1 14. Številka.
Trat, v jK'tvk 19. ma ja IS99.
Tečaj XXIV.
,,Edinost"
i i h i h dvakrat mi dnu. rmcitn nedelj in praznikov, zjutraj in zvecVr ol> 7. uri. O ponedeljkih in po pravnikih izhaja ol> ft. uri zjutraj.
Naročit i na /niiiii :
ONe izdanji na leto . . . gld. 21-Za H«m« večerno izdanje . ,, 18-— I Za pol leta, četrt letH in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na »a-roihe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Tratu «jnt-ranje Številke po 3 nvč, večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjiitranje Številke po 2 nvč. izven Trata po 1 livč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRII$TYA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo * primernim popustom. 1'onlana, osmrtnice in javne zalivale, domači otrlnsi itd. -««* računajo po pogodbi.
V»i dopisi naj se poSiljajo iireilnišl v n. NefrHiikovani dopiai ne ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in nifliise spre jeuia nprsviiiStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco l ist.
1'rednlštvo In tiskarna se naliajatM v ulici Carintis stv. 12. IT|»r»v»il^tv«, od-pruviiUtvo in sprejemu nje insenitov
v ulici Molin piccolo Stv. ."5. II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte ve»ti.)
llmiu: 1 H. Vsi odposlanci mirovne koference so navzoči. V obče se misli, da izvolijo ministra zunanjih stvari Beaufortn kastnim predsednikom, ruskega odposlanca barona Staala pa predsednikom. Po izvolitvi odsekov se zborovanje odloži za teden dni, da bodo imeli odseki časa za svoja dela.
II»Ilir 1*. Ruski poročnik baron Staal se je udeležil danes predpoludne službe božje, ki se je opravljala v ruski cerkvi v čast rojstnega dne carja Nikolaja. Govorica, da je baron Staal zbolel ter da ne more priti v otvoritveno sejo mirovnega zbora, ne odgovarja resnici. Baron Staal, ki je, ni dolgo tega, prebolel influenco, mora biti sieer še oprezen, vendar se mu vračajo moči na zadovoljiv način.
Haag IS. Mirovni zbor je otvori 1 danes minister zunanjih stvari, Beaufort. Pozdravil je odposlance v imenu kraljice ter izrazil carju najglo-bokejšo udanoHt in presrčno hvaležnost, ker je isti, izhravši Haag sedežem mirovne konference, izka/al < lezel i toliko čast. I)a se je sešel zbor, zahvaliti so imamo blagi inicijativi carja, katero je ves omikani svet pozdravil s pohvalo. Beaufort je potem opozoril, da se je konferenca zbrala ravno na rojstni dan carjev ter je izrazil v imenu 'vse civilizacije nado, da bode car, Id vidi v delili konference uresničenje svojih velikodušnih smotrov, v bodoče smatral ta dan najlepšim svojega življenja ; Beaufort upa, da konferenca podeli vsemu človeštvu dobrote miru.
Haag is. Ruski odposlanec baron Staal je izvoljen predsednikom. Zahvaljuje se Beaufortu za besede posvečene carju, ter smatra dobrim znamenjem, da so je konferenca zbrala pod varstvom mlade ljubeznjive kraljice, koje za vse, kar je lepega in velikega, pristopno srce je pokazalo toliko simpatij za mirovno misel. Obžaluje, da ni prevzel predsedništva Beaufort, ki bi bil za to najpriprav-nejši, zahvaljuje se za častno izvolitev ter prosi člene zbora njih podpore in prizanašanja.
Haag 18. Mirovni zbor je poslal carju Nikolaju to-le brzojavko: »Mirovna konferenca polaga pred vznožje Vašega Veličanstva najudanejše želje k današnjemu rojstnemu dnevu ter izraža svoje presrčno zadovoljstvo, da sme sodelovati na uresničenju velikega blagega dela, katero je pričela Vašega Veličanstva veledušna inicijativa, za kar prosi da sprejme Vaše Veličanstvo nujglobokejšo hvaležnost. (Podpisan) Beaufort«.
Haag 18. Mirovni zbor je poslal udanostno brzojavko kraljici nizozemski ter sklenil tajno razpravljanje konference. Prihodnja seja bode v soboto v s vrh o izvolitve odsekov in določbe programa za delo.
Budimpešta IX. v zbornici poslancev je in-terpoliral posl. Ugron ministerskega predsednika v stvari mirovne konference, izvajal, da so Madžari bili zmiraj prijatelji miru, ter vprašal, je-li res, da bode zastopnik Rusije na zboru glasoval tudi za Crnogoro, in kaj so ukrenili odposlanci Avstro-ogrske, da to zabranijo.
Ali iz večine?
Splitsko »Jedinstvo« je vznemirjeno po krepkih akordih, ki so začeli zveneti v primorskem novinstvu in prihaja do zaključka, da vzlie vsemu
in vsemu ne kaže, da l>i naši izstopili iz večine. Splitski list priznava sicer, da je vse res, da je naše ogorčenje opravičeno in da je nastop proti vladi na svojem mestu. Tudi on, ako bi slusal le svoje sree, bi rekel: tako je! Ali v politiki da treba slušati tudi razsodnost in pretrpeti včasih tudi najhuje ter dušiti svoj lastni glas. Ako torej naši poslanci vzlie vsej anarhiji, ki je zavladala na Primorskem, ostanejo v desnici, store to, ker je od ugodnega rešenjn sedanje krize, v kateri se nahaja država, odvisno, da-li tudi Istri zasijejo milejši dnevi! Za ugodno reženje te krize je vsa kako bolje, da naši poslanci ostanejo v kompaktni slovanski vzajemnosti. Mi novinarji pa da v resnici nismo dorasli za rešenje tega velikega vprašanja. Se enkrat priznavši, da je res hudo na Primorskem, nas poavarja konečno, da tudi njim v Dalmaciji ne cvetejo rožice.
To je torej pravcati ukor, ki ga nam je j dalo »Jedinstvo«. Na ta ukor treba nekoliko odgovora.
