AKTUALNO VPRAŠANJE
Koga niso presenetile debele snežinke, ki so začele padati med dežjem v noči od nedelje na ponedeljek? — Še več začudenih obrazov pa je bilo v ponedeljek zjutraj, ko je približno 10 centimetrov debela snežna odeja prekrila vso Gorenjsko.
Na koledarju smo beležili: 6. V. 1957!
Ne toliko začudenja kolikor bojazni so izražali naši obrazi, zaradi škode, ki je nastala predvsem na sadnem drevju, pa tudi pri ostalih posevkih.
Pozanimali smo se na Okrajni zadružni zvezi:
»Sreča za Gorenjsko je predvsem v tem,« so dejali, »da je padlo na tem
področju manj snega kot v drugih krajih Slovenije. Precej drevja je sicer polomljenega, zlasti tistega, ki je
že ozelenelo. Vendar take škode zaradi tega ni kot je v drugih krajih. Najbolj je bilo prizadeto drevje v Desnici.
Toda še večja nevarnost preti sedaj od slane, zlasti ko se bo vreme zjasnilo. Okrajna zadružna zveza je že sklenila posredovati predvsem na večjih sadnih površinah kmetijskih posestev in pa v izrazito sadnih področjih na področju Ccrkelj, Goric, Preddvora in tako dalje. Ukrepali bomo z dim-Ljenjem pod drevesi. Prav tako bodo tudi sadjarski odseki kmetijskih zadrug ukrenili vse potrebno, da bi preprečili občutnejšo škodo in zavarovali sadno letino.« I. A.
KTUALNO VPRAŠANJE
KAKO POTEKA ANALITSKA OCENA DELOVNIH MEST
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X. ŠT. 36 — CENA DIN 10 —
Kranj, 10. maja 1957
Enoinšestdoset organizacij v kranjskem okraju rriora do 1. julija 1957 opraviti opis delovnih mest. Komisije za tiz-vedibo tega dela so že večinoma imenovane. Le 10 gospodarskih organizacij že ni pričelo niti a pripravami. Opis delovnih mest so že opravili v Železarni na Jesenicah, Planiki v Kranju, Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču in Predilnici v Skofji Loki. Se do a(prila je bilo na tem področju zelo malo storje-aega. V posameznih strokah in Danogah, tako v gospodarskih organizacijah prometa, elektrogo-sipodarstva, kemične, živilske in grafične industrije, še niso pri-čeM z opisom delovnih mest. — 1 % vseh delovnih mest je opisan v kovinski industriji In industriji gradbenega materiala, 3% v elektroindustriji in 32,4% v tekstilni industriji. Nekaj več je bilo na tem področju opravljenega v industriji usnja in obutve, kjer so opisali 44 •/• delovnih mest (na ta rezultat vpliva predvsem 100% opis delovnih mest v Planiki). Skupno je v vseh gospodarskih organizacijah 43,4% opisanih delovnih mest. Na razmeroma visoko povprečje vpliva predvsem Železarna z 2355 opisanimi delovnimi mesti.
Opisovanje delovnih mest zahteva predvsem urejanje organizacije dela, kvalitetno opisovanje delovnih mest pa nujno urejeno organizacijo tehnološke-
ga procesa dela. Gospodarsko organizacije bodo morale zarada zahtevnosti in obsežnosti takoj in resno pričeti s tem delom, če ga bodo hotele opraviti do predvidenega roka.
Po končanem opisu bodo gospodarske organizacije lahko žele začele z analitično oceno delovnih mest. Celotno delo pa ne bo uspešno, če bodo gospodarske organizacije po pivi opravljeni analitični oceni delovnih mest na tem potročju popustile. Kakor je proizvodnja stalno in nenehno gibanje, tako se, spreminja tudi opis in analitična ocena delovnih mest. Zato bo potrebno oboje nujno stalno spremljati .in dopolnjevati. Iz tega je razvidno, da nadaljnjega
dela ne bodo mogle opravljati občasne komisije, temveč bodo potrebni posebni novi oddelki v gospodarskih organizacijah. Ti novii — kadrovski oddelki bi imeli lastno področje dela, ki bt obsegalo: analitično oceno delovnih mest, tarifno politiko, personalno službo, vzgojo kadrov in strokovno usposabljanje, zdravstveno službo, varnost dela, psihologijo dela in socialno službo.
Najvažnejša naloga po izvedbi analiti&ne ocene delovnih mest pa bo tudi pravilna razvrstitev zaposlenih na delovna mesta po načelu »pravoga človeka na pravo delo«. Verjetno bo to najtežavnejše delo. Niso neznani pni-
(Nadaljevanje na 2. strani)
VZGOJA VODILNEGA KADRA
V GOSPODARSTVU
Od 27.572 delavcev in uslužbencev v Industriji, gozdarstvu, gradbeništvu in prometu v okraju Kranj jih 2304 spada med vodilni kader. V organih delavskega upravljanja pa imamo v teh panogah gospodarstva 1776 delavcev in Us^užbencev. Ce upoštevamo važno "vlogo ravno vodilnega kadra pri organi*! ran ju, planiranju, vodenju in kontroliranju proizvodnje, in to, da je ta Kader razmeroma mlad glede na prak-*°» brez desetletnih tradicij kot v industrijsko razvitih deželah, potem je Potreba vzgoje tega kadra na dlani. ^ temu naj dodamo še ugotovitev, da 3e vzgoja vodilnega kadra tudi eden izmed elementov povečevanja produktivnosti v gospodarstvu. Pri lem pa moramo upoštevati, da s'stem delavnega upravljanja še v veOji m Mri zahteva koordinirano Izobrazbi tafl&o članov delavskega upravljanja, ki opravljajo funkcijo upravljanja, kakor izobrazbo vodilnega kadra, ki opravlja funkcijo vodenja, ki pa je pogojena s kolektivnim upravljanjem. Da bi pri tem uspeli, moramo najprej jasno odrediti cilj, ki ga želimo doseči. Brez dvoma je in mora biti končni namen izobrazbe vodilnega kadra povečanje Produktivnosti deia v gospodarstvu. To pomeni, da bi moral vsak z boljem načinom in stilom vodenja prispevati k boljšemu in uspešnejšemu razbijanju proizvodnje, boljšemu delu kolektiva kot celote, nadaljnjemu razvijanju socialističnih odnosov v kolektivu in večjemu zadovoljstvu vsakega Posameznika.   Splošni   cilj izobrazbe
vodilnega kadra lahko razčlenimo na naslednje elemente:
razširiti koncept vodenja vodilnega kadra;
poglabljati poznavanje gospodarstva in družbe;
prispevati k boljžemu razvijanju ©ociaLističniih odnosov med kolektivom;
' povečati znanje in veščino, potrebno za boljše vodenje;
razvijati sposobnost hitrega prilagajanja spremembam v gospodarstvu in družbi.
Organizacija izobraževanja vodilnega kadra je šele v skromnih začetkih. V glavnem je do sedaj edino Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu v Ljubljani delal na tem področju. Tečajev za višji vodilni kader na Polževem in v Radovljici se je do sedaj udeležilo iz kranjskega okraja 29 oseb, personalnih tečajev 19, trenerskih tečajev pa 16 oseb. Posamezniki so se udeležili tudi tečajev v Zagrebu, kd jih prireja Zvezni center za izobrazbo kadrov v Zagrebu. Kot je iz navedenih podatkov razvidno, je šele razmeroma majhno število vodilnih oseb iz kranjskega okraja spoznalo potrebo po nadaljnjem lastnem izpopolnjevanju.
Za člane delavskih svetov so občinski sindikalni sveti ob pomoči in sodelovanju Okrajnega sindikalnega sveta organizirali že lepo število tečajev in predavanj. Vsebina teh tečajev in predavanj pa se je določala glede
na trenutne potrebe in probleme, tako da še ne moremo govoriti o načrtni vzgoji.
Nekatera večja podjetja, ki Imajo že samostojne trenerje, so pričela s »praktičnim izučevanjem vodilnega kadra«. V praksi se je že udomačila skrajšana oznaka za te tečaje, in sicer »PIV«. V tečaju »PIV/1« posredujejo za to izvežbani trenerji vodilnemu kadru načela., po katerih je moč najuspešnejše in najhitreje priučiti ljudi na neko novo delo. Take metode poučevanja so že preizkusili v razvitih industrijskih deželah, predvsem med drugo svetovno vojno, ko je bilo treba veliko ljudi v proizvodnji zamenjati z drugimi, le-te pa v najkrajšem času priučiti. Tako metodo lahko z uspehom uporabljajo v trenažnih centrih, v katerih novo sprejete delavce pri-učujejo k delu, katerega naj bi v redni proizvodnji opravljali. Do dne 1. maja 1957 so imeli v Železarni Jesenice, »Verigi« Lesce, »Iskri« Kranj, »TiskaninI« Kranj, »Inteksu« Kranj, »Pletenini« Kranj, »Pletenini« Lesce, BPT Tržič, »Planiki« Kranj, »Peku« Tržič in »Savi« Kranj, 135 tečajev »PIV/1«, ki se jih je udeležilo 1080 oseb. V Železarni Jesenice, BPT Tržič in »Planiki« Kranj pa je bilo že 44 tečajev »PIV/2«, v katerih obravnavajo analizo problemov v praksi. Teh tečajev se je do sedaj udeležilo 366 oseb.
Potrebno pa bo rešiti problem izvedbe takih tečajev v ostalih gospodarskih   organizacijah,   predvsem v
manjših. Tudi zbornice, posebno Obrtna, hi se morale lotiti vzgoje vodilnega kadra. V zadnjem času se je pričela realizirati zamisel, da bi v okviru Trgovinske zbornice prirejali razna predavanja in razgovore o aktualnih gospodarskih problemih, kar bi tudi prispevalo k vzgajanju vodilnega kadra. Seveda pa bo za uspeh teh prizadevanj potrebno najširše sodelovanje vodilnega kadra, kakor tudi razumevanje organov delavskega upravljanja glede sodelovanja podjetij. Primerni klubski prostori v Trgovinski zbornici bi lahko omogočili tudi večji razmah družabnega sodelovanja in medsebojne izmenjave mnenj med vodilnimi kadri, pa tudi med aktivnimi in razgledanimi člani delavskih svetov. Predvsem pa bodo morala razna strokovna društva (DIT, ekonomisti, pravniki itd.) resneje razmisliti o svojih nalogah na področju te vzgoje.
Glede urejanja problemov vzgoje vodilnega kadra so brez dvoma važni in zanimivi zaključki, ki so objavljeni v članku ing. Alfreda Jaegerja, direktorja »Zveznega centra za izobrazbo vodilnega kadra« v Zagrebu, ki se v originalu glasijo:
1. Izobrazba vodilnega kadra v gospodarstvu je izredno odgovorno, komplicirano, občutljivo in važno delo. — Vendar je.to delo nepogrešljivo pri sodobnem razvoju vsake dežele, ki želi pospešiti razvoj svojih proizvajalnih sil.
2. Izobrazba voditeljev mora biti postavljena na široke osnove. Vsaka
ozkost in omejevanje je lahko samo škodlj ivo. Glede na to mora biti izobrazba voditeljev vsestranska, vsesplošna, a ne specialna.
3. Izobrazba voditeljev mora biti stalna in sistematična. Voditeljem se mora omogočiti izpopolnjevanje tako dolgo, dokler opravljajo vodilne funkcije. Ta cilji se ne morejo doseči čez noč, temveč samo z načrtnim in smiselnim delom. Glede na to, da je izobrazba vodilnega kadra delo, ki ga moramo opraviti in predvideti za daljša čas, ne moremo pričakovati od tega hitrih »senzacionalnih« rezultatov. — Očitno je, da se ravno na tem področju s kampanjskim delom ne mor« dosti doseči.
4. Na koncu, a to se zda najvažnejše v našem družbenem sistemu, se mora izobrazba vodilnega kadra in izobrazba delavce v-upra vi j alcev opravljati koordinirano in na osnovi enakih načel.
Izobrazba voditeljev in izobrazba delavcev-upravljalcev sta dve strani iste medalje, zato pa morata biti napravljeni .iz enakega materiala. Zaradi tega v veliki meri zavise končni rezultati od stopnje vsklajevanja teh dveh vrst izobrazbe.« (Izobrazba rukovodilaca, št. .?/57 »O ciljevima rizobratz-be rukovodilaca«.) Organi delavskega upravljanja bodo morali torej posvečati v bodoče več pažnje izobrazbi vodilnega kadra, kot tudi -izobrazbi svo* jih članov. C. B.
Na Uskovnici se bodo kmalu oglasili kravji zvonci
S predsednikom Planinskega društva Srednja vas tovarišem Jožetom Štendlarjem sva se tokrat raz-govarjala na Uskovnici, planini nad Srednjo vasjo. Razen koče na Uskovnici upravlja Planinsko društvo Srednja vas tudi kočo pod Bogatinom in kočo na Velem polju.
*Kakšen je bil obisk v teh treh kočah v letošnji zimski sezoni?«
»Reči moram, da je bila letošnja zrimska sezona prav dobra. Predvsem koča pod Bogatinom je bila vseskozi obiskana. Uskovnico obišče več turistov I>oleti, ker jim takrat lahko postrežemo z dobrim nilekom in mlečnimi izdelki, saj imamo na Uskovnici tudi svojo sirarno.«
»Kdaj bodo letos prignali krave na Uskovnico?« »Verjetno bodo letos kravji zvonci na Uskovnici zazvonili že okoli 15. maja.«
Na Uskovnici so bile vse planšarske kočice med vojno požgane. Vendar je sedaj zraslo že okoli 40 n,ovih, malih prijetnih hišic. Poleti ni nobena prazna. Vaščani iz Srednje vasi priženejo na planino krave, razen tega sprejme sko.ro vsaka hišica turi-
ste, ki jih poleti na Uskovnici ni malo, saj tu preživijo lahko dopust prijetno, domače in hkrati dokaj ceneje kot marsikje drugod.
»Kako je s kočo na Velem polju? Slišala sem, da gradite novo kočo?«
»Sedanja koča na Velem polju (Vodnikova koča) je najstarejša koča v Triglavskem pogorju in ne ustreza več potrebam. Tereni na Velem polju so zelo prikladni za smučanje predvsem v aprilu in maju. Nova koča, ki jo sedaj gradimo, bo najmo-derneje opremljena, imela bo toplo in mrzlo vodo ter okoli 40 prenočišč. Predvidoma bo stala na istem mestu kot sitara koča in upamo, da bo dograjena letos julija. Staro kočo pa namerava Pla*-ninska zveza vključiti v muzejske znamenitosti.«
»Še nekaj — je v Srednji vasi in okolici še veliko nosačev?«
»Pravih nosačev je pravzaprav zelo malo, ali skoro nič. Ves živež znosijo poleti v koče mule, le tedaj, kadar je veliko snega, znosijo vse potrebno v koče ljudje na ramah.«
Lj.
Zdi se, da so nekaterim hlače predolge in da jim beli -okavi visijo čez prste na rokah — ampak to malih prometnikov očitno ne vžnemir-■*v Z zanimanjem in veseljem poslušajo, kaj jim pripoveduje prometni miličnik, preden bodo sami stopili na križišče in usmerjali promet (levo). — Kar se Jan^zoV "•m«' Janez zna — in pomoč starejšim je lepa čednost, (ievo spodaj).
Tale se pa počuti kar odraslega, ko v svojem vozilu z brzino 80 km na teden poživlja promet na kranjskih ulicah. Iz otroškega vo-/uua naravnost v avto — ta je pa nagel,
kaj?
90577357975^^^01
r
X Predvčerajšnjim se je začelo zasedanje Centralnega komiteja Socialistične stranke Italije. V svojem referatu je Nenni poudaril, da je sedanja vladna kriza v Italiji pozitivno dejstvo, ki razbija stagnacijo vladnega in parlamentarnega življenja. Za izhod iz krize je Nenni navedel tri stvari: prvič, socialistična stranka meni,' da je glavna nevarnost za demokratične ustanove v Italiji integralistična težnja demokrščanske stranke, ki bi rada prevzela vso oblast; Socialistična stranka bo z vsemi silami skušala preprečiti sestavo šliri-strankarske koalicije centra; tretjič, socialistične in vse demokratične sile bodo morale biti sedaj v opoziciji, če ne bodo poiskali izhoda iz krize v naslonitvi na levičarske sile. X Predsednik ZDA Eisenhower je na nedavnem sestanku z novinarji izjavil, da obrambnega programa Združenih držav Amerike ni moč skrčiti, dokler ne bo popustila napetost v svetu. Ameriško ljudstvo je preko kongresa zahtevalo zmanjšanje nekaterih kreditov, toda le na notranjem področju. Krediti na mednarodnem torišču pa so potrebni za programe, ki naj zagotovijo varnost Združenih držav Amerike.
