4 16 14:44 13 ■ Rezultati 23. kroga: Beltinci - Primorje 1:0, Maribor - Koper 3:0, HIT Gorica - Publikum 4:0, Olimpija -Mura 1:1, Rudar-Korotan 0:0; ■ Prihodnji krog (6. aprila): Beltinci - Olimpija, Primorje - Rudar, Korotan - Maribor, Koper - Gorica, Publikum - Mura. 13 Sport ■Ker sta legionarja razočarala, ; morata dodatno trenirati j 2 Legionarja Škerjanec in Omerovič ter deloma tudi Grujič so na derbiju proti Avstriji več ali manj razočarali. Selektor Pušnik jim bo zato naložil dodatne treninge. ji 1000 gledalcev se je zbralo ijna prvi vigredni tekmi SAK (proti ’Austrii) na celovškem stadionu, Ajer je ekipa selektorja Pušnika ^Prepričala šele po odmoru. 'ipEden od vzrokov, da SAK llC|grišča ni zapustil kot zmago-Va|ec, je bil gotovo slab nastop ^obeh legionarjev. Režiser Škerjanec je sicer mnogo poskušal, - j?da uspelo mu je le redkokaj. Tudi drugi legionar, Omerovič, ki Js sicer zadel gol, je razočaral. SAK II - Možina rešil točko Druga ekipa SAK je po 30. minutah vodila že z 2:0, toda po osebnih napakah je Austria kaj knialu izenačila in prevzela celo vodstvo. Nekaj minut pred kon-oem pa je bila sreča na strani SAK, kajti po napaki nasprotnega vratarja je Možina rezultat le še 'zenačil. Prihodnjo soboto (ob 14- uri) tekmuje SAK II na tujem Proti VSV II, kjer je upoštevanja vredne le tri točke. SAK II - Austria II 3:3 (2:1) SAK II: Brezovnik 2, S. Sienčnik 4, Hajnžič 3, jyr BNs 3, Marko Nachbar 3, Rizdanovič 3, Mesner 3 (66. Razdevšek 0), Woschitz 3, Kessel-acher 2 (60. S. Wieser 3), Mandl 3, Možina 4; Oelovec/stedion: 150 gled.; sodnik: Aichern lslab>: strelca: Možina (19., 86.), Blajs (28.) 1' Austria II 2- Pliberku 3- SAKU 4 Trg/Feldk. II 5. VSV II 6' WAG II 2. razred A 17 11 2 4 59:24 35 17 10 3 4 45:29 33 17 8 4 5 43:35 28 17 7 3 7 38:43 24 17 2 6 9 23:43 12 17 3 212 25:59 11 Videti je bilo, da mu manjka vzdržljivost in tudi moč, zaradi česar je pogosto med igro vložil „umetniški odmor“. Malo boljši je bil sicer nastop „avstrolegionarja" Grujiča, toda tudi od njega smo razen truda pogrešali premišljene poteze. Vsekakor je selektor Pušnik, ki med tednom zaradi gnojne angine ni mogel voditi treningov, legionarjema Škernacu in Omeroviču napovedal dodatne dopoldanske treninge. Pušnik: „Tudi Grujič bo moral priti večkrat na trening.“ Toda niso razočarali le legionarji, tudi od nekaterih drugih igralcev so navijači več pričakovali, predvsem od Marjana Sadjaka, kateremu tokrat sploh ni šlo. Prav tako Hobru. Pozitivno presenetil pa je predvsem mladi libero Simon Sadjak, ki je igral celo tekmo zelo solidno in skoraj brez napake. Zadovoljen je bil Pušnik tudi z Zanklom in Wuntschkom ter z Eberhardom, ki je prišel v igro šele v 58. minuti ter kljub temu mnogo prispeval k boljši igri SAK (z njegovo zamenjavo oz. s to potezo je Pušnik dokazal zelo srečno roko). Wels - SAK (v petek ob 19. uri) - Na prihodnji tekmi bo Pušniku na voljo zopet kapetan A. Sadjak, ki je ekipi proti Austrii manjkal na vseh koncih in krajih. Pričakovanja? Pušnik: „V Gornjo Avstrijo gremo, da bomo pošteno odigrali tekmo. Točka bi bila velik uspeh, igrali pa bomo zaprto ter iskali uspeh v protinapadih.