Kdor je pazno čital naše enuneijacije o dogodkih na Primorskem, nam mora pritrditi, da smo šli o izvajanju zaključkov do one meje samozata-jevanja, do katere Je sploh možno iti glasilu naroda, ko smo rekli, da bi bili pripravljeni še nekoliko časa nositi vso grozno težo dosedanje krivico, ako ne bi videli, da se ta teža vckša od dne do dne in ako ne hi imeli precejšnje gotovosti, da se bo vekšala šo nadalje! Toliko razsodnosti imamo tudi mi — one razsodnosti, o kateri govori »Jedinstvo« in ki je res neizogiben rekvizit zdrave in plodonosne politike — da nam ne treba praviti, 'da tudi najbolja volja no more popraviti v jedni noči, kar je zakrivila zla volja v deset- in stoletjih. Toliko razsodnosti imamo tudi mi, da vemo, da ne more ni kdo kar z jednim sunkom prekopie-niti odnošojev, kakor so jih ustvarile in utrdile stare tradicije. Vemo torej in smo prepričani, da ob takih odnošajih, kakoršnji so zavladali in vladajo v pokrajinah primorskih, se more zdravilni proces vršiti le postopno in polagoma. Na kratko : kakor vsaka stvar na svetu, se mora tudi ta proces vršiti naravno. A narava ne pozna skokov, ampak ima svojo logiko in svoje nepremične zakone. Tn ker nam naša razsodnost pravi tako, ne zahtevamo tudi (»1 vlade Thunove, da bi delala čudeže. Ta razsodnost naša pa nikakor ne nasprotuje prepričanju našemu, da sinemo zahtevati : pri poznanja in izpovede, da je krivica tu, potem pa tudi resno voljo za odpravo krivice! Ali jo možno zahtevati manje? In ne bi-li podali dokaz uprav grešne nerazsodnosti, ako bi zahtevali manje ? !
Je-li pa nam je vlada grofa Thuna podala ni najmanje znamenje take dobre volje? Je-li podala najmanje znamenje od sebe, da hoče povspe-ševati ta zdravilni proces iti ga — če tudi še tako polagoma — dovesti do zaključka ? Roko na srce, o vi »razsodni« gospodje, in priznajte, da ni! A to bi še ne bilo najhuje in potrpeli bi tudi to, ako no bi imeli gotovosti v rokah, da se ho godilo narobe, daje namreč vlada sklenila pakt za bodočnost z onimi, ki živo od bolezni, na kateri trpimo in — gi nevarno. Kako nam veleva torej razsodnost, če je narekovana od rodo-ljubja in ponosa, prosimo Vas, gospodje?!
Z vlado so torej računi čisti. Ali pa se pretresamo morda proti skupinam demiice, proti oni slovanski vzajemnosti, katero nam poklada na srce »Jedinstvo« ? Saj je mogel pogoditi vsakdo, da kličemo na odpor le proti vladi, proti desnici pa še le v drugi vrsti, za slučaj namreč, da se ista tudi sedaj pokaže obnemoglo, ali da jej nedostaje volje v to, da bi preprečila nadaljne nove borbe zistema proti num ! Iz tega sledi vendar jasno, da je v rokah desnice, da našim poslancem omogoči vztrajanje v njej. Mi vsaj si ne moremo misliti, de bi jej to no bilo mogoče, saj večina je vendar večina in ima svojo moč, to pa tem bolj, ako se vlada vedno sklicuje na svojo solidarnost ž njo! ! Na skupine v desnici bo padala torej vsa odgovornost, in ne na nas, ako store naši, kar stori tudi borni črviček v prahu, ako si stopil nanj.
Tudi mi nismo tako nespametni, da bi si domišljali, da novinstvo samo more rešiti avstrijsko vprašanje, ali tega menenja tudi nismo, da je novinstvo brez pomena za to rešenje. Novinstvo je celo velevažen činitelj, ako je, kar mora biti: glasnik naroda! A morda še nikdar dosedaj nismo bili — to nam pričajo izjave, prihajajoče nam od vseh strani — tako glasniki čutstvovanja naroda, kakor baš sedaj, ko kličemo: ven iz položenja, pogubnega in nečastnega, ven: ali s pomočjo večine, ali pa — brez njo!
Primera z Dalmacijo ne velja. Vemo, tla je tudi tain doli še dolga pot do stanja, ki bi odgovarjalo popolni pravici, ali razlika med tam doli in Istro je tako velikanska, da bi se mi čutili srečne, ako bi bili tam, kjer se v Dalmaciji v politiškem in narodnem pogledu. Tam doli so celo toliko na boljem, da si lahko dovoljujejo luksus trenja in pravdanja — med seboj !
Toliko v odgovor na ukore v »Jedinstvu®. Sedaj pa še par besed v označenje položenja, kakor nam jo pred očmi po korakih, ki jih dela vlada. Slab razlagavec znamenj na politiškem obzorju bi bil oni, ki ne bi bil uverjen, da vsi koraki vlade merijo na to, da si pridobi italijanske glasove za nagodbo z Ogersko. V ta namen se vrši akcija na Tirolskem in sodili je, da z vso nado do vspeha. Težavne}« strar je s )>ri morskimi fialijani. 77 (jI a so r i se. ne dobivajo .zastonj, te treba drago plačati. A kje />ri morski m Slovanom ! Vse stremljenje vlade je sedaj oči vidno uprto v to, da osami nas, oziroma, da si vzlie koncesijam v italijansko korist ohrani glasove vseh izvenpri-morskih Slovanov. Kdor ima oči v to, tla gleda žnjimi, lahko vidi ! Saj ga ni skoro železniškega vlaka, odidšega z Dunaja, ki ne bi vozil seboj kake ekscelence, ki je na potu v — Dalmacijo ! V kratkem času jo ravnokar že peti minister v Dalmaciji — gospod Kast. Res vnobovpijoče je bilo, kakor so avstrijske vlado v gospodarskem pogledu zanemarjale ravno Dalmacijo in le pravično bi bilo,ako bi so sedanja vlada jela malce zanimati zn to pokrajino, tla bi vsaj deloma popravilu, kar se je zagrešilo in zamudilo v grešni brezbrižnosti. Ali pa naj so ta ministerska potovanja res dokaz o vzbudivsi se vesti in o čutu za lastno dolžnost do Dalmacije! Kdor more, naj verjame, mi ne moremo. Kar pet ministrov hkratu se zanima za Dalmacijo! Preveč je dobrote, da bi mogli verjeti vanjo. Po naši sodbi
naj k>i bde nade, ki naj jih vzbude ta |*»t(tv«njt, zagvozda v ▼rajem nos t med dalmatinskimi in istrskimi poslanci!