Kar se tiče sovjetskega predloga o medsebojnem nadzorstvu iz letal, je menil, da je to nedvomno dokaz, da so sedanji londonski razgovori bolj iskreni in konstruktivnejši kakor prej. Osebno je prepričan, da bodo medsebojno nadzorstvo iz letal dosegli z razvojem raznih predlogov. V zvezi s sovjetskim predlogom o medsebojnem nadzorstvu iz zraka na Aljaski in v Sibiriji, je rekel, da ne gre za vprašanje velikosti področij, ki jih opazujejo, marveč za to, kaj opazujejo.
X Jugoslovanski veleposlanik v Avstriji doktor Radivoje Uvalić je pred dnevi obiskal zunanjega ministra Figla. Sodijo, da je seznanil Figla s stališčem jugoslovanske vlade o uveljavljanju člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki govori o pravicah jugoslovanske manjšine v Avstriji.
X Objavili so, da se bo začela 16. maja v Ncvadi serija ameriških jedrskih eksplozij. Skupno jih bo devet.
X Bivši ameriški veleposlanik v Moskvi George Kcnnan je dejal, da so po njegovem prepričanju predlogi sovjetske vlade o razorožitvi iskreni in da na Zahodu ne upoštevajo dovolj sprememb, ki so nastale v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti. Zahodne dežele preveč težijo k temu, da bi presojale odnose med Vzhodom in Zahodom zgolj iz militarističnih stališč.
X Kot poročajo, je nenadni sneg napravil precejšnjo škodo po sadovnjakih in poljih vse od Italije do Norveške. Neurje in slana sta uničila precej posevkov.
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZN1K / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV
LJUDJE IN DOGODKI
"S
VLADNA KRIZA V ITALIJI
Skoraj 22 mesecev je vztrajala dosedanja vlada Segnija na krmilu Italije. Koalicija štirih strank je to vlado sredine srečno ohranila pri življenju med Scllo in Karibdo — levice in desnice. V začetku letošnjega leta so sicer štiristransko koalicijo zapustili republikanci, najmanjša od sodelujočih strank v vladi (krščanski demokrati, liberalci, socialdemokrati in republikanci). Toda to še ni pretreslo temeljev vladne koalicije, čeprav je že načelo njeno pročelje. Sedanjo vladno krizo pa je povzročil sklep socialdemokratske stranke, da se umakne iz vlade in začasno preide v opozicijo. Vlada je tako ostala brez štirih »ministrov in brez večine v parlamentu. Predsedniku vlade, de-mokristjanu Segniju ni preostalo drugega, kot da objavi odstop vlade predsedniku republike.
Socialdemokratom je bilo vedno teže v druščini konservativnih strank — krščanskodemo-kratske in liberalne. Dosedanja stalna prizadevanja socialdemokratov, da bi po vsej sili, pa četudi umetno, ohranili pri življenju vlado in koalicijo, so skoraj vedno pripeljala do popuščanja pred reakcionarnimi zahtevami ostalih družabnikov v vladi, zlasti liberalcev. Te koncesije od agrarnih pogodb do zakonskega urejevanja vloge državne indu-
V._
strije so bile vedno na škodo socialistične vesti Saragatovih socialdemokratov. Udeležba v vladi pa je znatno oteževala tudi zbližanje z Nennijevimi socialisti in združenje obeh socialističnih strank v Italiji, o čemer je toliko govora zadnje čase. Eden glavnih pogojev, ki jih postavlja Nennijeva stranka za zedi-njenje, je namreč izstop socialdemokratov iz vlade.
Pritisk na Saragata, voditelja socialdemokratske stranke in podpredsednika italijanske vlade, je bil torej zelo hud. In to ne samo od zunaj, marveč tudi Iz lastnih vrst. Saragat je doslej trmasto zagovarjal svoje sodelovanje z vlado in je zato celo žrtvoval generalnega sekretarja Matteotija, ki se je uprl taki Saragatovi politiki. Izstop iz vlade že dlje časa zahteva leva struja v socialdemokratski stranki, njeni zahtevi so se zdaj pridružili še Matteotijevi pristaši. Saragat ima sicer še vedno večino v direkciji stranke, vprašanje pa je, če bo lahko računal na večinsko podporo tudi na kongresu socialdemokratske stranke prihodnji mesec.
V tej stiski se je Saragat pač odločil za manjše zlo, za izstop iz vlade. Toda tudi tu ni povsem prenehalo Saragatovo računanje. S tem korakom namerava Sara-
gat ubiti dve muhi na mah. če bi do kongresa ostal izven vlade, bi si tako pač umil roke in si olajšal socialistično vest pred zbranimi delegati. Če pa bi zdaj iz te vladne krize znova izšla okrepljena štiristrankarska koalicija, bi tako znova dobil argument za sodelovanje v vladi sredine, zlasti ker Saragat računa, da bo v mešetarenju pred vzpostavitvijo koalicije ulovil tudi zase masten delež (bodisi v ministrskih položajih ali še verjetneje v političnih, gospodarskih in socialnih koncesijah socialdemokratski „stranki).
Tudi krščansko demokratska levica — njej pripada sedanji predsednik vlade Segni — ni preveč zadovoljna s pretirano konservativnimi zahtevami liberalcev. Vodja demokristjanskih sindikatov Pastore je še pred nedavnim izjavil, da krščanski demokrati plačujejo previsoko ceno liberalcem za njihovo udeležbo v vladi.
Pred demokristjanl je sicer še druga možnost: da vzpostavijo lastno vlado brez sodelovanja s drugimi strankami. Čeprav sami nimajo večine v kongresu, bi lahko računali na podporo liberalcev in monarhofašistične desnice. To pa spet ne bi prijetno odjeknilo med množicami in bi v taki sumljivi druščini lahko demokristjani   potegnili krajši
konec na splošnih volitvah prihodnje leto. Pa tudi ostale posvetne stranke se najbrž ne bi tako hitro sprijaznile z vladavino klerikalne stranke in s povečanim vplivom Vatikana na italijansko politično življenje.
Najboljša rešitev za trenutni politični položaj v Italiji pa še vedno ne prihaja v poštev: namreč sodelovanje demokristjanov % združenimi socialisti. Ne samo, da združeno socialistično gibanje še ni uresničeno, pač pa je tudi prepad med vladajočimi demokristjani in opozicijskimi Nennijevimi socialisti še vedno preglobok. (Saj ga končno niso premostili med seboj niti sorodni socialisti Nennija in socialdemokrati Saragata).
Saragatov izstop iz vlade je torej s povsem določenimi nameni sprožil vladno krizo v Italiji. Tako za zdaj ni rešil niti perečega vprašanja nujne preusmeritve vlade bolj v levo in njene naslonitve na socialiste, niti ni napravil koraka bliže k zedinjenju socialističnega gibanja.
Skromnejši opazovalci pa vendar tudi v tem koraku vidijo pozitivne posledice, .če drugega ne, vsaj to, kar je izjavil Nenni, da se je politično stanje v deželi spet razgibalo, medtem ko je dozdaj precej omrtvelo.
MARTIN TOMAZlC
J
kratko, vendar zanimivo
MLADINSKA BOLGARSKA DELEGACIJA V KRANJU KRANJ, 9. maja. Danes je prišla v Kranj mladinska bolgarska delegacija, ki jo vodi sekretar CK LMS Bolgarije tov. Solakov. Delegacija si je ogledala tovarno »Iskra« in se razgovarjala s člani kluba mladih proizvajalcev, tovarniškega komiteja LMS in mladinske organizacije industrij-sko-kovinarske šole.
KZ PODBREZJE JE DOBILA TRGOVSKO POSLOVALNICO
Kmetijska zadruga v Podbrez-jah je s 1. majem dobila lastno trgovsko poslovalnico. Lokal je do sedaj uporabljalo trgovsko podjetje Naklo, ki je bilo likvidirano. Zadruga ima zdaj prostore za trgovino, skladišče in upravne prostore. Cr.
PODPREDSEDNIK IS LRS STANE KAVČIČ SE JE RAZ-GOVARJAL Z MLADINO
Da bi bila naša mladina čim-boljc seznanjena z gospodarskimi in političnimi vprašanji, je Okrajni komite LMS v Kranju organiziral debatni klub. V debatni klub so vključeni vsi člani Okrajnega komiteja LMS, člani komisij pri OK LMS in predsedniki občinskih komitejev LMS.
Prvi tak razgovor v debatnem klubu je bil v sredo v Kranju. Okrajni komite LMS je povabil na ta razgovor podpredsednika Izvršnega   sveta   LRS Staneta
Kavčiča. Mladinci so s tovarišem njeni Kavčičem v dolgem razgovoru razpravljali o zunanje in notranje političnih vprašanjih, predvsem pa o problemih našega gospodarstva in o samoupravljanju Prihodnji razgovor debatnega kluba namerava organizirati OK LMS v začetku prihodnjega meseca. Lj.
osnovi urejali notranji odnosi v gospodarski organizaciji. S pozitivnim stališčem bodo tudi politične organizacije, predvsem sindikalne, lahko veliko pripomogle k urejanju teh problemov, ki sedaj često onemogočajo doseganje večjih uspehov v proizvodnji.
GORENJSKA MLADINA BO SODELOVALA NA FESTIVALU V SLAVONSKEM BRODU
V počastitev Dneva mladosti bo v dneh 24., 25. in 26. maja v Slavonskem Brodu mladinski festival Bratstva In edinstva. Na tem festivalu bo sodelovala mladina iz vseh večjih okrajev države. Iz kranjskega okraja bo odšlo na festival okoli 200 mladink in mladincev, kjer bodo sodelovali pri slavnostnem zborovanju, paradah in tekmovanjih. Razen fizkulturnih ekip vseh disciplin, bodo odšli v Slavonski Brod tudi gorenjski planinci in taborniki, folklorna skupina, balet, solisti, mladinski ženski oktet, mladinski moški oktet in sekstet, recitatorji, trije mladi književniki itd. Lj.
KAKO POTEKA ANALITSKA OCENA DELOVNIH MEST (NadAlJeranje » 1. strani)
meri, ko je analitična ocena ostala v predalu ravno zaradi odpora proti temu, da bi se na
Navedene naloge bodo morali predvsem skrbno proučiti orga»-ni delavskega upravljanja in čim preje najti ustrezajoče tako organizacijske kot tudi kadrovske rešitve. ,   C. B.
DELAVCI IN USLUŽBEN BODO CENEJŠE LETOVALI
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič vzdržuje v Poreču v Istri počitniški dom za člane kolektiva, ki želijo preživeti svoj letni dopust ob morju. Upravni odbor je določil naslednje cene počitniškega penziona: v vili 270 dinarjev dnevno, v vveekend hišicah 240 dinarjev in v šotorih 220 dinarjev dnevno. Prispevek aa otroke bo znašal 130 do 190 dinarjev, vajenci bodo plačali le 80 % oskrbnine.
J. V.
GORENJSKI KULTURNI REVIJI
Kakor smo izvedeli,'bo prva številka revije za kulturo »Gorenjska« izšla še v tem mesecu. Številka bo obsegala ~ skoraj sto strani proze, poezije, zanimivih in tehtnih esejev z raznih področij kulturnoga življenja Gorenjske in kulturne vesti iz sveta in od doma. V zvezi s tem smo se obrnili na nekatere javne kulturne delavce v Kranju in jih naprosili, naj nam v nekaj stavkih povedo svoje mnenje o gorenjski kulturni reviji.
Cene Avguštin, upravnik Mestnega muzeja v 'Kranju: »Potreba po takšni reviji se je kazala že več let. Pobudi Društva %likovnih umetnikov Gorenjske in okrajnega Sveta za pro.sveto in kulturo se moramo zahvaliti, da bomo do revije vendarle prišli. Revija bo, kot vse kaže, obravnavala v celoti vso obširno kulturno problematiko naše pokrajine in bo zaradi tega — upam — med našim občinstvom sprejeta z odobravanjem in razumevanjem.«
Iztok Ausec, novinar: »Zamisel o reviji vsekakor pozdravljam, vendar bi po mojem mnenju kazalo pritegniti k sodelovanju v reviji tudi kulturne delavce izven ozkega območja Gorenjske, ker bi to zagotovilo reviji večjo pestrost in vsestranskost.«
Lojze Gostiša, direktor Prešernovega gledališča v Kranju: »Doslej je bila edina publikacija na Gorenjskem, ki se je ukvarjala samo s kulturnimi problemi, naš Gledališki list, vendar ta še gledaliških vprašanj ne more obravnavati dovolj široko. Veseli me, da je do ustanovitve te prepotrebne revije vendarle prišlo in prepričan sem, da bo revija lahko opravila pomembno delo.«
Slavko Beznik, predsednik okrajnega Sveta za prosveto in kulturo: »Revija bo po mojem mnenju zapolnila vrzel v kulturnem delu na Gorenjskem, ki jo že dlje časa občutimo. Zamisel o kulturni reviji namreč ni nova. Porodila se je že pred petimi leti. Osnovna naloga uredniškega odbora bo, zbrali okrog revije vse gorenjske kulturne delavce, tudi tiste, ki žive izven Gorenjske. Če bo ob tem znala prisluhniti sodobnim zahtevam kulturne vzgoje naših ljudi in jim s pestro vsebino in obliko pomagala, da stopijo v korak s kulturnim dogajanjem doma in v svetu, bo namen revije dosežen in ljudje jo bodo sprejeli za svojo. Ob izidu prve številke želim požrtvovalnemu uredniškemu odboru mnogo uspehov pri delu.«
KOLEKTIVI SO IZVOLILI DELAVSKE SVETE
Razen v 4 gradbenih podjetjih so ie povsod v kranjskem okraju izvolili nove delavske sverte. V delavske svete so v mnogih podjetjih izvolili več mladine in žena kot na zadnjih volitvah. Pokazalo pa se je, da so ponekod, zlasti v Tržiču in Skofji Loki, izbrali skoraj še enkrat več kandidatov kot je bilo treba izvolirti članov delavskega sveta. V takih primerih so komunisti in sindikalne podružnice prepustile priprave na volitve stihiji, ki ne more nuditi jamstva, da so v delavski svet izvoljeni najboljši kandidati.
V splošnem pa je moč ugotoviti, da so se kolektivi na volitve dobro pripravljali in da so volivci skrbno premislili, kartere kandidate naj volijo. Zdaj novi delavski sveti sklicujejo prve seje, na katerih se konstitutirajo. V posameznih podjetjih (n. pr. v »Iskri«) že tudi razmišljajo, kako bi nove člane delavskih svetov čimprej usposobili za kvalitetne upravljavce.
Z.
DELEGATE ZA KONGRES DELAVSKIH SVETOV VOLIJO
Delavski sveti v Peko in Bombažni predilnici v Tržiču, Tiskani-ni in Inteksu v Kranju ter v Železarni Jesenice so že izvolili delegate za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Razen teh so izvolil delegate na občinskih konferencah delavskih svetov iz industrije v Železnikih, Tržiču in Skofji Loki ter na okrajnih konferencah delavskih svetov trgovske in gozdarske panoge. Drugod v našem okraju bod izvolili delegate za kongres delavskih svetov najkasneje do 15. maja. M. Z.
POSVET O REFORMI ŠOLSTVA V KRANJSKI GORI
Od sobote do ponedeljka je bil v Porentovem domu v Kranjski gori posvet o reformi šolstva. Zbrali so se izvedenci za šolsko telesno vzgojo. Referate o vlogi te-
lesne vzgoje v reformirani 8-letni šoli, o fizioloških in psiholoških posebnostih mladine so imeli Edi Serpan, dr. Alojz Sef in prof. Drago Ulaga. Udeleženci posveta so učni načrt za telesno vzgojo v marsičem dopolnili. Večjo pozornost kot doslej predvideva novi učni načrt drži telesa, vključuje pa tudi plavanje in smučanje. U-
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NA JESENICAH
V nedeljo je gostovalo na Jesenicah Prešernovo' gledališče iz Kranja s komedijo »Avtobusna postaja«. Jeseničani so dvorano do kraja napolnili in želijo izmenjavo g°' stovanj obeh gledališč večkrat 08 leto. U.