“ Bodo spremembe v ekipi? „Namesto Hobra bo verjetno začel Eberhard, seveda pa pride v ekipo kapetan A. sadjak,“ pravi Pušnik. Rohrbach - Pliberk (v soboto ob 16. uri) - „Igrali bomo na vse ali nič," pravi trener Pliberka Polanz, kateremu bodo zopet na voljo Škof, Lisič in Pi-uk. Polanz: „Sedaj nam taktira-nje ne pomaga več, zato moramo tvegati vse. Zadovoljen pa bi bil tudi s točko.“ S prvenstvom prične tudi naraščaj Konec tega tedna se prične prvenstvo tudi pri naraščaju, kjer ima SAK prijavljenih največ ekip na Koroškem, namreč kar 14. Koroška nogometna zveza je letos na novo vpeljala tudi tekmovanje U 18, kjer bo sodelovalo 6 ekip. Med njimi ekipa SAK, ki jo vodi dolgoletni kapetan članske ekipe SAK Janko Woschitz. Woschitz že deveto leto trenira naraščaj SAK v centru Celovec. Trener U 18 Janko Woschitz 2 £ Ü I CZ) SAK Naši odlični šele po odmoru “Derbi med SAK in Austrio je v 1. polčasu potekal popolnoma po okusu navijačev celov-®ke Austrie. Mlada eki-pa je pokazala svež in zelo ambicioniran no-Strelec gomet, proti kateremu zadetka SAK SAK pred odmorom ni -legionar vedel recepta. Zaradi Omerovič. tega je bilo vodstvo Austrie (40.) tudi zasluženo. Toda SAK je še med veseljem zadetka Austrie izkoristil njih nezbranost ter le minuto navrh izenačil. Po odmoru pa se je ekipa trenerja Pušnika predstavila bistveno boljše, do česar je bistveno prispeval Eberhard, ki je zamenjal Hobra. Žal SAK močne terenske premoči ni znal izkoristiti v zadetke, čeprav so se nudile nekatere odlične priložnosti. Toda Grujič, Wuntschek in predvsem Šmid so iz iz-glednega položaja zapravili. SAK - Austria 1:1 (1:1) SAK: Preschern 3, S. Sadjak 5, Zanki 3, Kriwitz 3, Wuntschek 4, M. Sadjak 2 (78. M. Nachbar 0), Škerjanec 3, Šmid 3, Grujič 4, Omerovič 3, G. Hoher 2 (58. Eberhard 4); Celovec/stadion: 1000 gled.; sodnik: Dieter Ruch (brez napake); strelca: K. Šchoppitsch (40.) oz. Omerovič (41) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Wels 14 10 3 1 30:10 33 2. WAC 14 9 2 3 36:11 29 3. Leibnitz 14 8 4 2 21:12 28 4. Voitsberg 14 7 4 3 24:12 25 5. Gratkorn 14 6 4 4 15:17 22 6. SAK 14 6 3 5 16:17 21 7. VSV 14 6 3 5 15:19 21 8. Austria 14 4 5 5 16:16 17 9. Pöllau 14 3 5 6 19:23 14 10. Esternberg 14 4 2 8 17:21 14 11. St. Florian 14 3 5 6 8:16 14 12. Rohrbach 14 2 5 7 14:24 11 13. Trg/Feldk. 14 2 5 7 10:23 11 14. Pliberk 14 1 4 9 10:30 7 ■ Rezultati 8. kroga: SAK - Austria 1:1, WAC - Leibnitz 0:0, Pliberk - VSV 0:1, Trg/Feldk. -Esternberg 1:0, St. Florian - Wels 1:2. Voits-berg - Gratkorn 1:1. Pöllau - Rohrbach/B. 2:1; ■ Prihodnji krog (petek): Wels - SAK (19), Gratkorn - Trg/Feldk. (19.); sobota: Austria -Voitsberg (16.), VSV - St. Florian (16.), Pöllau - WAC (16.), Rohrbach/Berg - Pliberk (16.), Esternberg - Leibnitz (16.). PLIBERK Nesrečen poraz Pliberčanov Nasplošno je bila tekma slaba, kajti na obeh straneh so manjkale prave nogometne poteze - prevladovala je borbenost. Pliberčanom je manjkalo kar lepo število ključnih igralcev (npr. Škof, Urnik, Lisič), kljub temu je bil njih poraz zelo nesrečen. Gostom