Italijani naj se torej pritegnejo v večino! To je brez vsega dvoma inkrena želja sedanje vlade. S to evcntuvalnostjo moramo računati mi in - računamo. In ta možni dogodek lto priča, da se ne nahaja le država v krizi, ampak da Imi slovanskemu življu v Pri......... prehiti najhuje krizo.
Mi pa moramo misliti enkrat na svojo krizo! 1 >niltj pa naj delajo, kar hočejo in nočemo pritiskati na nikogar. Sehe jeder, wo er hleibe, sehe jeder \vie er's treihe ! Tako je zaklieala < Politik* nam in tako kličemo mi drugim.
Rojaki naši naj ukrenejo, kakor jim velevata sree in razsodnost. Ali od jed nega S p inči ča ali Latili je naj ne zahteva ni kdo, da hi sedela v večini Angelijev, Coniho-nov i n Bartol i je v. Ne smeta tega že nuli javne morale v narodu ! To hi hilo pohujšanje škandal.
Na račun istrskih Slovanov naj hi se pridobili italijanski glasovi, n potem naj hi se glasovi prvih spajali s poslednjimi! To hi moralo v našem ljudstvu porušiti vso zavest o lastnem pravu. Tega ne storita Spinčič in Lnginju — ako sta še to, kar sta bila vsikdar — nikdar!
Zgodovinske črtice.
I Po .Ins. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1H4N, leto.)
(Dalje.) 1'olltlska riciuoiintmolja.
Kedor je hodil po dvoranah krasne palače Miratnara, spominjal se ho gotovo na ono sliko, na katero ga je opozoril spremljevalec z besedama: »lian Jelačič«. In kedo je hil ta han Jelačič'.' Bil je Hrvat, ki je hil rešitelj Avstrije v nevarnem trenutku. Kaj je vse storil Jelačič za Avstrijo, priča nam avstrijska zgodovina. Iz, hvaležnosti z,a Jela-eičevo delovanje in v priznanje njegovdi zaslug je ukazal naš eesar, naj nosi hrvatski polk št. 7(.' za vse čase ime: »e. in kr. polk grofa Jelačiča štev. 7lh«
»Dne 5. junija 1S4S. 1. sklical je han Jelačič v Zagrehu zbor: hrvatsko-slovensko-dalmatin-ski. Volilni red za hrvatski deželni zbor v S ponuja »dostojno mesto« v zboru tudi- »za stopil i k o m a v stri j s k o - s I o v a n s k i h k r o n o-v i n«. »Načrt pogojev sprave z Ogri« pridržuje Hrvatom pravico, »da smejo obnoviti staro politično zvezo« z nekdaj hrvatskimi kraji, t. j. z Dalmacijo, z. »hrvatsko-slovensko krajino; po vzgledu »zgodovinske pradohe« se hočejo spet ože združiti s »Kranjsko in Malini Stajorom, a tudi z ostalimi slovenskimi kronovimuni«, dakako, da »brez škode za integriteto avstrijskega državnega obsega«.
Leta 1 H(,)H. so se združili na Trsatu Hrvatje in Slovenci. Po madjarskih, nemških in laških listih je grozno zaškripalo, Glas združenja bratov na Trsatu je segel v Pešto in še pred kratkim časom je našel tam odmeva iz ust ogerskega ministra-predsednika. A ta glas je segel tudi do Slovencev in pred kratkim časom mu je sledil krepki odmev: slovenski dijak uči se hrvatskemu jeziku!
To pa imenujejo naši ofieijozi: politično demonstracijo. Ti slavni ofieijozi pa ne pomislijo tega, da je bil sestanek le naravni tok dela velikega Hrvata in rešitelja Avstrije, bana Jelačiča, no pomislijo, da je po naravnem toku vzvišenega dela velikega Hrvata bana Jelačiča sledilo onemu koraku kakor naravna posledica, da se učimo vsi hrvatski jezik, da bomo mogli vsi čitati hrvatsko knjigo.
Ako je prejel slavni ban Jelačič za svoje delo najviše priznanje, ako še dandanes visi slika tega velikega Hrvata na zidovih dvornih soban, ako mi nadaljujemo ono delo, radi katerega si je stekel Jelačič najvišje priznanje, tedaj moremo z mirnim srcem zaklieati našim olieijozoin : politična demonstracija je, a ne le politična, se več, demonstracija proti oni koristi države, katero je branil ban Jelačič in žel za to priznanje s prestola doli, ako sumničite one, ki ne sodijo drugače, nego je sodil Jelačič, ako nadaljevanje dela Jelačičevcga imenujete politično demonstraeijo!
Že sama oseba Jelačičeva nam priča zadosti jasno, kako nezniiseln je sum o najmanjši uepatrijo-tični smeri, ako govorimo o zhližanju Hrvatov in Slovencev. Naši nasprotniki nam kaj radi predba-
eivajo, da si mi gradimo »jugoslovansko kraljestvo«. Očitati nam hočejo nekak irredentizem, v kakoršnem žive Lahi in Nemci. Ako se pa mi potegujemo za tako kraljestvo, ako se hočemo združiti vsi Slovenci z Hrvati, imamo do tega tudi pravico; na to pot nam je že pokazal Jelačič in krona je — odlikovala Jelačiča. Jelačič jc snoval močno »jugoslovansko državo«, da bi bila varovala Avstrijo pred Ogri, Nemci in Lahi. In mi nadaljujmo neustrašeno njegovo delo! Deželni zbor hrvatski ponuja v £ S. »dostojno mesto« ; po nacrtu sprave z Ogri pa imajo Hrvati pravico, da sinejo obnoviti staro politično zvezo« z. nekdaj hrvatskimi kraji, kakor tudi z ostalimi slovenskimi kronovinami. Ne pozabimo v teh, za nas neznosnih Časih besed zgodovinarja, ki pravi :
»Mali narodi, sorodni si sicer, a ločeni po zemljepisni legi, po izobraženosti, po samostalno se razvijajoči omiki v gospodarstvu, literaturi in nekoliko tudi v veri, so izgubljeni, ako se ne združe med sabo. Princip narodnosti uveri prostega človeka, da se bori za svojo čast in korist, ob jednem pa tudi za čast in korist svojih bratov, svoje domovine, svojega imena. 7V/ mora-lirna tnor drla hulrie r narodih in vojnah in nje ur tnorr nadotnrufifi dandanašnji niti disciplina niti tjrnij vojvode«. (Pride še.)