V »TISKANINI« SO IZVOLILI DELEGATA ZA KONGRES
DELAVSKIH SVETOV
V ponedeljek, 6. aprila, je bil* v »Tiskanini« seja delavskega sveta, na kateri so člani izvolili tkal' ko Milko Kovačičevo za delegata na I. kongresu delavskih svetov-Izvolili bodo tudi komisijo, ki D° nadzorovala izvajanje sklepov delavskega sveta. Za kolektiv bod° nabavili nov avtobus, da bo vozi delavce na izlete in na letni d<>' pust v Poreč. Tovarna bo že let°9 pričela zidati v Ankaranu laste11 počitniški dom s 150 posteljami.
GLASBENA  SOLA V KRANJ1* V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI
V proslavo Dneva  mladosti ^\ vodstvo glasbene šole organizira' štiri  javne  mladinske koncerte času  od  13.  maja  do   10. Juni-^ Koncerti bedo ob ponedeljkih °' 19. uri v zgornji dvorani Sindika nega doma v Kranju. g
Na ponedeljkovem koncertu ^ bodo predstavili gojenci
oddelK<>v
za klavir, violino, flavto in solopf* je. V zaključni točki sporeda nastopil 30-članski mladinski £ \ dalni orkester, ki bo izvajal ii. vek iz Concertina skladatelja ^ li'esa ter Janka Pribošiča ii. st,a vek iz Vaške suite.
Z zasedanja OLO Kranj
V okraju 324 milijonov VEČ SREDSTEV
Za razvoj obrti na svojem področju naj skrbe občine
Okrajni ljudski odbor v Kranju je v po-nedeljek razpravljal o spremembah družbe-ne8a plana in proračuna okraja Kranj za letošnje leto, na podlagi nove Uredbe o delitvi dohodka.
. Te spremembe vzpodbujajo predvsem pod-Jetja in gospodarske organizacije, da s pri-*adevanjem za povečanje proizvodnje povedjo tudi lastna sredstva. Nov način delitve dohodka ugodno vpliva predvsem na gradina podjetja, obrtna, trgovinska, gostinska ln Podjetja cestnega prometa. Pri sedanjem Načinu delitve dohodka se federacija nam-reč odpoveduje vsaki udeležbi pri ustvarjenem dohodku in ga v celoti prepušča tem P°djetjem s tem, da je v določenem oeiru deležna dela teh sredstev tudi republika.
V kranjskem okraju se bodo dohodki v Celoti povečali, predvsem dohodki podjetij, ZJ> 324,100.000 dinarjev. Dohodki iz gospodarstva se bodo povečali za 365,426.000 dinarjev,
ZARES KULTURNO DEJANJE!
Motiv na sliki je s ceste Tržič—Begunje blizu Leš. Le komu je bil napoti cestnoprometni znak za ovinek, da ga je moral izdreti in vreči v gozd? Ta še eno vprašanje: Kako, da Uprava za ceste takih poškodb pravočasno ne popravi?
Odmevi uasiU*ilaukGv
Kaj podražaje blago trgovskega podjetja ,0rlovina' iz Kamne gorice
V 27. številki »Glasa Gorenjske« z dne 5. aprila letos smo objavili zapisek na rob, ki nam ga je poslal naš dopisnik, pod naslovom: »S trgovskim podjetjem »Orlovina« Kamnogoričani niso zadovoljni«. Pred dnevi nam je trgovsko podjetje »Orlovina« iz Krope poslalo odgovor, kjer pravijo:
»Pisec tega zapiska pravi, da je zašlo podjetje v velike finančne težave. Poslovalnica v Kropi je v letih do 1956 res izkazala večji inventurni primanjkljaj, za kar je bila vložena tožba pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Sodba je rešena, primanjkljaj pa je knjižen na osebne terjatve ter niso zaradi tega potrošniki blago draže plačevali: Vzrok ■ visokih cen je drugje. Naše podjetje je zelo majhno. Poslovalnice ima v svojih stavbah v Kropi in Kamni gorici. Do leta 1956 so bila trgovska podjetja oproščena plačevanja obresti na osnovna sredstva za stavbe in so plačevala le tretjino amortizacije za vzdrževanje stavb. V letu 1956 so vse te ugodnosti odpadle in so se zato stroški povečali za 300.000 dinarjev ali za 1 % na prodajno ceno napram letu 1955. Vseh teh stroškov podjetja, ki imajo lokale v najemu, nimajo oz. plačujejo Samo najemnino. O vseh zvišanih obveznostih je naš kolektiv že razpravljal, problematiko smo predložili tudi Občinske-rnu ljudskemu odboru v Radovljici, vendar določajo te obveznosti zvezni predpisi in si tsiko ne moremo pomagati. Ce hočemo, da podjetje ne bo zašlo v finančne težave, moramo vse to vračunati v ceno, zato je pri nas blago draže kot drugod.
Toliko v pojasnilo našim potrošnikom.«
Kolektiv trgovskega podjetja »Orlovina« v Kropi
medtem ko kažejo dohodki od prebivalstva zmanjšanje za 41,326.000 dinarjev.
Pri tem pa je treba pripomniti, da Je zmanjšanje dohodkov od prebivalstva le navidezno, ker se del dohodkov, ki so bili prvotno zajeti pod dohodki od prebivalstva, v novem pregledu zajemajo pod dohodki iz gospodarstva kot, denimo, davek na plače ter davek na maloprodajni promet.
Proračun okraja in prav tako proračuni občinskih ljudskih odborov se ne bodo spremenili. Le pri investicijskih skladih okraja beležimo padec za približno 18 milijonov, medtem ko se bodo investicijski skladi občin povečali od prvotnih 222,446.000 na 329,318.000 dinarjev.
Zgolj pri tem se je razprava na zasedanju Okrajnega ljudskega odbora nekoliko raz-
vnela. Ljudski odbornik — zastopnik Okrajne obrtne zbornice — je namreč predlagal, naj bi investicijski sklad za razvoj obrti v znesku 28,000.000 dinarjev ostal v okviru okrajnega investicijskega sklada, da bi lahko s tem tudi posamezne obrtne delavnice in podjetja iz ekonomsko manj razvitih občin, najemale kredite iz tega sklada. Po njegovem mnenju namreč obstoja bojazen, da razvoju obrti v manj razvitih občinah (Cerklje, Bohinj, 2elezniki, Gorenja vas, Ziri) ne bo posvečena zadostna pozornost, če bi ta sredstva prenesli na občine.
Toda v razpravi na obeh zborih je bil predlog Obrtne zbornice odbit. Mnenje odbornikov je bilo namreč, naj občine v ekviru svojih investicijskih planov upoštevajo razvoj In potrebe obrti. I. A.
Precej začudenja in hkrati razburjenja povzročajo zadnje dni govorice, da se bo Industrija bombažnih izdelkov »IBI« priključila Srednje tehnični tekstilni šoli v Kranju.
Za to združitev je slišati glasove in mnenja, ki govore za in prav toliko — morda še več — ki govore proti.
Kaj je torej na stvari?
Srednje tehnična tekstilna šola v Kranju je brez dvoma ena najboljših tovrstnih strokovnih šol v državi. Učenci, ki si pridobivajo znanje v tej ustanovi, potrebujejo nedvomno tudi ustrezen praktični pouk. Prav iz tega razloga se je tudi porodila zamisel, naj bi »IBI« priključili Srednji tehnični tekstilni šoli (novo poslopje šole, ki ga sedaj grade, je v neposredni bližini tovarne in bi bila v tem pogledu rešitev zares idealna). To bi bil poglavitni razlog za združitev teh dveh ustanov.
In druga plat medalje?
Vsekakor ni malenkost in nepomembna stvar spremeniti tovarno kot je »IBI«, ki zaposluje približno 260 delavcev in ki ustvarja okoli milijardo dinarjev brutoprodukta letno, denimo, v finančno samostojni zavod! Mimo tega obstoja še drugi razlog, ki tudi govori proti združitvi. Tovarna »IBI« namreč ni tak obrat, kjer bi lahko učenci praktično delali v vseh oddelkih, ker so zlasti nekateri v tej tovarni pomanjkljivi in majhni (apretura). To so, za sedaj, razlogi za in proti.
Pred dnevi se je sestal tudi šolski odbor Srednje tehnične tekstilne šole. Na tem sestanku so posvetili precej časa tudi razpravi o tem vprašanju. Šolski odbor je bil mne-
iliiio lil s sni
nja, da bi bilo vsako prehitevanje razvoja prej škodljivo in negospodarsko, kot pa koristno. Dejstvo je prav tako, da za sedaj še ne obstojajo nikakršne analize, ki bi pokazale, kaj bi se — da bi v morebitnem primeru prišlo do združitve — bolj izplačalo* oziroma kaj bi bilo bolj utemeljeno in kaj bi imelo boljši učinek: ali naj »IBI« postane finančno samostojni zavod ali pa naj ostane podjetje v sedanjem položaju. Srednji tehnični tekstilni šoli naj bi nudilo zgolj usluge za praktično izučevanje dijakov. Ta možnost pa zopet ne bi imela ugodnih posledic za proizvodnost dela in proizvodnjo, če bi bili med obratovanjem v tovarni prisotni dijaki. Le-ti bi potek proizvodnje brez dvoma motili.
Pri tem problemu vsekakor ni nezainteresiran tudi Okrajni ljudski odbor, ker bi kakršnakoli rešitev (nepremišljena in morda nedognana) vplivala tudi na uresničevanje okrajnega družbenega plana in proračuna.
Vse dosedanje razprave, stališča in mnenja bi lahko strnili v en stavek: dokler ne bodo zbrani vsi pokazatelji, ki naj razjasnijo smotrnost take ali drugačne rešitve glede združitve »IBI« in Srednje tehnične tekstilne šole in dokler ne bo moč ugotoviti, da bi morebitna združitev pokazala več prednosti kot jo Imata sedanji ustanovi pri ločenem poslovanju, ne bi kazalo karkoli ukrepati v tej smeri.
Zdi se, da je taka odločitev trenutno še najbolj ustrezna in da za razburjenost ter vročo kri na katerikoli »strani« za sedaj ni prav nobenega razloga... I. A.
Zakaj podražitev kruha v Kranju?
Da bi pojasnili potrošnikom in bralcem našega lista, zakaj je prišlo nedavno do podražitve nekaterih vrst kruha v Kranju, smo povprašali o tem zastopnike Občinskega ljudskega odbora ter kranjske pekarne in zvedeli naslednje:
Pekarna v Kranju izkazuje v letošnjem letu okoli 6,200.000 dinarjev nadplaniranih stroškov, ki jih pač mora od nekod nadoknaditi.
Ti povečani stroški se nanašajo na plače delavcev in nameščencev, ki so se letos zvišale za 691.000 dinarjev, davek na plače pa za 1,256.000 dinarjev. Na podlagi odločb sanitarne inšpekcije bo morala dati pekarna za beljenje prostorov in delavnic v letošnjem letu 300.000 dinarjev, za brisače 280.000 din, za bloke in dobavnice okoli 700.000 din, za anuitete 400.000 din in za amortizacijo ter obresti na osnovna sredstva 594.000 dinarjev. Občinski ljudski odbor pa ni priznal stroškov za nabavo zavojnega papirja za zavija^ nje kruha, za kar bi bilo potrebno okoli 1,5 milijona dinarjev, ker tudi podjetja-dobavi-telji tolikih količin zavojnega papirja ne bi mogli izdobaviti. Potemtakem, če odbijemo 1,5 milijona dinarjev, mora pekarna v letošnjem letu ustvariti za okoli 4,5 milijona din novega dohodka.
Odkod vzeti ta denar?
Predno je prišlo do podražitve kruha v Kranju, je ekonomsko-planski oddelek ob-
čine sestavil podrobno analizo gospodarskega poslovanja kranjske pekarne, razen tega pa je bilo na Občinskem ljudskem odboru več sestankov in posvetovanj (tudi s predstavniki potrošniških svetov), kjer so sklenili, da bi bilo napak podražiti enotni kruh, ki je osnovno živilo prebivalstva in katerega gre največ v promet. Zato so se odločili podražiti beli kruh za tri dinarje (katerega potrošnja je minimalna) od 57 na 60 dinarjev ter žemlje od 5 na 6 dinarjev.
S podražitvijo omenjenih vrst kruha bo pekarna predvidoma dobila okoli 3 milijone dinarjev za pokritje primanjkljaja, ostalo pa bo krila iz lastnega dobička.
To so torej vzroki za podražitev kruha v Kranju.
• Jasno je, da je ta podražitev kruha deloma razburila potrošnike. Kot zatrjujejo na Občinskem ljudskem odboru, pa tudi zastopniki pekarne, je podražitev nujna in ekonomsko utemeljena.
Toda pribiti moramo: stroški za vzdrževanje sedanjih prostorov pekarne so občutni (o tem pričajo izdatki za nabavo raznih pripomočkov, katere terjajo sanitarno-higienski predpisi) in bodo postoipoma še večji, kolikor bolj zastarela postaja pekarna. Zato bo brez dvoma ena prvih nalog Občinskega ljudskega odbora zagotoviti čimprej sredstva za gradnjo nove, moderne pekarne, ki bi omogočila cenejšo peko kruha. I. A.
k
Na desni obali Donave, na prostoru, kjer bo blagovno pristanišče, bodo že letos začeli graditi velik trg za 100 vagonov in skladišče, v katerem bodo lahko shranili za 1000 vagonov blaga. Skladiščni prostor bo sestavljen iz velikih dvoran. Skladišče bo novembra že urejeno. Vrednost predvidenih del cenijo na milijardo 600 milijonov dinarjev.
PRIZADEVNOST MLADINE V TOVARNI USNJA V KAMNIKU
Mladinski aktiv v Tovarni usnja v Kamniku je preteklo sobuoto priredil za člane kolektiva in njihove svojce gledališko predstavo kar v tovarniškem poslopju. Obiskovalci so bili nadvse zadovoljni.
GLAS
KOLIKO SREDSTEV BO LETOS V TRZlCU ZA GOZDNA POTA?
Na sestanku gozdarske komisije pri ObLO v Tržiču so zastopniki kmetijskih zadrug in posameznih vasi razpravljali o sredstvih, ki bodo letos na razpolago za gojenje in varstvo gozdov, za gozdne drevesnice ter za popravilo mostov in opornih zidov. Največ zanimanja so člani komisije pokazali za ureditev gozdnih poti, ki naj omogočijo boljši izvoz lesa iz gozdov. V Podljubelju bodo letos zaposlili dva gozdna cestarja, prav tako na Katarini, medtem ko v Lešah in Bistrici ter Kovorju enega.
Letos je za vzdrževanje gozdnih poti zagotovljen znesek 1,650.000 dinarjev, za mostove pa 1,050.000 dinarjev. Kmetijske zadruge so se odrekle doslej običajni marži 10 do 15% za dela, ki jih opravljajo iz gozdnega sklada. J. V.
V ŠENČURJU BODO GRADILI ZBIRALNICO MLEKA
Potrebo po večji in sodobnejši zbiralnici mleka občutijo prebivalci Šenčurja že dalj časa. Kmetijska zadruga si sicer že nekaj let prizadeva, da bi zgradila sodobno zbiralnico, ki bi ustrezala vsem higienskim in zdravstvenim predpisom. V Šenčurju sicer že imajo zbiralnico mreka, in sicer v bivših prostorih šenčurske mlekarne, ki je obratovala že od leta 1909. Leta 1919 so mlekarno prodali. Toda leta 1931 so jo Senčurjani ponovno odkupili in je delovala vse do leta 1934. Takrat pa je prenehala zaradi mlekarne v Naklem.
Vse od tedaj pa so prostori bivše mlekarne v Šenčurju propadali. Ostala je le še zbiralnica, ki se je še danes poslužujejo. Toda zbiralnica je majhna in brez hladilnih in sanitarnih naprav, kar ne ustreza več današnjim pogojem. Sedaj bodo celotno staro stavbo bivše mlekarne porušili in v njeni neposredni bližini gradili novo, sodobno zbiralnico mleka, ki bo lahko služila vsej okolici. Z gradnjo bi že pričeli, če bi bili izgotovljeni potrebni načrti.