se je namreč na celi tekmi ponudila le ena priložnost, ki pa so jo izkoristili, medtem ko so Pliberčani, predvsem pred odmorom, zapravili dve skorajda stoodstotni priložnosti. Pliberk-VSV 0:1 (0:1) PLIBERK: Matschek 4, Polanz 3 (46. Lutnik 3), Habernig 2, F. Wriessnig 5, Pleschgatternig 3, Bašič 2, Posteinig 2, Hüller 3, Hribar 3, D. Wriessnig 2, Miklau 3; Pliberk: 500 gled.; sodnik: Krappinger (dober); strelec: Morgenstern (38) T A T E D E N V PETEK, 4. april 18.10-19.00 Kulturna obzorja SOBOTA, 5. april 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 6. april 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. Duhovna misel (J. Valeško) 18.00-18.30 6x6 PONED., 7. april 18.10-19.00 Kratki stik: Gost v studiu je dr. Bojan Brezigar, podpredsednik evropskega urada za manj razširjene jezike R A D I U TOREK, 8. april 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 9. april 18.10-19.00 Glasbena mavrica Večerna 21.04-22.00 Primorski obzornik ČETRTEK, 10. april 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila GE NEDELJA, 6. april '97, 13.30 PONEDELJEK, 7. april 1997 ORF 2, ob 1.25________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Medijska zaščita manjšin v Makedoniji • Knjige za sosede: Cankar v nemščini, knjiga o Koroški v slovenskem prevodu • „Sedem na mah“ - Lutkovno gledališče Ljubljana pri otrocih na Koroškem • Skupnost še živi: Slovenci v Avstraliji • „Če ne bomo brali nas bo pobralo“ - otroška literatura Mohorjeve • Državljani prevzemajo pobudo - Kar dve ljudski zahtevi: Za pravice žena in proti zlorabi genske tehnologije RADIO/TV, PRIREDITVE pGtGk, 4. april 1997 Petek, 4. april ŠENTJANŽ Podijska diskusija „Rundfunkliberalisierung kommerzielle Einfalt oder kulturelle Vielfalt“ Kdaj: ob 19.30 uri Kje: k&k center Diskutanti: Dr. Sepp Brug-ger, Ingrid Palmetzhofer, mag. Joško Viasich, mag. Brigitte Busch Vodja diskusije: Sonja Wa-kounig Prireditelj: k&k center v Šentjanžu, SPZ ŽITARA VAS Odprtje etnološke razstave o lanu in ovci: „Ko bo cvetel lan“ Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Kulturni spored: Folklorna skupina SPD „Trta“ Prireditelj: Kumst in SPZ ŠKOFIČE Igra „O ne, ščuke pa ne!“ (Jone Partljič) Čas: ob 20. uri Kraj: v društveni sobi nad Posojilnico v Škofičah Nastopa: gledališka skupina SPD Bilka iz Bilčovsa Sobota, 5. april ŽITARA VAS ,,4-xang - Männer Xangs-verein“ (Nastop članov ansambla Wilfried Scheutz, Eik Breit, Kaus Kotier in Heinz Jiras) Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Prireditelj: Kumst Vstopnice v predprodaji (Tel.: 04237/2243) PLIBERK Veseloigra: „Narobe stvari v mestu Petpedi“ (Leopold Suhodolčan) Čas: ob 20. uri Kraj: v farnem domu Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD Planina Sele Režija: Franci Končan Prireditelj: Fara Pliberk Nedelja, 6. april ŠMARJETA V ROŽU Vigredni koncert „s pesmijo v pomlad“ Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 uri Sodelujejo: cerkveni zbor Šmarjeta, MGV Schneerose, Vokalna skupian VOX iz Pliberka, Turnersee Terzett ŽELEZNA KAPLA Spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta Čas: ob 11. uri Kraj: na pokopališču v Železni Kapli Kulturni spored bodo oblikovali domači prosvetarji Prireditelj: Zveza koroških partizanov ŠMIHEL Igra: Obtoženi volk Cas: ob 11. uri (po maši) Kraj: v farni dvorani Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Bilka" iz Bilčovsa Prireditelj: KPD Šmihel Sreda, 9. aprila CELOVEC Literarni večer s priljubljenim in priznanim pesnikom Nikom Grafenauerjem Letošnji Prešernov nagrajenec nam bo ob prijateljskem srečanju bral iz svojih del in kaj več razodel o sodobni slovenski poeziji Čas: ob 18. uri Kraj: v Mladinskem domu (Mikschallee 4) v Celovcu Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji ŽAMANJE/ZABLAT-NIŠKO JEZERO Srečanje gostincev Čas: ob 19. uri Kraj: pri družini Picej Terezija, Zamanje 2, Zablatniško jezero Spored: izmenjava izkušenj, skupna promocija, aktualne informacije o pospeševalnih programih dežele Koroške, depustacija slovenskih vin Prireditelj: Slovenska gospodarska zveza Petek, 11. april ŠENTJANŽ Podijska diskusija „pomoč oziroma samopomoč za ženske“ (dvojezično); predstavitev ženskih iniciativ iz Avstrijej Italije, Slovenije, ki nudijo pomoč ženskam in otrokom v kriznih situacijah Kraj: v k&k centru Čas: ob 19.30 Pireditelj: k&k in SPZ CELOVEC „Mladina spoznava avstrijske narodne skupnosti" Štajerski Slovenci Prireditev ob evropskem dnevu narodnih skupnosti European Day of Lesser Used Languages Kraj: Modestov dom Čas: ob 19.30 Referent: Branko Lenart, predsednik kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Pireditelji: PUAK, Mlada EL, KDZ Sobota, 12. april ŠKOCIJAN Vigredni koncert Kraj: v kulturni dvorani Kassl v Škocijanu Čas: ob 19.30 Sodelujejo: otroški zbor, Fantovski kvartet, NOMOS, MoPZ Vinko Poljanec, Kärntner Burschenquintett aus Ruamberg/Štajerska, Gemischter Chor Stein/Turnersee Pireditelj: Kulturno društvo Škocijan in SPD Vinko Poljanec ŽELEZNA KAPLA Koncert akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič“ Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Prireditelji: Mešani zbor, zbor upokojencev, SPD Valentin Polanšek, Smrtnikovi bratje in lovski zbor ŠENTJANŽ „Informacijske mize“, možnosti za osebno informacijo in izmenjavo izkušenj, police s knjigami Kraj: k&k center Čas: od 9. do 13. ure Prireditelj: k&k in SPZ Nedelja, 13. april ŠENTJAKOB V ROŽU Luč in ljubezen - pesmi in dueti: Franz Schubert, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms Waltraud Hoffmann-Mucher - alt, Gerd Kenda - bas, Karl Ernst Hoffmann - klavir, Petra Ackermann - violina Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 15. uri KOTMARA VAS Vigredni koncert „S pesmijo v pomlad“ Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 14.30 Prireditelj: SPD Gorjanci Kotmara vas Sreda, 16. april CELOVEC Pogovor o gospodarstvu „Izkušnje s sosedi“ Kraj: Evropska hiša, Reit-schulgasse 4, Celovec Čas: ob 19. uri Referent: ing. Vlado Indjič-Sušanj, Zagreb Pireditelj: Club tre popoli Petek, 18. april ŠENTJANŽ Kabarett „Zukunft ist,... wenn man sie trotzdem hat“ - Christian Hofier (v nemškem jeziku) Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Pireditelj: k&k in SPZ Sobota, 19. april BILČOVS Vigredni koncert Kraj: v avli ljudske šole Čas: ob 20. uri Nastopajo: MePZ in MoPZ SPD Bilka, Luneschnig_de-kleta, Danica Hanuna Cer-tov in trobentači Glasbene šole pod vodstvom Franceta Ogrisa Pireditelj: SPD Bilka Bilčovs hissieebsb LEPINCE Srečanje mladinskih zborov Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 14.30 Sodelujejo: otroške in mladinske skupine iz Zilje, Roža in Podjune Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in SPD „Jepa-Baško jezero" RAZSTAVE DUNAJ Razstava slik Rene Gaisser, Graz-Pariz Kraj: Slovenski kulturni center Korotan, 1080, Albertgasse 48 Razstava bo odprta do 13. aprila 1997 od 8. do 22. ure ŠENTJANŽ V ROŽU Razstava: Marjeta Godler, Beate Anna Hoy in Claudia Raza Kraj: v k&k centru Čas: ob 19. uri Razstava je odprta do 14. aprila 97. BEGUNJE Razstava slik Bernarde Šmid Kraj: galerija Avsenik CELOVEC Otvoritev razstave „Pot v realnost“ skupinska razstava umetnikov iz Tržiča (Monfalcone) in okolice Kraj: Galerija v Mestni hiši v Celovcu Čas: petek, 25. aprila, ob 19.30 uri Razstava bo odprta od 26. 4. do 3. 5. vsak dan od 10.-13. ter od 16.-19. ure Pireditelj: Club tre popoli lit vaš prijatelj PRIREDITVE/OGLASI RAZNO Sobota/Nedelja 5.-6. aprila 1997 ŠENTJANŽ Workshop „Dva jezika - en radio" Kraj: k&k center v Šentjanžu Cas: ob 9. uri Cilji: Organizacijska vprašanja k workshopu Število udeležencev je omejeno na ca. 15 oseb, ki bodo delali pod vodstvom v malih skupinah. Stroški za udeležbo znašajo 200,- šil. za šolarje, študente in vajence, za vse ostale pa 400,- šil. (vključno s prehrano). Po želji organiziramo tudi prenočišča. Prijave in informacije: Helmut Peissl AGORA Lobnik 16, A-9135 Eisenkappel/Železna Kapla, Tel.: 04238/558, Fax: /8232 Cilji: Udeleženci zbirajo izkušnje ob pripravah radijskih sporedov, učijo se ravnati z aparati, doživljajo, da radio ni čarovnija, temveč je lahko za vsakega odprt demokratični medij. Vodstvo: Ingrid Palmetzhofer (FRO -Freies Radio OÖ), Roland Penzinger (FRO - Freies Radio OÖ), Brigitte Busch lektorin - Uni Klagenfurt), Nada Zerzer (KSSSG - Klub slovenskih študentk in študentov Dunaj Oragnizacija: Helmut Peissl (Avtonomno gibanje odprtega radia) Willi Ošina (SPZ) in Kooperation mit der Grünen Bildungswerkstatt Minderheiten Vsebina: • Uvod v radijski žurnalizem in tehniko ' Praktične vaje • Ravnanje z dvojezičnostjo • Načrtovanje in realizacija radijskega prispevka (obstaja tudi možnost oddajanja) Potek: Sobota. 5. april dopoldan: Uvod, praktične vaje, ■.Uredniška seja“: načrtovanje oddaje (reportaža) Popoldan: „Zbiranje materiala“: tonski posnetki (intervjuji), priprava moderacije (besedila) in glasbe Nedelja, 6. anril dopoldan: urejanje: izbor in sestavljanje oddajnih elementov Popoldan: montiranje oddaje na računalniku 3. FESTIVAL SLOVENSKE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIGE NajB°U$IPRU9TeU)l 15.-17.4.1997 Ljudska šola Šentprimož 15. 4. 