DOPIS.
8 Krasa. (I/.v. dop.) Prva veselica pevskega društva »Dom« na Kepentaboru se je obnesla prav lepo. »Dom« more biti ponosen na ta svoj prvi nastop. Že udeležba je bila veličastna. Sosebno sijajen je bil vsprejem »Bralnega in sadjarskega društva« iz. Krepelj, ki je došlo korpo- » rativno in z zastavo. Kepentaborei so je pričakovali z godbo in pokanjem topičev. Pozdrav od strani predsednika »Doma«, g. Štefana Ozbiča, je bil prisrčen. Ves vsprejem je pričal o lepi bratski vzajemnosti med sosednjimi si vasmi. Nadalje je priSlo »Gasilno in pevsko društvo« iz Sežane, pevsko društvo »Zvon« z Opčin, oddelek »Slovanskega pevskega društvo« iz Trsta, deputacija pevskega društva »Nnbrežina« iz Nabrežine, por gg. duhovnikov in učiteljev, drugih posvetnih rodoljubov ter mnogo našega naroda. V posebno čast nam je hilo tudi, da smo mogli med udeleženci pozdraviti kremen-poslanea tržaške okolice in neustrašenega boritelja za prava našega življa oh Adriji, (ličnega g. Alojzija Goriupa.
Veselico je otvoril g. predsednik Ozbič s primernim nagovorom. Pevske točke so se izvajale častno, le spremljevanje godbe ni hi bilo — ka-koršnje bi moralo biti. V pesmi »Srcu« je pohvalno omeniti samospev basista Antona Puriča. Popolen vspeh je dosegel šaljivi osmospev »Rihni-čanje«. Naši Kepentaborei se menda niso še nikdar tako dobro zabavali. Istotako je vzbujala mnogo smehu igra »Slabi krojači* in moramo izreči vso pohvalo vrli in diletantom.
Po veselici se je razvila najživohneju svobodna zabava pred in v vseh prostorih gostilne gospoda Ozbiča. V prvem nadstropju sta prepevala oddelek mešanega zbora »Slovanskega pevskega dru- J štva« iz Trsta in »Nnbrežina«, v pritličju pa pevsko društvo »Zvon« z Opčin. Divno je donela ta naša slovanska pesem in vnemala srca ! Da, to je naše kopje — ta naša lepa pesem. Kjer ne izdaje beseda govornikov, tam si os vojuje srca pesem. To misel je izvajal gospod urednik »Edinosti« v pritličju, kjer je pevalo pevsko društvo »Zvon« inje z gorečo besedo navduševal lepo četo vrlin pevcev openskih, naj stoje hrabro na braniku domovine in naj gojč to nafto pesem. Vse občinstvo je burno pritrjevalo govorniku. Kako prisrčna in ljubka je bila vsa ta zabava, morete sklepati po tem, tla smo imeli mile tržaške goste do preko polnoči v svoji sredi.
Ta vsestranski vspeh prve veselice hodi v vspodhujo mlademu društvu »Dom« in njega trudo-lj u bi vem u predsedniku Ozbiču in navdušenemu pe-vovodji Hole tu. Vztrajata naj na plemenitem, za-pričetem delu, da bo mlada rastlina, ki sta jo zasadila, živela, ras t la, evela in donufinla lepega sadu. Vse po geslu: Bog in narod!
Politični pregled.
TRST, iy. maja 1896.
Odbor slovenskih in hrvatskih po-
slilIM*»'V jo imel danes zopet sejo, v kateri je glavni poročevalec predložil poročilo o od-nosajih v vsaki treh primorskih pokrajin posebej in im vsem Primorskem sploh. K<>-nerna uredba poročila se je odobrila soglasno in se je odločilo, kaj je ukreniti na dalje. V vseh vprašanjih se je pokazalo med navzočimi poslanci popolno soglasje.
Laška zmernost na slovanski račun.
Naša vest, da plačilo za »zmernost«, ki jo je ska-zala večina deželnega zbora istrskega s tem, da ni uničila mandatov manjšine, bo izrezljano iz mesa slovanske koristi, je provzročila hudo razburjenje, o čemer so nam pričala mnoga ustmena in pismena povpraševanja. Danes pa povemo lahko kaj konkretnega.
Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli namreč, da je italijanska večina hotela na vsaki način uničiti mandate hrvatsko-slovenskih poslancev. Odstopila pa je od svojega sklepa le vsled prošenj c. kr. oblasti, toda proti zagotovilu dobrega plačila. Italijani so zahtevali kakor plačilo zagotovilo, da vlada predloži v cesarsko po-trjenje zakona o razdelitvi občin Pazin in Kastav. To je stara želja Italijanov, ker se nadejajo, da v okraju voloskem dobe odškodnino za ona dva de-želnozborska mandata, katera utegnejo zgubiti ali
v poreškem ali puljskem okraju. Mi si mislimo, zakaj je bilo vladi ležeče na tem, da naši poslanci ne zgube mandatov. Ljubezen do Italijanov jo je gnala v to, kajti po spravljivem postopanju češke veČine v Pragi in nemške v Inomostu, bi se nje istrski ljubljenci kazali v grdi luči, ako bi bili razveljavili mandate in hi bila vlada morda prisiljena razpustiti deželni zbor. Iz te nevarnosti jih je rešila vlada se svojimi povabili. In za to uslugo, ki so jo prejeli, dobe še bogato plačilo — na naš račun. Tako se haranta z našo kožo !