Zbiralnica bo stala predvidoma 3 milijone din. Za gradnjo je nekaj sredstev predvidela Kmetijska zadruga iz Šenčurja, in sicer iz dobička, za manjkajoča sredstva pa bodo najeli kredit. Poleg zbiralnice mleka bodo postavili tudi vozno tehtnico.
C.
JAVNA DRAŽBA Občinski ljudski odbor Kranj, likvidacijska komisija bo v nedeljo, dne 12. maja 1957 prodajala na javni dražbi razni gostinski inventar — mize, stole, omare, vinske sode, radio aparat, steklenino, kuhinjsko posodo, jedilni pribor, namizne prte in razni drobni inventar.
DRAŽBA BO OB 9. URI V PROSTORIH BIVŠE GOSTILNE „GOLICA" V PODBREZ-JAII št. 53.
JAVNA DRAŽBA
Občinski ljudski odbor Kranj, likvidacijska komisija, bo v ponedeljek, dne 13. maja 1957 prodajala na javni dražbi razni gostinski inventar — mize, stole, omare, točilno mizo, vinske sode, decimalno tehtnico, steklenino in porcelan ter razni drobni inventar.
DRAŽBA EO OB 9. URI V PROSTORIH BIVŠE GOSTILNE „ZLATA RIBA" V KRANJU, SEJMIŠČE ST. 1.
Prednost imajo državna in zadružna podjetja. Pravico sodelovanja imajo tudi privatniki.
• OBVESTILO
Komunalna banka okraja Kranj, podružnica v Kranju obvešča interesente za posojila iz stanovanjskega sklada ObLO Kranj, da sprejema prošnje za kreditiranje družbene in individualne stanovanjske izgradnje.
Vlaganje prošenj za družbeno gradnjo ni vezano na rok.
Prošnje za individualno stanovanjsko izgradnjo pa bo banka sprejemala od 15.—25. maja in od 10.—20. junija.
Prednost pri dodeljevanju posojil individualnim graditeljem imajo tisti interesenti, ki rabijo čim manjše zneske za to, da se vselijo v novo hišo, potem tisti, ki so že vseljeni r novozgrajeni hiši, pa bodo s kreditom dogradili še drugo stanovanje in šele nato tisti, ki so z, gradnjo nove hiše šele začeli.
RAZPIS
„MODA" KRANJ SPREJME V SLUŽBO: « 2 trgovska pomočnika 1 blaga jničarko
Nastop službe 1. junija 1957. Plača po tarifnem pravilniku.
OBVESTILO Gorenjska smučarska podzveza Kranj in „Partizan" Mojstrana priredila dne 12. 5. 1957 ob 9. uri dopoldne namesto „TRlGLAVSKEGA" SMUKA" mednarodni „ZLATOROGOV" veleslalom in »TRIGLAVSKI VELESLALOM" v Vratili. Vabimo vse smučarje, da se tega zimskega tekmovanja udeleže. Prevoz za tekmovalce in funkcionarje je brezplačen od Mojstrane do Vrat.
\
28
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj. Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 01. TELEFONSKA ŠTEVILKA NAROCNISKO-OGLASNEGA ODDELKA JE: KRANJ 130.
Na podlagi 5. in 24. člena Uredbe o investicijskih posojilih (Uradni list FLRJ 31/55) in družbenega plana okraja Kranj za leto 1957 izdaja Upravni odbor Komunalne banke okraja Kranj v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance OLO Kranj
20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta.
Na Bledu je ušel plav papa-Od privatnikov malih oglasov gaj, ki govori. V kolikor se je ne objavljamo pred vplačilom, h komu zatekel, naj to sporoči Cena malih oglasov je: Preklic na  naslov Cundrič, Rečica 135,
Bled. .
V nedeljskem večernem vlaku Ljubljana—Jesenice je bil pomotoma zamenjan kovček z obleko.
qoren ji le
bodico
ODLOK
o razpisu natečaja za dolgoročna posojila iz okrajnega investicijskega sklada za leto 1957
1. člen
I. Komunalna banka okraja Kranj razpisuje natečaj za posojila iz kvote, namenjene za manjša podjetja predelovalne industrije, za naslednje investicije:
1. za manjše rekonstrukcije zaradi odprave ozkih
grl;
2. za nabavo opreme;
3. za izdelavo načrtov.
II. Na natečaju lahko sodelujejo manjša podjetja predelovalne industrije s fedrečja OLO Kranj.
lil. Podjetja, ki se udeležujejo natečaja, morajo vložiti v Kcmunalni banki Kranj prošnjo na pred' pisanem obrazcu banke.
Prosilec mora hkrati s prošnjo predložiti investicijski elaborat, s katerim poleg drugega dokazuje:
1. da bo s posojilom in s sredstvi, ki jih bo prosilec prispeval k investicijskim stroškom, zagotovljena dovršitev objekta, za katerega išče posojilo;
2. da se bo iz dohodkov, ki se pričakujejo iz investicij, lahko vrnilo posojilo in plačale obresti.
Istočasno je treba predložiti:
a) dokaz o zagotovljenih sredstvih za garancijski znesek in za prispevek k investicijskim stroškom ter dokaz, da je podjetje kreditno sposobno;
b) sklep delavskega sveta o višini zadolžitve, ponujeni obrestni meri, o plačilnem roku ter o določitvi podpisnikov, ki razpolagajo s posojilom.
IV. Na natečaju se bodo upoštevali predvsem tisti investitorji, ki izpelnjujefo pogoje pod točkama I. in II. in ki poleg tega ponudijo ugodnejšo obrestno mero, krajši odplačilni rok, krajši rok za popolno dovršitev objekta in zagotovijo večjo rentabilnost investicije in večjo udeležbo lastnih sredstev.
V. Nadalje se bodo na natečaju upoštevali predvsem tisti investitorji, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjih točk in ki poleg tega z zaprošeno investicijsko naložbo:
1. zagotovijo izpolnitev družbenega plana za leto 1957,
2. povečajo proizvodnjo artiklov za široko potrošnjo, oziroma za izvoz ali za zmanjšanje uvoza,
3. v letu 1957 dovršijo nedokončani objekt iz preteklih let.
VI. Najnižja obrestna mera je J°/o, najdaljši rok vračanja 6 let.
VII. Najdaljši rok dovršitve, računajoč od dneva sklenitve pogodbe, je eno leto in pol.
VIII. Rok vlaganja zahtevkov na natečaj zapade 15. junija 1957.
2. člen
I. Komunalna banka okraja Kranj razpisuje natečaj za posojila iz kvote, namenjene za promet in turizem, za nabavo avtobusov, predvsem za uvedbo novih turističnih prog in za turistične objekte.
II. Na natečaju lahko sodelujejo avloprometna in turistična podjetja s področja OLO Kranj in OLO Ljubljana.
III. Najnižja obrestna mera je 7%, najdaljši rok vračanja 6 let za avtobuse, za turistične objekte pa 25 let.
IV. Skrajni rok črpanja posojila- je 31. XII. 1957.
V. Pri posojilih je obvezno poroštvo pristojnega ObLO. . •
VI. Rok vlaganja zahtevkov po natečaju zapade 31. maja 1957.
3. člen
Splošni pogoji, navedeni v 1. členu pod točkama III. in IV. veljajo tudi za promet in turizem.
4. člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave t „Glasu  Gorenjske". .
KOMUNALNA BANKA OKRAJA KRANJ Predsednik UO: (Dolenc  Jože  1. r.)
Prosim dotično osebo, da ga vrne ali sporoči na naslov: Emil Kutnjak, Bolnišnica Jesenice.
Proglašam za neresnične vse govorice, ki so se razširile zoper mene S. M., Labore 3 in K. A. Žg. Bitnje 110. — Strus Milena.
LJUDSKA KNJIŽNICA V KRANJU obvešča vse svoje obiskovalce in prijatelje, da bo knjižnica od 13. maja 1957 naprej odprta dnevno od 9.—12. in od 16.-19. ure. Ob četrtkih, nedeljah in praznikih bo knjižnica zaprta.
Prodam 4-letnega srednje težkega, črnega konja ali zamenjam za vola. Plahuta, Sp. Br-niki 60.
Zložljivo leseno barako za stavbno orodje in podobno, veliko 2X2,5 m poceni prodam. — Božičevič Jurij, Gor. Sava 33, Kranj.
Prodam 2 kozi z mladiči. — Stare Franc, Primskovo 71.
Prodam po ugodni ceni 2 moderni kuhinjski pohištvi z pomivalnima mizama. Eno pohištvo je novo, drugo pa malo rabljeno. — Mizarstvo Polak, Drulovka 51 42.
Prodam zazidljivo parcelo na Kokrici. Informacije dobite na Hujah 39, Kranj.
Ugodno prodam skoraj novo motorno kolo 42 ccm. — Sifrer Franc, Zabnica 55.
Zamenjam za smrekove deske 50 litrski kotel za žganjekuho aH prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Poceni prodam malo rabljen vzidljiv štedilnik z dvema ploščama. Naslov v oglasnem oddelku.
Trgovsko podjetje »Kurivo« — Kranj, telefon 192 obvešča cenjene potrošnike, da razprodaja fižolovke in palice za paradižnike po znižanih cenah — komad po din 7 in 5. Poslužite se ugodnosti.
Zamenjam ali prodam električni vrtalni enofazni stroj »Siemens« a do 23 mm za električni hišni vodovod. Naslov v oglasnem oddelku.
9 Ze dolgo nisem bil v takih škripcih kot danes, saj mi je slana domala vse bodice frdenbala.
Veste, včeraj sem zato tudi nakuril neke mulce, ki so kot nalašč prepevali tisto pesem »Lepi maj, krasni maj, konec zime je sedaj.« Tako sem bil besen, da sem pri priči predelal pesem nekako takole: Mrzel maj . . . zmešan maj, zima je prišla nazaj ...!
Pa kaj bi šimfal čez slano in mraz, ko imam pa drugih žrtev dovolj. Tokrat se bom spravil na Avtopromet Kranj. — Ondan sem se hotel z avtobusom kranjskega Avtoprometa, ki odpelje s kranjske avtobusne postaje ob 14.20 uri, odpeljati do Britofa. Mejdun, kar pomislite, kako me je skajfalo, ko mi je sprevodnik tega avtobusa pojasnil, da to ni avtobus za navadne potnike, posebno pa še ne za take, ki bi se potegnili samo do Britofa. Avtobus se je odcija-zil, jaz sem pa obtičal na postaji in potrpežljivo čakal na čudež, da bi se me le kdo usmilil. Čez dobrih 20 minut Je pripeljal drugi avtobus, pa sem spet obtičal, ker je ta naložil le tiste potnike, kri so prišli v Kranj že zgodaj zjutraj. Od jeze bi mu najrajši pregriznil gumo, pa so se mi zasmilili tisti potniki, ki so tako potrpežljivo čakali na odhod. Ampak številko evidenčne tablice sem si pa za-merkal: S-3124. Nekateri stalni potniki z mesečnimi vozovnicami so mi o »vljudnostih« tega sprevodnika marsikaj povedali. Pa tudi to so mi zaupali, da kljub mesečnim vozovnicam pogosto ob-tiče na postaji do naslednjega avtobusa.. Kakor mnogi potniki, tako sem se tudi Jaz vdal v usodo. Ker sem pa 1« predolgo čakal, me je nenadoma obšla želja, da bi obi-
skal Se tisti kraj, kamor gre cesar peš. Ko sem prišel tja, ni dosti falilo, pa bi bilo po meni. Precej zanemarjenih, da ne rečem greznic, sem že videl, toda takšne, s kakršno se ponaša kranjska avtobusna postaja, pa še nisem našel v vsej svoji bodičarski karieri. Vsega omotenega, kot pijano muho, me je re&l iz stiske prijazni sprevodnik transturistovega avtobusa. O Smrt glistam! . Kdor ima gliste, naj nemudoma pohiti v prodajalno kruha »Pekarne Kranj« na Titovem ' trgu. Tamkaj naj kupi maslene Stručke, ki služijo kot imenitno zdravilo zoper gliste. Pred dnevi je nekdo kupil tako štručko, pa je našel v njej 2 cm doLg žebelj. Prav gotovo to ni edini primer. Vsem glistavim priporočam uživanje teh maslenih štručk, kajti precej verjetnosti je, da bo takšen žebelj prebodel prvo glisto, ki jo bo srečal na svoji poti skozi črevesje. Tistim, ki trpe na prebavnih motnjah, pa odsvetujem uživanje teh maslenih štručk 9 29. aprila me je zaneslo v kavarno »Evropa« v Kranju. Ura je bila natančno 15.50. Potrpežljivo kakor Job na gnoju sem čakal več kot 10 minut na postrežbo in se razgledoval po maloštevilnih gostih. Natakarica se je namreč medtem oblekla Ln odšla neznanokam. Ker ni bilo od nikoder strežnega osebja, sem tudi jaz dvignil sidro in razpel jadra ter odkrevljal v Mestno slaščičarno. Pa tudi svoje tukajšnje obiske bom skrčil na minimum, ker imam že vso obtolčeno glavo. Kadarkoli namreč vstanem, vselej treščim z glavo v lampo, ki visi točno nad mizo. Sploh pa bodo gostje v tej slaščičarni postali odlični fuebalisti. Zelo pogosto delajo »glavce« s tistimi larnpa-ml.
© Pred dnevi sem zvedel za zanimivo zniževanje gradbenih stroškov pri gradnji Standardovega bloka na Hujah v Kranju. Brž sem od-švedral na lice mesta in opazil, da so strešno ogrodje, ki so ga bili postavili pred nekaj dnevi, pravkar podrli in začeli postavljali novo ogrodje. Na vprašanje, čemu tako početje, so mi povedali, da je bilo prvotno strešno ogrodje preveč strmo, kar ne bi bilo v skladu z urbanističnim načrtom, ki predvideva nizke in položne strehe. Res sem radoveden, za koliko bodo znižali stroške teh dvojnih gradbenih storitev!
f) Tokrat sem naletel na 5-letnega pamža, ki se je pijan kot batina primajal od visečega mosta nad Kokro. — »Lej ga, mulca kje si se ga pa tako nabral? Da te le sram ni!« — Pa me je malček začudeno pogledal, rekel pa ni ne črne ne tele. Sele fant, ki je prišel za njim, mi je pojasnil, od kod navidezna pijanost. Rekel je, da se je otrok celo uro vozii s tistim ringlšpilom, ki uravnava promet pešcev pri vstopih na viseči most. Vsak človekoljub, pa tudi jaz. bi predlagal, da urede na obeti straneh visečega mosta postajo za prvo pomoč v nezgodi. Ljudje, ki se dnevno poslužujejo tega mosta, trdijo, da se je že prenekaterl mulec krepko potolkel pri obešanju na tiste ringlšpile. Ostali — to bodo verjetno hudomušneži — pa menijo, da so postavili tiste ringlšpile na most le zavoljo konkurence ringlšpilom, ki v poletnih mesecih obiskujejo livado pri Hujah. Nas videnje pri ringlšpilu!
Vas pozdravlja
Vaš Bodičar!
Dopisujte v »Glas Gorenjske«
lil;!;;..;'
KRANJSKO GRADBENO PODJETJE KRANJ
sprejme v (službo:
FAKTURISTA-ko
Pogoj: dokončana srednja šola ali večletna praksa.
Mlinarskoga vajenca za novo učno leto in kvalificiranega mlinarja sprejmemo takoj za mlin Breg pri Kranju.
„KLASJE" Kranj
TRGOVINSKA ZBORNICA V KRANJU
sprejme takoj
KOMERCIALISTA in STROJEPISKO
Pogoji za sprejem komercialista: dovršena ekonomska srednja ali njej enaka šola, po možnosti z nekaj prakse v trgovini, ali izučen trgovski pomočnik z najmanj 6 let prakse v trgovskih upravnih poslih.
Pogoji za strojepisko: perfektno znanje strojepisja in poznavanje administracije; prednost imajo osebe z znanjem stenografije.
Plača po dogovoru.
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na tajništvo Zbornice v Kranju, Prešernova ulica št. 10.
Razpis
za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra 1957 do 10. januarja 1958)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam: v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijavo z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažujn funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6. 1957 na upravo Politične šole pri (X ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS.
Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane.
O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega območja.