08.00- 21.00 Razstava knjig Mohorjeva 09.00- 10.00 Juri Muri v Afriki in Tone Pavček SPZ / KKZ 19.30-20.30 Milena Blažič Drava - Naša knjiga Mohorjeva Deželni šolski svel Krščanska kulturna zveza Slovenska prosvetna zveza ORF-slovenskl spored NICKERBOCKERBANDE / NOVOHLACNIKI Priznani avstrijski avtor otroške in mladinske literature bere iz svojih knjig in odgovarja na vaša vprašanja. Der berühmte österreichii Kinderbuchautor liest aus ten Büchern und mtwortet eure Fragen. Juri Muri v Afriki Glasbeno-Iiterarno potovanje v Afriko z glasbenikom Gabrijelom Lipušem in igralcem Poldetom Bibičem. Tone Pavček Znani slovenski pisatelj In avtor zgodbe Juri Muri odgovarja no vašo vprašanja Bernhard Fibich POJ Z MENOJ / SING MIT N Koncert z otroki In za otroke Iskra preskoči že po prvih akordih. :ert mit dem bekannten Mitmach-Konzert mit dem bekannten österreichischen Kinderliedermacher. Der Funke springt schon nach den ersten Akkorden. OGLASI INj PLIBERK VELIKA IZBIRA KOLES po ugodnih cenah! • AUTOSERVICE • REIFEN FIRMA Rudolf CIK Breška vas 28, 9143 Šmihel telefon 0 42 30 / 323 MICHELIN _______________ZVEZA BANK Bank und Revisionsverband, reg. Gen. m. b. H. Ste jurist(ka) ali magister(tra) ekonomskih ved? Imate mogoče tudi že izkušnje pri podjetjih? Ste podjetni in angažirani? Potem ste ta pravi(a) za nas. Iščemo sodelavca/sodelavko s takim osebnim poslovnim profilom. Prošnje pošljite na: ZVEZA Bank, Paulitschgasse 5-7 9020 Klagenfurt/Celovec Tel. (0463) 51 23 65 mm w Taram v petek, 4. aprila, ob 19.30 uri Koncertni večer Elisabeth Fheodoroff, klavir in Thomas Fheodoroff, violina v torek, 8. aprila, od 9. do 16. ure Cepljenje sadnih dreves Predavatelj: Josef Quendler v torek, 8. aprila, ob 19.30 uri Predavanje: Slovenski duhovniki na Koroškem v letih 1930-1950 Predavatelj: dr Avguštin Malle v torek, 8. aprila, ob 18. uri Slovenščina za začetnike, II. del Voditeljica: Nadja Volavšek Kraj: v Celovcu pri kapucinih, Waaggasse v četrtek, 10. aprila, ob 19.30 uri Preden je prepozno ... Predavateljica: mag. Barbara Dro-besch v petek, 11. aprila, od 15.-22. ure, v soboto, 12. aprila, od 15.-22. ure in v nedeljo, 13. aprila, do 9.-17. ure Seminar: Osebno srečanje kot pogoj za posrečene odnose Voditelj: Thomas Feichtinger od sobote, 12. aprila, od 9.30 ure do nedelje, 13. aprila, do 17. ure Slikanja pokrajin in portretov Voditeljica: umetnica Dainese v soboto, 12. aprila, od 15. do 19. ure Srečanje dvojezičnih družin Vodja srečanja: Zlatko Tišljar v sredo, 16. aprila, od 18.-21. ure Novi nemški pravopis Predavateljica: mag. Gabriele Tautscher ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA 1997 od sobote, 10. do srede, 4. maja 97 Romarski polet v Fatimo ob 80-letnici prikazovanj Spremljevalec: Jože Kopeinig od ponedeljka, 26. maja do sobote, 31. maja 1997 Po sledovih sv. Hildegarde von Bingen Voditeljica: dr. Grete Schmidt Vabimo vse koroške študente in študentke, ki nameravajo študirati na Dunaju, da se čimprej prijavijo za študentsko mesto v Korotanu. Nove študente bomo sprejeli konec meseca maja '97. Pismene prijave pošljite na naslov: Študenstki dom Korotan Albertgasse 48 1080 VVien/Dunaj - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev1, ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik). Silvo Kumer (namestnik sak _^.a urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel.0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja lozem t ^ar°^a se na nas*ov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo IMPRESUM - šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. Leteče procesije Na drugi petek po veliki noči, na petek treh žebljev, se bodo ramarji odpravili spet na romanje na štiri gore, na Štalensko, Senturško, Senviško in Šentlovrensko goro. Te gore naj bi po starem ljudskem izročilu čuvale Gosposvetsko polje. Ker je pot treba opraviti v urnem teku, se je romanja prejela oznaka „leteča procesija.“ OSEBE & DOGODKI Wilfried pride V Zitaro vas. V soboto, 5. aprila, gostuje v Kumstu vŽitari vasi znani avstrijski pevec Wilfried z vokalno zasedbo „4xang-Männer Xansverein“. Člani ansambla Wilfried Scheutz, Eik Breiz (basist skupine EA V), Klaus Kotier in Heinz Jiras privabijo s parodijami narodnih in zabavnih pesmi. Vmes pa veliko smeha. Vstopnice so na voljo v predprodaji (tel. 04237/2243.) GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Nekateri krogi iz go-podarstva in politike hočejo odpraviti nedeljo kot dan počitka. Več dela bo, pravijo, in manj brezposelnih. To me spominja na tistega, ki je sedel v drevesu pa mu je bilo vej preveč; hotel jih je porezati, začel je s tisto, na kateri je sedel. Mlad zdravnik je napredoval Celovec. Pretekli torek je zaključil v celovški bolnici strokovno izobrazbo za strokovnega zdravnika za or-tepedijo dr. Maks Zdouc, doma v Rin-kolah pri Pliberku. Dr. Maks Zdouc Nekdanji absolvent Slovenske gimnazije je na Dunaju študiral medicino in je zdaj že nekaj let delal v celovški bolnišnici. Po petih letih je končal tudi strokovno izobrazbo s specialnim področjem ortopedijo. Dr. Maks Zdouc si gradi na Radišah hišo, v Selah, kjer je doma njegova žena Zalka, pa je zavzet in aktiven športnik in med drugim vodi tudi nordijsko sekcijo DSG Sele. Veliko priznanje za Sušane Oktet Suha je letošnji prejemnik „evropske nagrade za ljudsko umetnost“, ki jo podeljujejo v Göttingenu. Slavnostno bodo nagrado predali 6./.7. ali 13./14. septembra na Suhi. Lavdacijo bo imel predsednik dr. Wolfgang Sup-pan. Ker to nagrado vsako leto podelijo samo enkrat, je to nedvomno izredno veliko priznanje za suški oktet, ki je s svojim delovanjem prepričal tudi strokovnjake izven avstrijskih državnih meja. Si - Ku Göttingen. Sklad Alfreda Toepferja v Hamburgu vsako leto da na razpolago finančna sredstva za podelitev evropske nagrade za ljudsko kulturo. S to nagrado odlikuje univerza v Göttingenu osebnosti in združenja, ki so si pridobili posebne zasluge za razvoj in obstoj ljudske umetnosti, posebno še na področju glasbe in umetnosti. Na seji kuratorija 21. marca 1997 so na predlog predsednika dr. Wolfganga Sup-pana soglasno sklenili, da to nagrado letos podelijo oktetu Suha. Kot nagrado bo oktet prejel 15.000 DM, Oktet Suha (na sliki že z novim pevcem Danilom Katzem) je prejemnik priznanje m kolajno. letošnje evropske nagrade za ljudsko umetnost.