Stvar je resna, veleresna že po pomembnosti obljub samih, ki jih je dala vlada Italijanom, a je še veliko resneja kakor znak struje, katero je ubrala
vi da, znak smčri, v kateri se bo gibala vladno politika na Primorskem. Tu nimamo posla z sredstvom hipne zadrege, tu imamo menjieo ali obveznico, ki jo je podpisala vlada za bodočnost. Taka nam poje torej ! Tu imate najbolji komentnr k našemu današnjemu članku in najveljovneje opravi-čenje za zahtevo našo: ali naj desnica nemudoma porabi svojo moč v to, da se uničijo take obveze, aH pa — ven iz nje! Tertium non datur!
K položaju. Do sinoči na večer so sedeli na Dunaju skupaj zaupniki nemških strank, do konečno določijo skupni norodno-politiški program Nemcev. Brzojavka z Dunaja trdi, da je že doseženo soglasje v vseh bistvenih stvareh, le glede formalnih stvori v poročilih do bo trebalo še popraviti to in ono, vsled česar se boje, da ne bo mogoče objaviti ta program že v nedeljo. Sosebno v dvojnem da niso še posebno na Čistem : glede šol za manjšine prebivalstva in pa glede vprašanja, s katerim delajo sitnosti nemški nacijonalci in s katerim tudi kompromitujejo vso nemško stvar, z zahtevo namreč, da bi se naša država gospodarski najtesneje spojilo z .Nemčijo, kar bi se glosilo, prevedeno iz nemškorodikolnego narečja: da hi naša država, izgubivša vsako samostojnost, zašla v popolno zavisnost od Nemčije, a cesar avstrijski naj bi bil le nekak namestnik nemškega cesarja. Taki so cilji nemške irredente poti vodstvom vse-možnega Sehonererja, to je gotovo stvar. Iver je torej stvar vendar-le nekoliko kočljivo in bi utegnila kje vzbuditi sluho voljo, verujemo, da ju malce težko zadovoljiti nemškonacijonnlne tirane in se vendar ne pokazati v kompromitujoči nagoti. Ali čudom čudo: poročilo z Dunaja trdi tudi, do gospodje ne bodo nič govorili o nemškem državnem jeziku, ampak le o »ohčcvaluem jeziku« ! Ali se jim zdi, do bi hilo grozdje prekislo?!
Zdaj pa je vprašanje: kaj je po tolikem že smešnem cincunju in odlašanju skočilo gospodom mej kosti, da se jim tako grozno mudi, do hočejo stlačiti skupaj v par dneh, česar niso mogli poprej skrpati v mesecih?! No to vprašanje pa daje pojasnila današnja »Politik«. Gospodom od nemške opozicije je namreč znano, s kolikimi težavami se je boriti avstrijski vladi radi nagodbe z Ogersko.
Szellove formule naša vlada nikakor ne more v »prejeti in ne je brani odločno, ogerska vlada pa pritiska čim silneje. Zato hite sedaj Nemei se svojim programom, da hi v tein kritičnem stanju uplivali na krono, češ, ugodite našim zahtevam in kriza v notranjem življenju avstrijskem bo odpravljena takoj. Konferencija mira v Haagu. Včeraj se
je torej v Haagu začelo posvetovanje onih mož, katere so določile države, da se v njih imenu pogovori, da-li in v koliko bi se dala uresničiti velika ideja človekoljubja, s katero je mladi ear Nikolaj presenetil ves svet pred nekoliko meseci. O tem si moramo biti seveda «na jasnem že v naprej, da vspehi konference nikakor ne bodo odgovarjali nje naslovu : konferencija miru, v tem zmislu namreč, da bi se modri možje v llaagu mogli domeniti o načinu in poteh, kako bi se dala sploh odpraviti vojna in zagotoviti večni mir. Tako stanje je nedosežen cilj, utopija, za sedaj in dolgo, dolgo še, katere uresničenje je mogel pričakovati le kakov fantast.
Ali brez sadu vendar ne Ko ta konferenca. Ta jeden vspeh bo imela gotovo, da se je ideja mi-roljubja spravila na dnevni red in v razgovor, katera ideja se poglobi in razširi med človeštvom in ki pripomore polagoma do takih uredeb v razmerju med narodi in državami — naj si bo že pod tem ali onim imenom — ki bodo vsaj krčile število krvavih spopadov in blažile oblike istih, kar vse bo na korist vsega človeštva. Po vsej pravici je torej rekel predsednik konferenci, holandski minister iieaufort, da more car ta dan smatrati najlepšim v svojem življenju, ko se je zbrala ta skupščina v odziv na njegovo blagovcstje mirti.
Domače vesti.
V pokoj je stopil svetnik prizivnega sodišča v Trstu, g. Klemen te Mracli. Prosil je sam za umirovljenje.
Umrl Je 18. t. m. ob 4. uri zjutraj v bolnišnici kapitan Urbani, o katerem smo poročali, da je padel v morje s krova parnika »Cervi-gnano«.
Zanimiva konstatacija. »Piooolo« konsta-tuje, da je vlada sama nasvetovala zakonski načrt za razdeljcnje občine pazinske, kakor ga je deželni zbor tudi vspreje! v minulem letu. V sankcijo pa se ni mogel predložiti zato, ker bi kmetje v sedanji davčni občini Pazin izgubili direktno volilno pravo, ako hi se odcepili od mesta pazin-skega. Morali bi torej premeniti tudi deželni volilni red, kar pa ni možno, ker v to treba "/4 ve_ čine, katere pa Italijani nimajo. Sedaj je torej določeno tako, da se zakonski načrt za deljenje občine pazinske premeni tako, da sedanja davčna občina postane občina sama za-se. In zopet vidimo, kako vlada in Italijani ukrepajo pod jednim klobukom.
Italijanska agitacija v cerkvi. »Naši Slogi« poročajo o nastopni drzni agitaciji v cerkvi : V cerkvi 00. Frančiškanov v Kopru propoveduje že ves ta mesec vsaki dan od tj—7. ure zvečer neki misijonar — Italijan. Temu propovedniku je vsaka druga beseda: La bella Italia -■- la mia bella I ta-lia — Nostra bella Italia — itd. Kako prihaja ta »pobožni * Italijan do tega, da v svoje prepovedi neprestano vpleta svojo Italijo, mesto da bi govoril o veri, Odrešeniku in o svetem nauku?! Saj prihajajo tudi med naš narod razni propovedniki, ali nikdar nismo še čuli ali čitali, da hi politizirali v svojih propovedih ! To nalogo so prevzeli med nami jedino le italijanski propovedniki, katerim je menda vse dovoljeno. Prav ima »Naša Sloga«, ako ne veruje, tla hi bilo tako politiziranje v cerkvi, kakoršnje ne bi smelo biti dovoljeno niti na privatnem stanu, na korist cerkve in države, ne dajemo jej pa prav, da se čudi, kako da cerkvene in posvetne oblasti mirno poslušajo vse to. Mi se ne čudimo čisto nič. So pač taki časi zdaj.