.ROLETA - MIZARSTVO", KRANJ
sprejme
1. NABAVLJACA
Pogoj: večletna praksa kot lesni manipulant.
2. MIZARSKEGA MOJSTRA
Pogoj: večletna praksa za vodenje mizarskega oddelka in krojenje lesa.
Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku.
RAZ PIS
Tekstilna tovarna »INTEKS« v Kranju sprejme v službo:
1. KUHARICO za delavsko uslužbensko menzo v Kranju.
2. KUHARICO za počitniški dom v Ankaranu.
Plača za prvo delovno mesto po tarifnem pravilniku, za drugo po dogovoru. Zaposlitev v menzi je stalna, v počitniškem domu pa od 1. 6. do 19. 9. t. 1.
Ponudbe je poslati do 15. ' 5. na upravo podjetja
Sandor Alex Leščan:
SLEPI POTNIK
Vesela pustolovščina v treh dejanjih
Komedija — ali z avtorjevim podnaslovom ustreznejše povedano — vesela pustolovščina Šandorja Alexa Le-Sčana, ki prihaja kot deveto delo v letošnji sezoni na deske Prešernovega gledališča, je delo, ki mu ne gre pripisovati literamo-umetniške pretenci-oznosti. Napisano je in ostane lahko samo takšno kakor ga je naznačil avtor sam; sredstvo za smeh in razvedrilo. Tudi mi smo ga postavili v progam zgolj in samo z namenom, da bi
skrivnosti življenja Ln se boril za velike in neminljive človeške ideale, zato tudi ne bomo izgubljali besed o njem. Zapisali bomo raje o njegovem »Slepem potniku« to, kar mu gre.
Dogajanje zgodbe je postavljeno za Zeppelin in se odvija med prvo vožnjo čez Atlantik. V krogu junakov tega »fantastičnega potovanjac čez »veliko lužo« srečamo Mr. Shella, kralja nafte, eno prvih filmskih zvezdnic Lyo Lothi, direktorja propadle Ham-burške operete v svojstvu natakarja in njegovo prima-balerino, našega slepega potnika, ki se je v sili vtihotapil na Zeppelin; vsevednega žumalista in razume se — kapitana. Le kako naj bi se štorija razvila, če ne bi bilo na Zeppelinu mladega kapitana, okrog katerega se bosta vrteli obe zvezdi in tekmovali med seboj, katera ga bo osvojila? Tekmovanje samo na sebi ne bi bilo niti zanimivo, če ne bi bil slepi potnik v fanta preoblečena kapita-nova »nesmrtna ljubezen«. In kako naj bi se zgodba zapletla in odpletla, če ne bi krosnjaril vse povsod žurna-list z naravnost muzejsko kamero. — Seveda, pustolovščina ne bi bila pustolovščina., če ne hi premetenost premagala   napihnjenosti,   ln   če konec
koncev slepa potnica — ne bi postala krpitanova življenjska sopotnica! Za happy-and je poskrbel sam kralj nafte. Siromak se ni mogel uveljavili drugače med sopotniki, pa je ex-direktorju Haanburške operete namenil kupček dolarjev, da bo lahko znova začel hoditi po stopinjah pojoče Tali-je. Skratka vse tako kakor si želimo tam nekje v pubertetnih časih.
Pa Se nekaj o režijiskem konceptu. Režiser Žarko Petan je skušal predstavi dati pečat nemega filma. Zato se nikar ne začudite, ko vas bo direktor potujočega kinematografa povabil k predstavi. Sceno in kostume je zamislil kranjski rojak arh. Uroš Vagaja. Pantomimične prizore je naštudirala Kristina Piccolijeva, Koreografijo plesov je imela na skrbi Majna Sevnl-kova. Scensko glasbo je priredil Bojan Adamič, delo pa je prevedla Vladka Sedelbaver.
Utegne se zgoditi, da se bo morda film pretrgal. Njega dni se je to kaj rado pripetilo. Ce bo temu tako, bodo naši igralca, ki so ta film naštudlrali, kaj radi stopifli na deske, da vas počaste kar z neposredno igro!? Premiera bo v petek, 17. maja.
Kado Jan
MED NEBOM IN ZEMLJO Tokrat se je amerlikim filmskim producentom posrečilo ujeti na trak v cinemascopski tehniki dokaj nenavadno zgodbo. Scenarist je utesnil vso zgodbo v kaj nenavadne okoliščine: v potniškem letala, ki leti nad Tihim Oceanom, je ibral pravcato galerijo najrazličnejših značajev, katere pozneje, ko preti letalu katastrofa, proučuje in ugotavlja, kako se obnašajo ljudje ob takšnih izjemnih prilikah. Navidezni junaki se ob " takšnih priložnostih sprevržejo v strahopetce in obratno. Zgodba je vsekakor služila scenaristu kot nekaklna psihološka stadija enačajev. Film odlikuje brezhibna dramaturška gradnja, preciznost zapleta ■ silovitim porastom dogajanja, psihološko utemeljeni medsebojni odnosi ljudi in končno mojstrsko obvladanje flmske tehnike. Morda bi očitali režiserju, da je s prizori, ki stopnjujejo zunanjo napetost zgodbe, mestoma okrnil psihološko dognanost značajev in dogajanja. — Ce k vsem naštetim pozitivnim stranem filma dodamo še odlično igro Johna Waynea, tedaj lahko trdimo, da je film po svojih umetniških kvalitetah presegel povprečje.
Ce smo ocenili ta film kot primer odličnega filma, tedaj sovjetskega barvnega filma
KNEGINJA MERI * njim sploh ne smemo primerjati. Zaradi razvlečenosti prizorov učinkuje zgodba ohlapno, igra je prenatrpana s patosom in teatraliko, s čemer tudi psihološka poglobitev značajev Izgublja na poudarka. Posamezni prizori, ki bi morali htzveneti tragično, zadobe prav zavoljo privzdignjene Igre prizvok smešnosti, ki meji na skrajno neokusnost. — Skratka — film je tako slab, da je v tem popoln.
VESELO IZKRCA VANJE Ameriški barvni film »Veselo izkrcavanje« je kar prijetna poživitev našega filmskega repertoarja deloma tudi zato, ker po daljšem času zopet gledamo starega znanca Mickeva Rooneva. Sicer ne moremo govoriti o kaki posebni filmski mojstrovini, vendar je zgodba po dramaturški plati dovolj spretno zasnovana in filmska izrazna sredstva do tolikšne mere izrabljena, da smemo govoriti o uspelem filmu. Za morebitne spodrsljaje se zgodba oddolži »razočaranemu« gledalca i vrsto glasbenih ln plesnih vložkov ter domiselno karakterno in situ-acijsko komiko.
BALADA IZ VOJNIH ČASOV
MARODICEVA »OPERACIJA ALTMARK« V JESENIŠKEM MESTNEM GLEDALIŠČU
Marjan stare kot poročnik k vrt lindner in marjanca Cebuljeva v vlogi suzi
ustregli nagemu občinstvu z delom, ki J1' bo terjalo ne premišljevanja, kaj intelektualnega naprezanja, kakršnega terja domala vsa resnejša in *d*jno-umetniško pretenciozna dramama našega časa. Kar zadeva pisca toh vrstic, mora priznati, da ima občinstvo pravico, da si od časa do časa *oam* naočnike in pride v gledališče rez filozofskega slovarja. Nemara je odo celo premalo takih del, ki bi bolj V^veseijevala in vedrila — toda gle-aal:šče) kj hoče biti vsaj do neke me-£f Programsko, si to kaj težko privo-ne   tolikanj   zavoljo občinstva,
zaradi kritike, ki upravičeno za-Va: da zasleduj gledališče vedno in
kot hte
^vsod umetniška stremljenja! Na-'Pfotmki pa seveda vneto zatrjujejo,
* je gledaliSče zaradi občinstva, če-•af tudi ni moč spodbiti, in tako se
ehote   znajdemo   na kompromisnih
S&ndor Alex, kakor že rečeno, ni ki bi  izgoreval  v odkrivanju
Hrvatskega dramatika Aleksandra Marodića je jeseniško gledališko Občinstvo spoznalo že v lanski sezoni, ko je koprsko gledališče gostovalo po slovenskih odrih z njegovo ne preveč uspelo dramo Na dnu kelihov. Prav je da se je vodstvo Jeseniškega gledališča odločilo za uprizoritev hrvatskega dela, saj posredovanje jugoslovanskega dramskega ustvarjanja našemu občinstvu le preradi zanemarjamo.
Nemčija spomladi leta 1940. Hitlerjev vojni stroj je pregazil že dobršen del Evrope. V tem času je bil Angležem izdan položaj nemške vojne ladje Alt-mark, zasidrane v norveškem fjordu. Podpolkovnik nemške vohunske službe sproži »operacijo Altmark«, katere zaključek naj bi bila likvidacija izdajalca; toda, ko je žt izdano povelje za likvidacijo sumljivega vohuna, se pokaže, da jt ta nedolžen, a podpolkovnik ne umakne povelja, samo da bi se opral pred višjimi. V Španijo pošlje svojega poročnika in čudno: ta tam postane človek. Zaljubi se namreč v lepo Suzi, za katero pa končno spozna, da je prav tako kot on nemška  vohunka, tista
vohunka, ki bi jo moral likvidirati. Ne ustreli nje, ampak sebe. — Fabula je torej dokaj nenavadna, zgrajena na prav neverjetni slučajnosti, vendar pa simpatična zaradi psihološke preobrazbe glavnega junaka in efektnega zaključka. Čeprav bi težko govorili o kaki posebni umetniški vrednosti drame, pa je kljub temu treba priznati, da je avtor položil v to baladno zgodbo neko etično misel, oziroma vprašanje, ki je za vsak vojni čas precej kočljivo: ali more postati oseba, ki je delček neizprosnega vojnega mehanizma, tudi človek? Odgovor je pozitiven. In 8e druga ugotovitev: ob krvoločnih režimskih oficirjih, ki so vedno pripravljeni, da z malomarno gesto likvidirajo sto ljudi, če so prepričani, da je nad njimi »izdajalec«, so se v vohunski mreži znašli tudi taki, ki so se za to pot odločili bolj po sili razmer kot pa po lastnem prepričanju. In prav ti zadnji morejo postati ljudje. Vse delo je prežeto z vojnim vzdušjem ter obloženo z meditacijami o vojni in o ljubezni, ki, vsaj v prvih dveh dejanjih, paraliziralo razgibanost dogajanja, ki pa
so še toliko neprisiljene, da ne dolgočasijo.
Režiser in scenograf Bojan Cebalj je dejanje postavil v sila preprosto, skoraj že shakespe-arsko sceno. Ce je v prvem dejanju kot režiser premalo pazil na vojaško strumnost, ki je bila v Hitlerjevi armadi pretirana ie do smešnosti, je v ostalih treh dejanjih z veščo roko poskrbel za niansiranje in napetost čustvenih vzgibov pri obeh glavnih igralcih ter za lepo skladnost med dialogi in dejanjem. Vlogo vohunke Suzi je s precejšnjo osebno prizadetostjo in z dobrim smislom za čustveno igro predstavila Marjanca Cebuljeva. Enakovreden partner j'i je bil Marjan Stare, ki je z inteligentno igro ustvaril prepričljiv lik poročnika Kurta Lindner j a, medtem ko je Bojan Cebulj nastopil v vlogi podpolkovnika Erioha von Lorentza in Jože Bedič v vlogi majorja Kurta.
Prav čudno je, da uspela uprizoritev ni na Jesenicah vzbudila več pozornosti, saj je bila dvorana pri vseh štirilh dosedanjih predstavah le slabo zasedena. Jože Sifrer
koncert pionirskega zbora
v Šenčurju
V okviru mladinskega festivala Je bil v Šenčurju pri Kranju  v nedeljo, 28. aprila, koncert   pionirskega   pevskega   zbora pod vodstvom tov. Ane Jevševar. Mlada grla so nam tokrat občuteno zapela
21
pesmic. V drugem delu koncerta je na-
topil tudi moški sekstet, ki Je zapel štiri narodne pesmi.
Takih nastopov sd v Šenčurju še želimo.
•pionirski pevski zbor bo sodeloval tudi na ^rajni reviji pevskih zborov v Kranju, dna **■ maja letos. pa.
NA VISOKEM SO SKROMNI, TODA VZTRAJNI
Člani prosvetnega društva »Valentin Ko-kalj« na Visokem pri Kranju so morali v Sadnjiih letih premagati vrsto težav. Ne bo-J^o naštevali, koliko jih je bilo in kakšne so Dile, temveč bomo osvetlili njihove sedanje napore, ki jih posvečajo krepitvi društvene dejavnosti.
V društvu delujejo tudi sekcije: dramska, izobraževalna in knjižnica. Najmočnejše je zastopana dramska sekcija, ki je sodelovala 03 vseh proslavah, razen tega pa je uprizo-W»a v režiji Pavle Seknetove Goli j evo mla-lnsko igro »Uboga Ančka« in več enodejank,
njimi Klopčičevo igro »Mati«. Tudi nekatera zanimiva in dobro pripravljena predavanja, ki jih je pripravila izobra-levalna sekcija, kažejo, da bo tudi ta oblika Prosvetnega dela kaj kmalu zadobila dovolj u'gleda, ne le med člani društva, temveč tudi ^ed ostalim prebivalstvom.
^o drugi plati pa knjižnica ni pokazala P^ebnega napredka. S tem pa nt rečeno, da ed preb'valstvom ni zanimanja za knjige; Judje radi berć, le zaloga knjig je majhna; azen toga so ljudje v večji meri te knjige e Prebrali. Da bi knjižnico dopolnjevali z ovinii knjigami, zlasti s primerki iz sodobne
literature, pa trenutno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogoče.
V zadnjem letu se je število članstva zvišalo na 70. To število je posebno razveseljivo zato, ker je v njem močno zastopana mladina. Vključevanju mladine v prosvetno društvo bodo tudi v bodoče posvetili vso pozornost, kajti prav mladina bo morala prej ali slej zaradi upadanja števi la starejših članov resno prijeti za delo — postati bo morala nosilec dejavnosti prosvetnega društva.
PREŠERNOV PEVSKI ZBOR V VRBI IN NA BREZNICI
Prešernov pevski zbor si je zadal častno nalogo, da še letos obišče Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in istočasno priredi v sosednji Breznici koncert.
V nedeljo, 5. maja, se je preko 60 pevoev odpravilo na pot. Spotoma so se ustavili v Begunjah in v dolini Draga, kjer so se poklonili spominu padlih talcev s pesmijo Žrtvam. Ob 18. uri so dospeli v Vrbo, kjer so jim Vrbljani priredili sprejem, ki bo pevcem ostal še dolgo v spominu. Ob tej priliki so bili povabljeni tudi na ogled Prešernove rojstne hiše. — Spomin velikega pesnika so pevci počastili z dvema pesmima, in sicer Pevcu in Luna sije — kladvo bije.
Ob 20. uri je zbor koncertiral v Prosvetnem domu v Breznici, kjer je dosegel velik uspeh.
-an
RAZSTAVA ARHIVALIJ V SKOFJI LOKI
Proslava arhivskega tedna Ima namen prispevati k vzgoji ljudi, predvsem mladine k spoštovanju in pravilnemu vrednotenju pisanih dokumentov preteklosti. Pokazati hoče, da arhivalije nimajo vrednosti samo kot tako zvana starina, temveč da imajo tudi praktični pomen. Posebej pa ima arhivski teden namen zainteresirati zlasti mladino, da tudi sama išče, zbira in rešuje pisane stare papirje, kjer so ji dosegljivi, in da jih zna
uporabljati. Temu naj služi v prvi vrsti arhivska razstava, ki je urejena v gimnaziji v Skofji Loki. Ob tej se lahko občinstvo najprej seznani z raznimi vrstami arhivalij, predvsem pa nam ureditev arhivskih dokumentov odpira pogled v pretekle čase in njih življenje. Letošnja razstava skuša v glavnih obrisih osvetliti gospodarski sistem in družbene plasti do leta 1948 na loškem ozemlju v zvezi s splošnim gospodarskim in družbenim redom v Srednji Evropi. Ta razstava nam hkrati govori, da arhivi niso mrtev material, ki je vskladiščen, da se nanj nabira desetletni ali celo stoletni prah, temveč da se iz njih učimo čitati življenje in delo preteklosti. Nekatera arhivska vprašanja bodo dijakom pojasnjena tudi s primernim predavanjem. G. D.
JUBILEJNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA DPD »SVOBODA« V STRA2ISCU
V soboto, 27. aprila, je proslavil svoj 5-letni jubilej moški pevski zibor DPD »Svoboda« v Stražišču s koncertom borbenih, umetnih in narodnih pesmi.
Od ustanovitve pa do danes vodi zbor z vso prizadevnostjo tov. Ošabnik Edo. Pod njegovim vodstvom je pevski zbor lepo izvedel svoj program. Glasovno šibkost je bilo občutiti le v II. basu. Ta glas bo treba vsekakor pomnožiti, ker bo zbor le s tem dobil pravilno glasovno uravnovešenost. Prednost zbora pa je v tem, da ima v svojem sestavu mnogo mladih pevcev, kar pri drugih zborih pogrešamo.
V spored jubilejnega koncerta je bil vključen tudi nastop novoustanovljenega ženskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom svojega pevovodje tov. Ošabnika občuteno zapel pet pesmi.
Obema zboroma želimo pri njuni nadaljnji umetniški rasti še mnogo uspeha. Za do-sedaj doseženi uspeh pa pevcem in pevovodji vse priznanje. Li
REVIJA MLADINSKE GLASBE
BO 22. MAJA V KRANJU Po sklepa republiškega festivalskega odbora pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki je prevzel vodstvo festivala v naši republiki, bodo revije mladinske glasbe v vseh večjih kulturnih središčih v sredo, dne 22. maja. Ta dan bo v Kranja okrajna revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol in gimnazij, instrumentalnih ansablov ter orkestrov Glasbenih šol in kulturno-umetniških društev.
Revija ne bo Imela značaja tekmovanja, ker bi se to verjetno izrodilo v nezdravo borbo za prva mesta. Namen revije je predvsem v tem, da se prikaže dejavnost naše mladinske glasbe, njena množičnost ter stremljenje k dviga kvalitete.
Brez dvoma so se vse do sedaj prijavljene glasbene skupine za to revijo skrbno pripravile v zavesti, da čim lepše počaste Dan mladosti.      P. L.
Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU
Pretekli teden je bila v Prešernovem muzeju v Kranja razstava otroške risbe, katere so se udele-
žili otroški vrtci, osnovne šole ln nižje gimnazije z območja OLO Kranj. Razstava je vzbudila nenavadno zanimanje, saj jo je obiskalo blizu 4000 ljudi.
J
BLEDU JE POTREBNA NOVA SOLA
Bolj ko se. morda zdi, je potrebna na Bledu nova šola. Pred nekaj leti je sicer že kazalo, da bodo z delom pričeli, nazadnje pa je vise zaspalo.
Trenutno ima blejska osnovna šola in gimnazija razmetane svoje učilnice nič mani kot na štirih krajih. Osem oddelkov lahko uporabljajo na matični šoli, ki je bila sicer zgrajena za potrebe osnovne šole, toda že več let gostuje v njej tudi gimnaz. a. Razen tega imajo eno učilnico v Blegašu, v bivši kavarni, v Park hotelu ter v domu Partizana. Te prostore pa bodo morali v na krajšem času izprrz-niti, ker se že začenja turistična sezona. TaC-s sedaj prisiljeni uvesti tudi tretjo izmeno p
Položaj je brez dvoma pereč. Precej lijak* Bohinjske Bele, z Bleda in drugod *.e i ia< skuje gimnaziji v Boh. Bistrici in na Jesei. jih na Bledu ne morejo sprejeti.
Pouk na šoli je v sedanjih utesnjenih pro ■ zelo otežkečen, saj niti ne morejo primerno mestiti učil in drugih učnih priponi'--..ko v  Pod ' je glede inventarja tudi na Bohinjski Beli. J.
NOVO I
»MALA LJUDSKA KUHARICA«
Zai'ožba Kmečke knjige je pred nedavnim že drugič izdala Mallo ljudsko kuharico, ki naj služi našim mladim gospodinjam kot svetovalka pri vsakdanji kuhi. Namenjena je tudi gospodinjskim Šolam in tečajem. Tečajnice bodo« našie v njej osnovni pouk iz gospodinjstva i« kuhanja. Na kratko in .poljudno so obdelane tudi znanstvene ugotovitve glede pravilne prehrane. Marsikateri preprosti kmečki in delavski gospodinji bo knjižnica koristila pri sestavi jedilnikov. V njej bo našla poglavje o hrani za težke delavce, o bolniški hrani, o kuhinjskem knjigovodstvu, o shranjevanju sočivja, vitaminskih ima'ncah itd. Recepti niso preveč zahtevni, zato se bodo žene »Male ljudske kuharice« prav (gotovo razveselile. •
Za otroke, ki ne jedo vsega, kar pride na mizo, starši pogosto mislijo, da so razvajeni in skušajo' to popravljati z različnimi vzgojnimi ukrepi. Ti imajo bolj ali manj zastrašujoč namen in se stopnjujejo od grožnje, da otrok ne bo dobil pri-boljška po kosilu, da bo moral takoj spat itd., pa vse do telesne kazni. To je zgrešeno. Nihče se namreč ne pozanima, kaj je vzirok, da otrok nekatere jedi odklanja, posebno ker matere mislijo, da izbirajo in pripravijo jedi vedno tako, kot je to za otroka potrebno. Pri vsem tem pa starši tudi ne opuste priložnosti, da se pohvalijo, kako so oni v otroških letih jedli vse lepo od kraja, čeprav verjetno še zdaj ne marajo nekaterih jedi.
Vsakdo, posebno še otrok, se Tad izogne manj priljubljenim jedem, zlasti če ga za konec čaka kaka zaželena slaščica. Ako se otrok dalj časa brani neke jedi, ima to brez dvoma globlje vzroke.  Otrok pogosto na-
KANGLICA ZA ZALIVANJE ROZ IMA OBLIKO KROGLE, KI JE IZDELANA IZ KERAMIKE, CEV IN ROC PA STA IZ MEDENINE. OBLIKA JE ELEGANTNA IN POSODA TUDI KOT OKRASNI PREDMET NA POLICI UGODNO UČINKUJE.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
gonsko zavrača Jedi, ki jih njegov organizem ne prenaša. Včasih neko tako jed odklanja mesece in mesece, a pozneje jo ima posebno rad. V organizmu so te-
KAKO POSTREŽEM! H1MIU
Bolnik mora uživati lahko prebavljivo in redilno hrano v majhnih obrokih, ki so mu v enoličnem bolniškem življenju tudi prijetno razvedrilo.
Pripravimo mu čist prtiček, ki ga razgrne na postelji pred seboj, da mu nadomešča s prtom pogrnjeno mizo. Jedi prinesemo bolniku zelo tople, lepo razvrščene na pladnju, ki ga postavimo na nočno omarico. Se bolje pa je, če primaknemo k postelji mizico. Na pladenj postavimo juho v globokem krožniku, ki ga postavimo na servirnega. Glavno jed razvrstimo na plitev krožnik tako, da bo bolniku vabljiva za oči. Biti mora tudi primerno razkosana, da bolniku ni treba ničesar rezati. Posebej mu postrežemo na posebnem krožniku s solato. Kompot prinesemo v skodelici s podstavkom. Na pladenj položimo še veliko in malo žlico ter vilice.
Bolnik si jemlje jedi s pladnja sam, če je za to dovolj močan. Če pa se v postelji ne more dvigniti, mu prinesemo juho in druge tekočine v posebni skodelici s cevko, s pomočjo katere lahko pije leže. Z drugo hrano ga moramo pitati.
Po končani jedi odnesemo takoj vso posodo z ostanki jed-i in orodjem vred. Prtiček spravimo v vrečo za nadaljnjo uporabo. Na nočno omarico postavimo le kozarec z osvežujočo pijačo isla-tino, svežo vodo, sadnim sokom).
Sobo prezračimo, po želji prinesemo bolniku mlačno vodo. da si umije zobe in roke.
daj verjetno že nastopile določene spremembe.
Preden v podobnih primerih starši karkoli ukrepajo, naj se posvetujejo z zdravnikom in se ravnajo po njegovih navodilih.
Mladostna enobarvna obleka iz lahkega blaga. Krilo je zvonča-Sto in ima vrezane žepe. Spredaj na bluzi je zavezana pisana rutica.
RECEPTI
JEDILNIK
1. Pljuča s krompirjem
2. Sirovi cmoki, solata
3. Medena srca, rabarbarln kompot
Pljuča s krompirjem
'U kg svinjskih ali mladih govejih pljuč, slana voda, čebula, česen, lovorjev list, lOdkg prekajene svinjine,  zelen peteršilj,  poper,  5dkg moke  V« kg krompirja
V slani vodi skuhamo pljuča s česnom, čebulo lin lovorjevim listom. Kuhane zrežemo na drobne rezance ali pa zrežemo na stroj. Posebej naredimo prežganje s slanino, dodamo zrezana pljuča in zalijemo. V to omako vložimo na koščke zrezan krompir in ponovno vse dišave ter kuhamo tako dolgo, da je krompir mehak.
Sirovi cmoki
8 dkg masla, 3 jajca, 15dkg zdroba, Vi kg skute Maslo penasto mešamo, pridenemo jajca, zdrob in pretlačimo skuto ter malo solimo. Ko se zdrob napoji, napravimo cmoke in jih kuhamo nekaj minut v slanem kropu. Zabelimo s prepraženimi drob-tinami in serviramo s solato.
Medena srca
2 jajci, 20 dkg sladkorja, 8 dkg medu, V» pecilnega praška, cimet, klinčfci, 35 dkg moke Presej moko s pecilnim praškom, naredi v sredo jamico, dodaj jajca, sladkor, med, klinčke, cimet ter ugneti testo. Pusti ga počivati, nato razvaljaj, zreži z modelčkom srca, jih pomaži z beljakom in speci.
Rabarbarin kompot
V* kg rabanbare, 15 dkg sladkorja, limonina lupinica Zreži očiščeno rabarbaro na manjše delčke in jo skuhaj" v vreli sladki vodi, ohladi in serviraj.
PRAKTIČNI NASVETI
Načeta salama ali gnjat se ne posuši, če jo na odrezanem mestu namažemo z mastjo ali z oljem oziroma če položimo nanjo rezino slanine.
Se bolje pa se drži, ako nataknemo na načeti del polivinilno pokrivalce.
Sir ostane svež, ako ga zavijemo v prtič, namočen v slani vodi ali v belem vinu. Položimo ga lahko tudi pod posebno zvonasto pokrivalo, da ne pride zrak do njega.
Solato in zeleno povrtnino shranimo za krajšo dobo, če ju zložimo v glinasto posodo, pokrijemo in damo na hladen in primerno vlažen prostor. Ako ni dovolj vlage, postavimo posodo z zelenjavo v večjo skledo z vodo. Pokrijemo jo z mokrim prti-čem.
Vi/
?M v i/iiikska dtida
»Ne prenagli se,« se je nasmehnil bradati mož. Vzel Je iz žepa čudežni magnet. Držeč ga na dlani, je pazljivo gledal vanj in govoril:
»Dragi Kirom, dobri duh, pridi k meni! Potrebujem te zelo, verjemi.«
»No, tu sem,« je dejal vesel glas, Popotniki so se obrnili in že zagledali malega moža, sedečega na veliki bakreni skrinji, ki je puhal dim iz svoje dolge zakrivljene pipe.
»Dober dan, dobri duh Kirom!« ga Je pozdravil bradati mož. »Hvala, da si tako hitro prišel.«
»Nikoli ne zapravljam časa,« Je odvrnil novodoš'jec. »Kaj želite?«
»Ugotovili smo, da ne moremo preko te puščave v Vilinsko deželo,« mu je razložil bradati mož.
Dobni duh je puhnil iz pipe in pazljivo pogledal na strašno puščavo pred seboj.
»Jezdi'*! boste morali na peščeni ladji, ki vam jo bom napravil.« Potem je odklenil - skrinjo in dvign.il pokrov. V notranjosti je biilo vse polno svetlega orodja. Kirom je prijel sekiro in z nekaj zamahi podrl drevo. Potem je vzel žago in v nekaj minutah razžagal deblo v dolge deske. Zbil je deske skupaj v obliko ladje in pritrdil v sredino dcfigo palico za jambor. Iz skrinje je vzel še zavoj vrvi in zavitek platina in s tem — brundajoč veselo pesmico — opremil ladjo. Potem je zcprl etorinj© s takim hrupom, da so orni trije kar zamižali; in medtem ko so mižali, je dobri duh izginil.
Zlezli so v peščeno ladjo, bradati mož je dvignil sidro in ladja se je začela premikati, najprej počasi, nato vedno hitreje, dokler niso leteli čez Mrtvo puščavo tako hitro, da so kcimaj dihali.
Kmalu so se v daljavi pojavile strme skale. Dospeli so na kraj puščave in se zaleteli s tako silo v skale, da jih je vrglo v travo.
»No,« je veselo dejal bradati mož, »tu smo, kjer pač smo.«
»Biti moramo v severnem delu Vilinske dežele,« je rekla Doroteja, »kajti barva te dežele je rumena.«
In zares so imela drevesa rumene liste in cvetove, trava je bi/la posejana z rumenimi cveticami in po vsej ravnini so bile raztresene ljubke rumene kmečke hiše.
»To je torej Vlilinska dežela?« je podvomil bradati mož.
»Tako je!« je pritrdila Doroteja. »Vilinska dežela je razdeljena na Štiri dele: severna dežela je rumena, vzhodna Je modra, južna zelena in zahodna škrlatna. Smaragdno mesto pa je v sredini Vilinske dežele, kjer se stikajo poti vseh štirih dežel.«
Po prijetni poti so se napotili dalje in se opoldne ustavili pri eni izmed rumenih kmečkih hiš. Kmet in njegova žena sta bila zelo vesela, da sta lahko postregla prijateljem princese Sinje.
Prenočili so v lepi kositrni palači kositrnega gozdarja, vladarja Severne dežele .in naslednji dan jih je spremljal na njihovi poti.
Kmalu so dospeli do visokega mostu čez majhno reko, ki je tekla med Severno deželo in Smaragdnim mestom. Z vrha mostu so zagledali!*preko zelenega travnika veličastne stolpe in velike cerkve glavnega mesta, ki so se svetili kot dragulji.
Zarica je bila tako vesela, da je kar plesala. Toda nenadoma se je prestrašila, kajti zagledala je dve zveri, ki sta prihaijali nasproti njriim. Ena izmed zveri je bil mestni lev, visok kot konj, drugi pa je bil tiger. Zariea se od strahu ni mogla premakni ti. Doroteja pa je planila k levu in se z veselim vzklikom vrgla okoli njegovega vratu.
»Tako sem vesela, da te spet vidim, bojazljivi lev,« je vzkliknila. »In tebe vedno lačni tiger tudi. Kako izvrstno oba izgledata. Upam, da sta zdrava.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
MIHA KLIN AR:
dtfuiLika
Dežek je vrtnarček, rožicam zalliva, rožicam zalliva; zraven še krojačeflc in oblake šiva*. In oblake šiva, dokler ni dolina, dokler ni dolina vsa od megle siva.
-Dežek -je krojaček, megle sive šiva, megle sive šiva, dokler ne raztrže, dokler ne razreze jih igrivi veter in že mednje vri« goste zlate mreže sonček — zlati ribič.
Sonček — zlaitii ribič sit predolge preže, dežku sive niti, dežku slive niti . z mavrico prereže.
Kaj stori krojaček? V balle brž poveže grobo sivo sukno, grobo sivo sukno in k počitku leže.
Taborniški večer
Taborniki iz rodov »Stoječa voda« in »Modri lan« so na predvečer 1. maja zažgali taborni ogenj na jasi konec vasi. Taborili so- s šestercem, ki je bil za vajo v postavljanju šotorov našim mladim tabornikom Pripravili so recitacije, pesmi in skeče, za glasbo pa je poskrbel Tonček Peterlin, katerega smo vsi z veseljem poslušali. Tudi naši najmlajši so bili pridni: Metka, Cvetka, Lado, Eli, Marjan in drugi. Tako so gostom prikazali taborniško življenje, obenem pa 'počastili naš največji delavski praznik 1. maj. Deležni so bili toplega priznanja od vseh navzočih.