Naši ljubi sosedje. Pišejo nam: Kako lepo je v blaženi Italiji, priča naj nastopna resnična vest:
V noči med 14. in 15. t. m. zasedla je po-licija s pomočjo vojakov nad 21) občin v gorenji Sardiniji. Zaprli so nad 100 oseb. (Zadnja brzojavna poročila pravijo celo, da znaša število zaprtih nad 2100, in med temi je tudi žensk.) In veste, kedo so bili ti zaprti ? Sami župani, občinski svetovalci in občinski tajniki. V zvezi so bili ti go-
spodje s tolovaji, tako zvanimi »banditi*. Kareele | občinske uprave bile so v roknh banditov.
Tako novica iz Italije. Ni-li res tamkaj krasno? i Naši neodrešenci pa vendar-le navdušeno prepevajo :
« Bella Italia Terra d* a more » ,. .
Se ne vjema-li to? Tam živi župan v «a more* 7. banditom, olirinski svetovalec živi v «a more« z županom in banditom, občinski tajnik živi v «ainore» z županom, občinskim svetovalcem, občinskim tajnikom in banditom, bandit pa živi v «nmore» z vsemi in kakega lepega dne homo slišali, kako živi bandit v «amore« s kakim ministrom.
In vendar je imel bivši minister za vnanje stvari CaneVaro drzno čelo, da je zaklical Slovencem povodom znanih izgredov v našem Primorju, da smo mi divjaki!
Se-ve, izobraženi še nismo v tolovajsko-han-ditskem poslu, mi smo še divji v tem ; ako se hočemo v tem izobraziti, treba nam bo iti v Italijo, da se tam izobrazimo. Takrat, ko bomo tudi mi tolovaji-bnnditi, takrat pravim, ne bomo več «divji», temveč slavni sinovi «avite cniture!*
Skrajna nestrpnost. Pišejo nam: Pred par dnevi sem prejel od sodišča prijavo, seveda v italijanskem jeziku, s katero mi naznanja hišni oskrbnik, »la moram z dnem avgusta iz sedanjega stanovanja svojega. Ker redno plačujem svojo stanarino in nisem nikdar dal nikaeega druzega povoda, da bi hišni oskrbnik mogel biti nezadovoljen z mano, sem ugibal dolgo, kaj bi moglo biti vzrokom tej odpovedi. Kmalu se mi je pojasnilo. V iste) hiši biva še neka druga slovenska rodbina, kateri so tudi o d p o v e d a 1 i. Na vprašanje je dobila odgovor, tla ljudje, ki govore slovenski, I naj gredo v Ljubljano iskat si stanovanja! To je že pojav skrajne nestrpnosti. Mera je res že polna. Oh takih razmerah naj človek ohrani mirno kri ? ! Slovenski delavec.
C. kr. avskiiltant — Hen skrivne družbe. ^ Kakor javljajo i/, Gradca, se je vršila pri avskul-tantu dr. Karolu Fraissu hišna preiskava, vsled katere so istega dejali v zavarovalni zapor zaradi suma, da je ud skrivne družbe ter da razširja prepovedane tiskovine.
Kdor hoče obiskati Skoeljansko jamo, se lahko posluži posebnega vlaka, ki ga priredi državna železnica na hinkoštni ponedeljek ob H. uri 10 ininut zjutraj, od Sv. Andreja v Divačo, kamor prispe (»h 9. uri ininut. Vlak se bo mudil na vseh postajah. Povratek iz Divače bo od J), uri 25 minut; v Trst se pride ob 10. uri 4il minut.
Posebni parni ki y Benetke. Ob priliki hinkoštnih praznikov bodo vozili sledeči parniki v Benetke: Iz Trsta 21. t. m. ob H. uri zjutraj par-nik «grof Wurmbrand», parnik «Carlota» o polnil oči ; v ponedeljek 22. t. m. oh 8. uri zjutraj zopet « Wurmbraud». Iz Benetek se povrnejo: v nedeljo «Wurinbrand» ob H. uri pop. in v ponedeljek ob isti uri; »Carlotta* v ponedeljek ob H. uri zjutraj in « Maksimilijan* ob 11. uri ponoči istega dne. Vožnina tje in nazaj (5 ghl. Vrne se lahko s katerim bodi imenovanih parnikov.
ltrlvilice tržaške bodo zaprte drugi hinkoštni praznik.
V s po red veselici fdtalnlee v Skcdnji, ki j bo prihodnjo nedeljo, je nastopni: 1. »Pozdrav iz Prage«, koračnica. 2. Nedved: »Vijoličin vonj«, mešani zbor. 3. Kocjančič-Sancin: »Popotna pesem«. mazurka; tamb. zbor. 4. Majcen: »Slovenec sem«, venec narodnih pesmi; godba. 5. Bartl : »Oj planine«, mešani zbor. 6. Tomaček: »Sladke misli«, valček; tamburaški zbor. 7. S. Gregorčič: »Naš narodni dom«. S. ^ »Sunce jarko«, koračnica, godba. '.t. »Vesela t^aršija«, mešani zbor. 10. I. Globočnik: »Zakonske nadloge«, gluma v 1 dejanju in v dveh oddelkih. »Moraveo«, koračnica; godba. 12. F. S. Vilhar: »Luniea«; mešani zbor. 13. Sanein: Potpouri iz opere : »I Lombardi« ; tamb. septet. 14. F. S. Vilhar: »Domovini«; mešani zbor. 15. Godba. 1<>. Hajdrih-Sanein: »Pete-linčkova ženitev«, šaljivi zbor; tamb. zbor. 17. Vo-larič: »Vesela družba«, mešani zbor. 18. Sanein: »Miljenka«, brzopolka; tamb. zbor. lil. Svobodna zabava.
Tat na južnem kolodvoru. Po noči od 13. do 14. t. m. je videl mašinist, ki je bil na straži v prostoru, kjer grejejo vodo, kako se je neka senca povspela na lokomotivo ter skušala odpreti inaši-
nistov zalmj. «Kaj delaš tukaj?« je zavpil. Odgovora nobenega. Pač pa je tiček brzo odškmil pi|«» na ročaju, in lokomotiva se je začela gibati. Neznanec pa v beg. Sedaj je seveda stražnik moral hiteti za lokomotivo, da bi se ne /godila kaka nesreča, ter jo je ustavil, t) tatu ne duha ne sluha. Po popisu niNŠinistovem pa so s|M»r.nali krivca v 27-letnem bivšem kurjaču B. S. iz St. Petra, starem znancu policije. Prijeli so ga in vse je priznal. Revež je moral zopet v ulico Tigor, katere hladno zavetje je zapustil še le pred malo časa.
I>ckla in kolo. Mladiča, ki sta dekli trgovea B., kakor smo poročali, storila uslugo ■/. biciklom, sta istega res spravila pred delavnico, kjer l»i se imel popraviti. Tu sta čakala žensko delj časa, potem pa se naveličala in izročila kolo policiji, ker nista vedela, kje je dekla doma. Stvar se je torej razjasnila v popolno zadovoljstvo gospodarja in malo prenagle dekle, kakor tudi omenjenih galan-tov, katerima' ne ho treba odgovarjati za tatvino.
Z naših sodišč. Josipu Del Bianeo v mlinu Petinello je zginilo 7. aprila t. 1. 210 ghl. in zlata verižica v vrednosti 70 ghl., kar je prijavil redarstvu. Sum je letel na sina mu Karolu, katerega je bila policija izgnala iz Trsta
Dne 1K. t. m. so postavili Karola pred sodnike, kjer se mu je dokazala tatvina. Obsodili so ga na 1X mesecev težke ječe.
Nezgodi. Ni vse dobro, kar prihaja z višine. Mornar Matej A. je dne 10. t. m. po noči hodil po starem mestu, kar mu je priletela z nekega okna steklenica na glavo s tako močjo, daje moral nesti rano na zdravniško postajo.
Tjeknj je morala tudi hišina Ivanka A. iz ulice S. Lazzaro, kateri je obtičala v požiralniku koščica ribe, katero je uživala.
Različne vesti.
Delavsko gibanje. Iz Nahoda javljajo: Lepake, razobešene v Spinnerjevi tvornici, s katerimi se je zahtevalo nasilstvo, je orožništvo odstranilo. Ravnatelj je dobil pretiluo pismo. — Pri tvrdki Frohlieh °/0 na 4'/^ in f) '/a °/o obrestno stopinjo za lomhard od 5 in pol in 7 in pol °/0 na 5 in 7 °/w. — Dobra znamenja političnih kunstelaeij !
I Zaloga in tovarna k
k pohištva vsake vrste s
* Alessandro Levi Miuzi v Trstu.
Q IMazza Itosarlo žtev. 2. 1 J
m Bogat izbor v tapetarijali. zrcalih in
W slikali. Ilustriran eenik gratis I11 franko W
W vsakem 11 11 a zahtevo. W
w Cene brez konkurence. W
w Predmeti postavilo so na brod ali w
w železnico, brez da hi se za to kaj w
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.'
Kako se reši& o požaru v sobi? Trd »a izmisliti, da se u najvećom dimu nahaja oh tleh, kakih Iti—24 centimetrov visoko, zini raj čisti zrak. Ako torej ne moreš več stojč iz dima, spusti sena kolena in roke ter In/i tako proti izhodu. Kakšno platno, posebno namočeno, ruta, v sili tudi nogavici, ki jo deneš pred usta, ti ne Ito škodila.
Kraljevi poklon. Znano je, da živita kralj Humhert in kraljica Margerita v srečnem soglasju. Prisrčnost njunega razmerja dokazuje tudi sledeča dogodhicii. Kraljica strastno ljubi nežno lielo lmrvo ter nosi najrajši Itelc obleke. Ni dolgo temu, kar je boječe vprašala svojega soproga, je-li tudi on mencnja, da lielu ohleka ni več prikladna njeni rastoči starosti. Smehljaje se si je kralj izprosil odloga, da premisli to važno vprašanje. Ni se minil teden, kar je dohila kraljica listič, ki se je glasil, da dobo odgovor na njeno omenjeno zadnje vprašanje v priloženem zaboju. Kralja Humherta galantniodgovor so bile tri krasne nežnobele obleke.
Najvišje racunisče Kakor javljajo z Dunaja, bo bivši minister in ministerski predsednik baron (Jautscli imenovan predsednikom najvišega računišča.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vetti.)
D u naj IH. V današnjo sejo deželnega zbora je zopet prišla vsa opozicija.
Koper 10. (Dež. zbor.) Zakonski načrt o uravnavi Raše se je vsprejel po daljši razpravi. Poni. Hennati je poročal v imenu šolskega odseka o izvestjih deželnega šolskega nadzornika, ter o stanju javnega pouka v Istri. Poročevalec je napadal vlado, očitajo je, tla slavizuje, dočim popolnoma zanemarja italijansko prebivalstvo. Poročevalec je povdarjal razne zahteve Italijanov na polju ljudskega šolstva in je slednjič predložil resolucijo v tem smislu.
Se huje je napadal vlado posl. Vareton in jej očital surovost. Te napade je vladni zastopnik sicer zavrnil, toda na kratko in rahlo, da ni bolelo nikogar. Predlogi odseka so se vsprejeli. Potem so je vsprejel zakon o gradnji ceste po Raši mej Bar-Imno in Labi njem ter zakon za razdelitev občine Kastav. Prihodnja seja bo v četrtek.
Pari/ 19. »Petit Bleite« javlja iz Toulona, daje admiral Fournier dobil vest, da dospeti tjakaj dve diviziji italijanskih ladij, ki se udeleže na spuščanju v morje ladijo »Jeanne d'Are«.