Vod. Ro
PRVOMAJSKA KRIŽANKA
Izžrebani so bili naslednji reševalci:
1. Ciril Sluga, Grad 6 p. Cerklje, prejme knjigo »Slovaške pravljice«.
2. Justina Naglic, Radovljica, Prešernova 10, prejme knjigo Tone Seli-ikar: »Vesele ln žalostne o mulah«.
3. Cermak Božena, Kranj, Koroška št. 7, prejme knjigo: »Koroške pripovedke«.
REŠITEV: 1. KA, 3. ZlVEL PRVI MAJ, 9. IVO, 10. IRA, 11. VALJ.
Vodoravno: 12. MRAZ, 13. EN, 15. CC, 16. NAS, 17. AVI, 18. EN, 19. EA, 20. TA.
Navpično: 1. KP, 2. AR, 3. ŽIVLJENJE, 4. IVA, 5. VOL, 6. MIR, 7. ARA, 8. JAZBEC INA, 14. NADA, 15. CVET.
JGRJCA
Pomlad, pomlad je zunaj naših vrat... In — vem', da se že zbirate kje za vasjo in uživate pomladanske dobrote. Kaj počenjate? Da Vam ne bo dolg čas, tu novo igrico.
Bi jo opisal? Mislim, da ne bo težko »pogiruntati,« saj je slika kar dovolj zgovorna. No par besed: dva kolča navpik, enega počez na katerega obesim eno, dve tarči. Manjka samo še žoga iz cunj — in kdo bo boljši strelec. Želim mnogo zabave!
KRIŽANKA: »MUC« Vodoravno: 2. živalica, ki je mačkam vedno dobrodošla; 4. kaže nam čas; 9> tli razpolovi j en; 6. nikalna oblika pO" možnega glagola; 7. glavni števnik; 8-več črk O skupaj.
Navpično: 1. gorovje v Španiji; * predstavlja ga križanka; 3. briti šale! 7. reka v Severni Italiji.
7304
ZASAVSKI VODOVOD BO ZGRAJEN 2E PRIHODNJE LETO, CE BODO VOLIVCI REKLI „DA" — TRETJINO STROŠKOV NAJ BI PRISPEVALI PREBIVALCI SAMI, TRETJINO OBČINI KRANJ IN MEDVODE, TRETJINO PA NAJ BI KRILI IZ ODŠKODNINE HIDROCENTRALE MEDVODE
V Orehku, Drulovki in. drugih zasavskih vaseh zadnja leta skoraj ni bilo zbora volivcev, na katerem prebivalci ne bi omenili velike potrebe Po napeljavi vodovoda. Kako tudi ne, 6aJ povsod uporabljajo nezdravo kap-nico, ki je poleti marsikdaj zmanjka.
je končno prišel čas, ko se bo ta želja prebivalcev pričela uresničevati, če bodo le pripravljeni prispevati vsak svoj delež.
Na levem bregu Save bo zasavski vodovod napajal vasi Zerjavko, Trbo-te, Može, Dragočajno, Smlednik in Valburgo. na desnem bregu Save pa Orehek, Drulovko, Breg, Jamo, Pra-*e> Mavčiče in Podrečo. To bo le podaljšek kranjskega in stražiškega vodovoda. Glavna cevovoda bosta povezana preko smledniškega mostu. Sku-Pen dopolnilni rezervoar bodo zgradili nad Smlednikom.
Načrte za zasavski vodovod izdeluje Zavod za nizke gradnje v Ljubljani in bodo gotovi v nekaj mesecih. Ce bo vse pripravljeno, če 'bo na razpolago tudi začetni kapital, bodo z gradnjo vodovoda lahko pričeli že to jesen. Investitor je Občinski ljudski odbor Kranj, ki je na predzadnji seji predvidel približno višino prispevka prebivalstva ter obveznosti kranjske in niedvoške občine do te gradnje.
Po približnem Izračunu bi znašali stroški okrog 60 milijonov dinarjev. K temu pa ni všteto prostovoljno delo Prebivalstva pri izkopavanju, prevozih Občiruilfli ljudski odbor Kranj Predlaga, naj se ena tretjina gradbenih stroškov, to Je 20 milijonov, krije * odškodnino Hidrocentrale Medvode za potopljene studence v nekaterih vaseh ob Savi. Drugo tretjino stroškov bosta prevzeli občini Kranj in Medvode v sorazmerju s številom prebivalstva, ki bo uporabljalo vodo iz zasavskega vodovoda. Na občino Kranj pride 14 milijonov dinarjev, na občino Medvode pa 6 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor Kranj bo od tega
Jeseni bo v Kranju VELIKA TOMBOLA
po vrednosti dobitkov bo to bržkone največja tovrstna prireditev po vojni v sloveniji # med dobitki bodo: 2 avtomobila, 8 motornih ko-les, 20 kolesi televizijski aparat, 2 spalnici in 5 radio apaRATOV
Vse, ki radi poskušajo srečo, bo Prav gotovo zanimala vest, da pripravljata Občinski ln Okrajni sindikalni svet Kranj za letošnjo jesen tradicionalno tombolo v Kranju, ki bo Po vrednosti dobitkov bržkone največja povojna prireditev te vrste v Sloveniji. Finančna, gradbena in propagandna komisija pri ObSS so pred nedavnim na skupni seji predvidele naslednje dobitke:
2 avtomobila znamke »Fiat-600«, 3 niotorje znamke »Roller«, 5 motornih koles znamke »Moped«, 20 koles, 2 °Premi za spalnico, 3 kuhinjske opre-me, 3 kavče, 1 televizijski aparat, 5 radi0 aparatov, 15.000 opek za zidavo niše, 6 kub. metrov desk, 12 kub. metrov drv, 6000 kg premoga, 5. sesalcev *a prah, 4 šivalne stroje, 1 voz-zaprav-Uivček, 3 gumi vozove, 1 vola, 10 m blaga za moške obleke, 5 vreč bele nioke, 5 komadov konjske opreme itd. To so pa seveda le glavni dobitki, ki Se jim bodo pridružili še številni drugi.
uporabil 12 milijonov za gradnjo čr-palnice na Gorenji Savi.
Prebivalstvo naj bi krilo prav tako eno tretjino stroškov v obliki denar-
nega samoprispevka. Polovico tega zneska, to je 10 milijonov, bi se razdelilo po davčni osnovi. Prispevek na posameznega davkoplačevalca bodisi kmeta ali obrtnika, bi znašal 1 dinar na 4,8 dinarjev davčne osnove a'lii 20 830 dinarjev na 1000.000 dinarjev davčne osnove. 5 milijonov bi plačali lastniki stanovanjskih hiš, medtem ko bi ostalih 5 milijonov enakomerno razdelili na vse prebivalce. Stanovalci brez zemlje ali hiše bi plačali torej samo prispevek na osebo, ki bi znašal približno  1500 dinarjev.  Takšen pri-
»VEC MLADINE V ZVEZO KOMUNISTOV!« »Za res, tovariš, da si bil pohvaljen pionir, udarnik na mladinskih akcijah, odlikovan z medaljo dela, požrtvovalen aktivist v mladinski organizaciji, saj, to dokazuje ta kup pohval in diplom — ampak prej, tovariš, med NOB, kaj pa takrat? Vidiš, tako pa ne moremo!«
»Oprostite, ampak tudi za takrat imam potrdilo. Bil sem — dojenček ...«
J
spevek pa ob upoštevanju nizke stanarine in stalne pravice do uživanja stanovanja ni previsok.
Prebivalstvo naj bi razen samoprispevka prispevalo tudi z delom pri gradnji vodovoda. Stanovalci pri tem niso izvzeti. Na posameznika bi prišlo 35 delovnih ur.
ZboTi volivcev so pred vrati in volivci bodo .imeli sedaj besedo. Ce bo prebivalstvo sprejelo predvidene obveznosti, bo vodovod zgrajen že konec prihodnjega leta. Vsekakor se za tako pomembno pridobitev splača nekaj žrtvovati. Od tega je prav gotovo odvisen tudi gospodarski napredek omenjenih krajev in v treh letih se bodo prebivalci gotovo potrudili vplačati svoj delež. Za zgled si lahko vzamemo Trsteničane, ki si gradijo vodovod z izredno prizadevnostjo. Zaradi hribovitih predelov in velikih daljav imajo tam mnogo več izkopov, kot pa jih bo treba na ravnini. Tudi povprečni denarni prispevek na prebivalca je tam 13.000 dinarjev, medtem ko bo ta znesek za zasavski vodovod za približno 6000 dinarjev manjši. Všteto je tudi delo. Povsod, kjer bodo prebivalci želeli imeti vodovod, bodo morali zanj prispevati tudi sami, kajti občina teh gradenj brez njihovega sodelovanja ne bo zmogla, razen tega pa se bodo tudi zavlekle za vrsto let.
Uporaba odškodnine, ki jo bo Hidrocentrala Medvode odstopila občini, je po že omenjenem predlogu najbolj pravilna. Nesmiselno bi namreč bilo, da bi se ta denair uporabil za gradnjo vodnjaka s črpalkami za neposredno prizadete vasi, ker je taka naprava draga, neekonomična in predstavlja le začasno rešitev. Vodovod pa je trajen in zagotavlja tudi v primeru narasle Save zdravo pitno vodo, zato je njegova vrednost neprimerno večja od prejšnjih studencev. Ce bodo volivci presodili vse to, potem jeseni že lahko pričakujejo začetek gradnje, prihodnje leto pa zdravo pitno vodo.
-ey
SOLE NAJ BI BOLJ POMAGALE PRI USMERJANJU
MLADINE V POKLICE
Zanimanje za poklicno svetovanje Je med starši in mladino,, ki se odloča za nadaljnjo življenjsko pot, vedno večje. Vendar poklicno svetovanje še vedno ni organizacijsko popolnoma urejeno. V tej verigi svetovanja, kjer naj bi sodelovale razen poklicnih psihologov tudi druge ustanove, podjetja in posamezniki — starši, še vedno manjkajo .posamezni členi, ki bi povezovali to delo v celoto.
V nekaterih krajih naše države je že uspelo prenesti pretežni del svetovanja in usmerjanja mladine v poklice na šole. V okraju Leskovac n. pr. imajo na vsaki šoli človeka, ki se razen svoje redne službe ukvarja še 3 tem delom — zasleduje nagnenja mladine, ji pomaga, jo usmerja iri najtesneje sodeluje s poklicno svetovalnico. Na Gorenjskem nam do sedaj še ni uspelo, da bi vodstva šol tesneje sodelovala pri usmerjanju mladine. Do sedaj se je vse delo omejilo zgolj na to, da so vzgojitelji pomagali pri izpolnjevanju vprašalnih pol in delno v zaključnih razredih seznanjali mladino s poklici.
Ce pa hočemo mladini dobro in prav svetovati, moramo dobro poznati njena nagnjenja, zmožnosti in njeno osebnost. To je moč doseči le tedaj, kadar mlade ljudi vseskozi spremljamo, od prvega trenutka, ko je otrok prestopil šolski prag ln vse do tedaj, ko stoji pred važno in težavno življenjsko odločitvijo. Dandanes poznajo nekateri učitelji  in  profesorji mladino le po
ocenah, ne spremljajo pa njenega razvoja. Ce so vzgojitelji res preobremenjeni, bi bilo dobro razmišljati o tem, da bi na tistih šolah, kjer so za to dane možnosti, vse to delo prepustili enemu človeku, ki bi ga delno razbremenili šolskih ur. To bi bili nekakšni šolski psihologi. Najidealnejše bi seveda bilo, in za tem moramo tudi stremeti, da bi vsak razrednik postal vodič in usmerjevalec mladine v razredih ter zasledoval njeno razvojno pot. Glavna odlika teh ljudi, ki delajo z mladino, mora biti vsekakor ljubezen do mladih ljudi, čut do njihovih teženj in nagnenj, ki bi jih. vseskozi zasledovali in spremljali ter jih tako najlaže usmerjali. Težje primere (defektne otroke, invalidne otroke, zaostale in zelo nadarjene) pa1 bi reševali s sodelovanjem strokovnjakov.
V šolah naj bi zbirali in urejali vso potrebno dokumentacijo (osebni list, anketni list, dokumentacijo o šolah in poklicih, o razgovorih z učenci, starši itd.), ki bi morala biti urejena tako, da bi vsak čas nudila točen pregled o otrokovih sposobnostih, nagnenjih, pogojih priučitve itd. Kjer so možnosti, bi bilo dobro urediti poseben kotiček, kamor bi prihajali otroci, se lahko tu svobodno pogovarjali, se seznanjali s poklici itd.
Med podatki tudi ne bi smelo manjkati zdravstvenih podatkov. Šolske poliklinike opravljajo sicer redne preglede učencev, vendar je šola največkrat slabo seznanjena z rezultati teh
pregledov, čeprav ravno zdravstveno stanje dokaj vpliva na učni uspeh. Dokler ne .bomo mogli imeti šolskih zdravnikov na šolah, bi lahko dobili-zdravstvene kartice, ki bi bile dvojnik kartic na polikliniki. Tako bi šola lahko nudila poklicno usmerjevalni službi stalne podatke o zdravstvenem stanju otrok.
Dobre podatke lahko dobimo tudi pri raznih anketah, vendar morajo biti te ankete premišljeno in smotrno sestavljene.
Otroke moramo tudi stalno seznanjati s poklici, možnostmi zaposlitve, delovnimi mesti, možnostmi napredovanja ter svetovanje vsklajati s potrebami gospodarstva. V ta namen naj bi šole prirejale razna predavanja, kjer bi predavali strokovnjaki, poklicni po-svetovalci, inženirji raznih obratov, mojstri, uslužbenci, zdravniki itd. Težnje učencev bi šola lahko zvedela tudi tako, da bi v razredih pisali šolsko ali domače naloge o .poklicih in nadaljnji odločitvi. V nekaterih šolah na Gorenjskem so ta način že uporabili.
Najbolje se mladina spozna s poklic!, če si posamezna delovna' mesta sama ogleda. Zato so koristne tudi ekskurzije in skupinski obiski učencev v delavnice, tovarne, na razstave, ogled filmov itd.
Vse to naj bi bile le okvirne naloge, ki naj bi jih šole skušale osvojit' in uresničiti, da bi lahko postale težišče pri usmerjanju mladine, njen svetovalec in vzgojitelj. l.
V DELAVSKFM SVETU rOVAPNE FTNFGA POHIŠTVA V TRZlCU NAJ BO VEC MLADINE
Na zadnjem sestanku sindikalne podružnice Tovarne finega pohištva v Tržiču je bilo opaziti, da se sindikat ne zanima samo za pobiranje članarine in za objave za znižano vožnjo, temveč se .ie znašel tudi na drugih področjih. Na sestankih so razpravljali o pomembnosti volitev novega delavskega sveta ter prerešetali delo dosedanjega. Delavski svet je lani petkrat razpravljal o planu podjetja, trikrat o tarifnem pravilniku, dvakrat o investicijah, trikrat o skladu za samostojno razpolaganje, šestkrat o tem, kako bi bilo moč znižati proizvodne stroške in izboljšati kvaliteto, trikrat o proizvodnosti dela in normah, dvakrat o higiensko-tehnični zaščiti dela; o zdravstvenem zavarovanju ln bolezenskih dopustih so razpravljali Ivakrat, prav tako o strokovnem izobraževanju, o delitvi dobička ln problemih komune pa so se menili trikrat itd.
Sindikalna podružnica je svetovala organom delavskega samoupravljanja v podjetju, naj. dajo vsakemu članu že pred sejo gradivo, da bo tako vsakdo lahko o problemih podjetja laže razpravljal. Razpravljali so tudi o pripravah na kongres delavskih svetov, ob zaključku pa so sklenili, da bodo delavskemu svetu predlagali, naj bi sindikat stalno obveščal o svojem dela.
J. V.
PEKARNO V ŠENČURJU BODO OBNOVILI
Prostori Krajevne pekarne* v Šenčurju so bili že tako slabi, da je sanitarna inspekcija dala nalog, da se pekarna zapre. Ker je pekarna za ta okoliš neobhodno potrebna, so jo začeli pred dnevi popravljati. Razen dosedanjih obnovljenih osnovnih prostorov bo pekarna dobila še skladišče, ki ga do sedaj ni imela. Cr.