London ll>. »Times« javljajo iz Hongkongn: V Vučonit so bili prilepljeni plakati, ki poživljajo prebivalstvo, naj neusmiljeno pomori vse inozemee. Zlasti so pozivi obrnjeni proti krščanom.
Haag IX. Intendant kraljevih gradov, baron Hoenft van Velsen, ki se je udeležil konference, da-si ni pooblaščenec, je bil odposlan od kraljico, da v njenem imenu vsprejme tujo odposlance. Ju-tršnji dan porabijo odposlanci v to, da so dogovore o volitvah v komisije in oddelke, ki se bodo vršile v soboto, in o določitvi programa.
lVasliingtoii H>. Predsednik Mac Kinlev je odposlal včeraj carju Nikolaju nastopno brzojavko: Današnjega dne dobrega prodpomeua pošiljam najprimerneje čestitke ob otvorenju konference v Haagu, ki je izišla iz prosvetljene, velikodušne inicijative Vašega Veličanstva. William Mac Kinlev.
VRAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
rasmašalec „Edinosti" in vratar, Via Solitarlo it. 8.
Pomladansko /.dravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisočem! cvet" < M llleliori).
(isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot /.a ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai Ane Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za ,r>.r> nvč. v markah dopoSlje se franko.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno utsercijo se plača po 1 nč. /.a besedo ; za večkratno insercijo pa se eena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnili obrokih. Najmanja objava :to nvč.
Alojzij
Posredovalnica za potovanja.
X" X Pi*zza Negoeiantel.
mOZetlC p°j
korsna potovanja in sprejema predplačila za obink svet. razstave v Parizu l. l'.MH>.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
»» II »lica Mol in piccolo št. 9
VaiOVeC JSIK. ima zalogo krompirja, seljn
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Vogrič
Poduk v glasbi.
|| ■ ulica Stadion 15», I. n. po-
ri J £1 lj| n čuje glasbo praktično in teoretično,doma in zunaj
Zaloga olja, mila in kisa.
S S i A X Ulica Torrente št. 2»>.
vatovec Anton pr°da> ■, n
kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno.
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domnčo kuhinjo.
ulica (.'arintia št. 25 toči izvrstno črno. in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Via Acquedotto štev. H. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
Pirih Ivan
Via Mcdia št. 3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Audrona S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od T> litiov naprej. Na zalitevanje se pošilja na dom in na deželo.
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcii" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi liaročbe.
ulica Riborgo št. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala ponaročbi.
Stantič Josip
Rehar Peter
Trgovci.
Grižon
Nazarij Ant. Furlan
eene brez konkurence.
Via Giulla <54 prodaja vsakovrstnih jestvin,kolonialnega blaga in olje
Piazza S. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jest vin in kolonialnega blaga. Postrežba točna.
Abram Fran
Via S. Francesco št. 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. l>elo solidno, cene zmerne.
Mn ■ Via Stadion št. 20, pekarna
- rernaucin »m®**™*, ^
večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač krtih v pecivo. Postrežba točna.
R. Kolar Anton
Na razpolago i
T. Zadnik
na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd.
Šorli
priporoča svoji kavarni Commcrcio .11 Tedesco, ki sti shujalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
Via S. Francesco štev. 1 *», mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
I. Tavčar, Fran Hitty,
krojač Via delle Beccherie Stv. <>, priporoča se slovenskemu ob-čiustve.
Novak Mihalj,
Prodajalnica
izve v upravništvu.
dobro obiskovana, spojena s tabakarno in žganjarijo se odda v najem. Natančneje se
Via liarriera vecchia št. 13, prodajalnica vsakovrstnega mn-' nufakturnega blaga in drobnarij Na zflhtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. C Katarina št. 9., priporoča I' svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja.
V drogeriji
Friderika Cumar-ja
Vfa BHve«ler«* *tv. -S 7. hi tiljalka na Opeinah it v. 212. (nasproti kreme pri Mlčelll) dobiva se
„AGRICOL
sredstvo proti trtnim, sadnim in zelcnjadnim mrčesom, romansko dvakrat rafinirano žveplo, cngle&ki bakreni vitrijol, zamnhi in pluto-vine (šura) in Kavčuka za cepljenje, cevi i/, kavčuka za brizgalnice, m i rodila, barve, čopiči, verniž, milo, sveče, sipe, žeblji, petrolij, laneno olje, kemični preparati, mineralne vode itd. itd., vse po hrexkoiikiirenčnih cenah. Priporoča se udani
Friderik Cumar.
Voditelj za neko krčmo
V okolici se išče. Zahteva, se primerna kavcija.'Več se izve v uredništvo „Edinosti".
„AGRICOL"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij eko milo sa uničevanje mrčeaov
ra/topljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T re n t i n a, la t r e, Goriške in pri tu k. p o 1 j cd e 1 j s k i d r u ž h i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-kar ni h in kriptogamienih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. F en deri I dr. v Trstu.
Via Llmltanea itv. 1.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg l(i, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v droge rij ah : Bolle,
Via Farneto; Cillla, Ponterosso; Cumar, Vin Belve-dere ; Jellersitz, liarriera vecchia ; Mlzzatl, San Gia-como; Ongaro, Via deli' Orologio; Petrone, Via Giulia in Cumar, Opčina.
TEODOR SLABANJA
srebrar
ulioa MorelU 12 y GORICI nlloa *or«m 12
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revno cerkve naročiti cerkvenega kovinskega hlaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa p reč. p. n. gospod naroČe"'»lec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Gospa sredi starosti,
izobražena, izurjena v gospodinjstvu in v vsili dolih šivanja, želi službo gospodinje v družini, pri gospodu ali gospe j, ali tudi pri kakšnem duhovniku tukaj ali na deželi. Naalov pri upravništvu.
Za praznite in za sv-
Cevi jamica »pri Pepetu Kraševcu« pri cerkvi sv. Petra pod ljudsko Šolo priporoča slovenskemu občinstvu svojo veliko zalogo obuvala, zlasti pa specijalnosti za sv. birmo. Priporoča se za obilen obisk. Naročnikom zunaj mesta se na željo pošilja tudi po pošti in sicer brez vsacili stroškov.
Udani
Josip Stantič.