MOVI STANOVANJSKI BLOKI V KAMNIKU Podjetje »Kamnik« je prvo začelo z gradnjo stanovanjskega bloka na gradbišču na Zapričah, kjer sta dograjena že dva občinska bloka. Tudi v novem bloku bo 9 stanovanj. Tovarna usnja je že predložila v odobritev načrt za gradnjo 12-stano-vanjskega bloka, tovarna »Titan« pa bo zidala četvorčke. Vse nove zgradbe bodo na Zapričah med obema cestama. Z.
V BLEJSKI OBČINI JE 8 MLEČNIH KUHINJ
Letos so po skoro vseh šolah odprli mlečne kuhinje. Medtem ko so v nekaterih šolah prej dobivali malico le revnejši otroci, so marsrkje ta način letos opustili, tako da prejemajo sedaj hrano vsi otroci. Treba bo le še poskrbeti, da bodo otroci v teh kuhinjah dobivali tudi tople obroke hrane, ker ponekod prihajajo domov šele pozno popoldne in so vse do tedaj brez tople hrane.
V blejski občini je 1115 šoloobveznih otrok in 103 vajencev in cicibanov v otroškem vrtcu, ki prejemajo v šolah malico. Na celotnem področju blejske občine je sedaj 8 mlečnih kuhinj, kjer razdelijo otrokom 1223 obrokov mali.ee dnevno. Doslej je Občinski ljudski odbor Bled dal šolam okoli 9447 kg raznih jestvin. J. B.
plavalci triglava ze trenirajo
Toplo vreme in razumevanje tovarne »In-tex« sta omogočila, da so plavalci Triglava že 14. aprila pričeli s treningom v tovarniškem bazenu. Sicer še ne moremo govoriti o nekem splošnem treningu, ker se ga trenutno udeležuje le nekaj nad 20 članov, ki imajo dobre šolske uspehe in jih trening ne ovira pri učenju.
Letos so plavalci »Triglava« pričeli izredno zgodaj s treningi, ker žele, da bi tudi v letošnji sezoni ponovili uspehe iz preteklega leta. Cez zimo so se pripravljali v telovadnici, nekajkrat pa so se udeležili tudi treningov v zimskem bazenu v Ljubljani, tako da so bili dobro pripravljeni na prve zaveslaje v vodi. Zanimivo je, da se treninga udeležuje mnogo mladine ter pionirjev in da je število članstva v klubu zadnji mesec močno na-
raslo. Letos bodo plavalci »Triglava« sodelovali v Jugo-eupu, to je v nekaki plavalni zvezni ligi, v kateri sodeluje 20 najboljših jugoslovanskih moštev. Računajo, da se bodo lahko uvrstili na 5. do 8. mesto. V tej ligi tekmujejo samo v plavanju in niso zajeti niti skoki niti waterpolo. V kolikor bi bili vključeni obe panogi, bi najbrže še bolj uspeli. V državni roprezentanci bosta od plavalcev sodelovala Koncil jeva in Brinovec, od skakalcev pa najbrže tudi Sirk in Rubiniče-va. Letos je precej mednarodnih dvobojev in upajmo, da bomo med državnimi reprezen-tanti videli več Kranjčanov kot doslej. Kakšna "pa bodo ostala tekmovanja in kje bo »Triglav« sodeloval, bodo odločili na skupščini Zveze, ki bo 12. maja. Upajmo, da bomo letos videli Triglavane večkrat doma. Prvič jih bomo videli 25. maja v Kranju, ko bodo priredili plavalne tekme v počastitev
Dneva mladosti, če bo podjetje »Komunala« pravočasno uredilo Mestno kopališče. m.
prešeren lesce : partizan naklo 2:3 (0:2)
V borbi za tretje mesto gorenjske nogometne lige je preteklo nedeljo zmagalo v Lescah moštvo »Partizan« iz Naklega. Partizanu je uspelo na tem igrišču premagati domačine in tako osvojiti tretje mesto v gorenjski nogometni ligi. To je brez dvoma uspeh za mlado moštvo iz Naklega. Cr.
kolesarske dirke v radovljici
Preteklo nedeljo je bilo v Radovljici okrajno ekipno 'kolesarsko prvenstvo društev Partizan z vse Gorenjske. Tekmovalci so tekmovali na navadnih turističnih oz. športnih kolesih. Tekmovanje je bilo ekipno za mladince in člane. Proga za člane je bila dolg* 27 km, za mladince pa 17 km in je držala iz
Radovljice v Lesce, Žirovnico, Poljče, Begunje, Pcdvin in nazaj v Radovljico. Proga je bila dokaj težka in tudi vreme ja nagajalo.
V hudi konkurenci so pri mladincih zma-gaM tekmovalci iz Naklega s časom 37,35 minut. Drugo mesto so zasedli tekmovalci z Bleda, tretje iz Radovljice itd. Pri članih so bili prvi kolesarji iz Žirovnice pred Radovljico in Javornikom. Cr.
STRELSKO TEKMOVANJE V PREDDVORU
Preteklo nedeljo je bilo v Preddvoru sektorsko meddnižinsko strelsko tekmovanje v počastitev Dneva mladosti. — Tekmovali so strelci iz Preddvora, Goric in Visokega. Zasluženo so zmagali preddvorski strelci s 1212 krogi pred goriškimi s 1092 krogi cd 1500 možnih. C.
iVOrlAN =
SLIKANICA ||
zanimivost m
„Requiem aerternam ..-. aeternam ..."
Topel jug je v sunkih bučal po kotlu in podžigal ljudi k razposajenosti. Znočiio se je popolnoma in .za okni so zagorele luči. Njihov zlati soj se je siprevajal po vodi. Filip Hetori je še zmeraj pel bilje. Ko je slovesno blagoslovil Pusta, so ga vrgli v vodo, za njim pa še slamnato nevesto. Valovi so ju zavrteli, obrnili, pognali h kraju, potem pa so ju odnesli med zvonenjem, krohotom, vzklikanjem in navdušenim cepeta-njem. Trop poldoraslih fantičev se je spustil za njima, zasledovali so ju, dokler so ju videli. Potem so se vriskaje vračali. Tudi slamnati pust na griču je dogorel in se sesul.
Most se je izpraznil in ljudje so se razšli. Mudilo se jim je domov, na pustno večerjo.
Gašperinovi so se zbrali s trdo nočjo. Dominik, ki se mu po dogodku v gostilni ni nikamor več ljubilo, je sedel v hiši. pri mizi. Vrnil se je tudi stric Mklavž, čeprav se je Ana bala, da se bo opil. Hlapec Joža in dekla Urša sta sedela vsak na svojem mestu. Ana si je pripasala bel predpasnik in začela nositi na mizo. Bila je dobre volje, smehljaje jim je prigovarjala:
„Jejte, pijte, kolikor se vam ljubi!"
„Pust vzame gospodarju ključe iz rok in jih izroči po-sllom in otrokom," je rekel stric Miklavž.
Ana je dobre volje odpela ključe izza pasu in jih vrgla na mizo:
„Tu jih imate! Prav ničesar vam ne kratim!"
Bila je zadovoljna, da jih lahko gosposko gosti. Pred tednom je prodala mesarju debelega prašiča, pa tudi doma so klali, da je imela kaj postaviti na mizo. Ponosno je gledala hrustave pečenice, ki so tako lepo vonjale po česnu, majaronu, nageljnovih klinčkih in poprovi meti. Dominik, ki zdoma ni bil vajen obilja, je rekel:
„Kar preveč si pripravila. Kdo bo vse snedel?"
Ana je čutila, da ji oponaša potratnost, že večkrat je spoznala, da je skop, pa ga je bahaško zavrnila:
„Pust ni post. Pri nas smo tako vajeni. Kar jejte, nisem še prinesla vsega."
Jedli so lakotno. Hlapcu se je cedila mast po bradi, Urša se je pritoževala:
„Star človek se še pošteno najesti ne more. Bolj ko žvečim, več imam v ustih."
„Stara baba, škrba baba, usta ima kakor žaba," jo je podraži!. Miklavž. Pokazal je svoje široke, od tobaka rumene, a zdrave zobe. „Viš, jaz pa nimam piškavca v ustih!"
Jedli so in pi]i, kolikor so mogli. Potem sta se dekla in Ana spravili v zapeček. Kmalu je k njima prisedel Dominik in pripovedoval o tepežu v krčmi.
Dominik je sedel tako blizu Ane, da je čutila njegovo saroo na tiilniku. Bilo ]i je nerodno; zadnje dni je večkrat opazila, da ji njegova bližina jemlje vso samozavest. Pred nikomur ni bila v zadregi, pred tem mladim bratrancem pa! Kaj jo je že včeraj vprašal: — oh, bilo je nekaj čisto navadnega .seveda, — ona pa je zardela in bila tako zmedena, da mu je komaj odgovorila. „Kako sem neumna," je pomislila tik ob njem, „kaj mi je mar Dominik? Tako mlad je, bratranec mi je in gotovo ima dekle. Ne hodi kar tako vsako nedeljo v Kamno gorico! Pa tudi.. ne, prava avša sem!" Kljub temu ji je bilo v njegovi bližini tako neprijetno, da je bila vesela, ko je sitenska ura bila enajst. Skočila je s peči in začela prigovarjati, naj še jedo. Mesnine ne smejo pustiti, do konca posta bi se pokvarila!
bele r02e na drevju
nas fotoreporter je ujel zanimiv posnetek letošnjega majskega snega: na isti veji belo pomladansko cvetje in debela plast snega.
Inženirski oddelki ameriške armade preizkušajo uporabo helikopterja za postavljanje pontonskih mostov. Prenašanje materiala in postavljanje mostu gre s pomočjo helikopterja mnogo laže ln mnogo hitreje, kar je lahko v modernih pogojih vojskovanja odločilnega pomena. Na gornji sliki': helikopter H-21C v trenutku, ko odlaga 1200 kg težak del mostu.
BALON
IN RAKETA
»RACOON« JE KOMBINACIJA BALONA IN RAKETE, KI JO BODO AMERIŠKI ZNANSTVENIKI UPO RABILI ZA RAZISKOVANJE VISOKIH SLOJEV ZEMELJ. OZRAČJA V OKVIRU MEDNARODNEGA GEOFI-ZlCNEGA LETA. BALON NOSI RAKETO DO VIŠINE 16 KM, NA TEJ VIŠINI PA SE RAKETA AVTOMATIČNO SPROŽI, NADALJUJE SVOJO POT IN SE DVIGNE DO VIŠINE 96 KM. V RAKETI SO INŠTRUMENTI, KI BODO PREKO POSEBNEGA RADIJSKEGA ODDAJNIKA, VGRAJENEGA V RAKETO, SPROTI SPOROČALI OPAZOVALNIM POSTAJAM NA ZEMLJI VREMENSKE IN DRUGE PRILIKE V STRATOSFERI.
Helikopterji prinašajo dele mostu.
Naselbina Dolina leži severovzhodno cd Tržiča in se razprostira kakih 6 km ob Bistrici z jedrom v podolgovatem kotliču nad Dolžanovo sotesko, ki je ena izmed največjih naravnih krasot tržaške kotline. Zaradi talnih obVk izredno zanimiva naselbina (Hudičev most, piramide, slapovi, brzice) sega do planine Dolga njiva v vzhodnem koncu gorskega grebena Košute. Na koncu dolinice leži prijazen sovodenjskd zaselek Medvod je.
Dolinci se pečajo največ z živinorejo, gozdarstvom in obrtjo (kamnolomi, izdelovanje mlinskih kamnov itd.), precej jih ]e pa zaposlenih v tovarnah. Svoj-čas so Dolinci žgalii oglje in apno, ki so ga nosili v koših čez Raten vrh vTrži č, ker še ni bila zgrajena cesta iz Tržiča do Doline. Njihova .prvotna vozila žlefe imenovana — so bila brez koles. Dolinci so živeli prav preprosto. Se do konca preteklega stoletja so se oblačili le z obleko iz domačega hodničnega platna. Zato so skrbno gojili lan, da so mogle žene pozimi natikati dovolj domačega blaga. Se sedaj so pri nekaterih hišah ohranjene šup-ljam podobne zgradbe — paštbe, kjer so sušili lan. Domove same so imeli skromno opremljene in da so mogli izbo, kjer je družina prebivala dn delala, ob temnih nočeh vsaj skromno razsvetliti, so imeli v zidu male vdolbine imenovane leva, kjer so kurili trščice. Imeli so tudi že leščerbe, ki pa so jih prižigali le ob važnejših dnevih.
K soseski Dolini spadajo naselja Slap, Cadovlje, Razpotje, Na jamah, Zgornja Dolina, Pu-terhof in Medvedje. Tik ob šu-neči Bistrici pridemo naprej na Slap. Bistrica pada tu globoko
čez skalovje in tvori ob deževju pravcati slap ter je kraj vsled tega tudi dobil ime Slap. Tu so stale^ vča&'ta jeklarne, katere je od leta 1733 imela rodbina Ja-bornik iz Tržiča, še kasneje pa Kranjska industrijska družba, ki j-ih je z ostalimi fužinami vred leta 1881 prodala Angležu Charles Moline. Fužine na Slapu je Moline prenaredil v tovarno lesne lepenke, katero je vodil blizu 50 let.
v Najzanimivejše naselje pa je vsekakor Puterhof. Kraju, kjer je stala nekoč samcata kmetija, je leta 1891 baron Julij Bom. ki je kupil kmetijo z vsemi zemiljiisči v okolici, dal popolnoma novo lice. Na mestu stare kmetije je dal postaviti moderen gradič z gospodarskim poslopjem in stanovanjsko hišo za oskrbnika. Leta 1897 so bile v Puterhof u zgrajene prve žage, od Medvedja do Puterhofa pa je bila speljana električna že-leznca, po kateri so prevažali na žage les. Pod Košuto je baron Karel Bom uredil svetovno znano lovišče, v katerem so gojili jelene, košute in celo kozoroge. Lovišče je bilo ograjeno z visoko ograjo in turistom prehod ni bil dovoljen.
Dolina je z vso svojo okolico in naselji polna naravnih krasot in jo turisti kaj radi pose-čajo. Od Tržiča do Medvodja je dobri dve uri hoda, odtod pa pelje pot dalje na Jezersko.
Iz skopega opisa vseh treh dolin je razvodno, da ima Tržič s svojim krasnim zaledjem vse pogoje gorskega letovišča. Ne zadostuje pa za to samo lepota narave, treba bi bilo skrbeti predvsem za udobna gostišča ter druge turistične naprave, ki bi se z dotokom doma&ih in predvsem tujih letoviščarjov bogato obrestovala.
33.
Tom je obšel hišo ln zavil na blatno :i< t,  ki  je  vodila  za  tetin  kravji hlev. Tu je bil na varnem in izven območja .  sledovalcev in maščevalcev. Krenil je na glavno vaško cesto, kjer sta se dve <iaški četi« dečkov sestali za boj, kaso se bili že poprej domenili. Tom bil general ene izmed armad, njegov atelj Joe Harper, pa general dru<;e. <!a onadva se nista bojevala — to je j'-avil njun »nižji kader«.
34.
Tom in Joe sta sedela skupaj na vzvišenem prostoru in sta vodila bojne operacije s povelji, ki so jih prenašali njuni adjutantl. Tomova armada je po dolgem in trdem boju izbojevala zmago, nakar so prešteli mrtve, izmenjali ujetnike in hkrati tudi določili dan za naslednjo bitko. Nato sta se armadi postavili v vrsto in odkorakali ...
Tom pa se je vračal domov.
35.
Ko Je šel mimo hiše, kjer je stanoval Jeff Thatcher, je kar naenkrat zagledal nepoznano deklico na vrtu. Bilo je mo-drooko bitje s pšeničnimi lasmi, počesanimi v dvoje dolgih kit. — Tom je ostrmel. Občudoval je novega angela s skrivnimi pogledi, dokler ni ugotovil, da ga je deklica opazila. Potem se je neumno postavljal, da bi si pridobil njeno občudovanje. Toda nenadoma je videl, da se je mala deklica odpravila k hišnim vratom ...
36.
Obšla ga je silna žalost in upal je, da se bo vsaj še za trenutek pomudila na vrtu. In ko je videl, da bo odšla, — srce mu je čedalje bolj objemala žalost — se je deklica na pragu obrnila in mu vrgla mačeho čez ograjo. Tom je od veselja poskočil, pobral rožico in jo spravil v notranjost svojega jopiča, v žep tik poleg srca.
Cez čas se je spet vrnil pred njeno hišo in postaval okoli ograje. Toda deklica se ni več pokazala ...