SlfNINA PLAČANA V GQTOVINl OKTOBER 1931^ \RHIT 52326 ARHITEKTURA mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost - Naročnina letno 120 Din. - Uprava: LJubljana, Kopitarjeva ulica It. {. - Izdaja konzorcij »Arhitekture« (Ing. arch. Dragotin Fatur). • Za uredništvo odgovoren dr. Rajko Loiar. • Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v LJubljani (K. Če«). ARHITEKTURA mjesečna revija za gradevinsku, likovnu I uporabnu umjetnost. • Pretplata godlinje 120 Din. - Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica - Izdaje konzorcij »Arhitekture« (Ing. arch. Dragotin Fatur). - Za uredniitvo odgovara dr. Rajko Loiar. - Graflčki radovl: Jugoslovanska tiskarna u Ljubljani (K. Čeč). ARHITEKTURA Zeitschrift (Ur Baukunst, bildende und angewandte Kunst. Erscheint monatlich. Bezugsprels jVhrlich 120 Dinar. - Administration: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. - Herausgegeben vom Konsortium »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). • FUr die Redaktion verantwortllch: Dr. Rajko Loiar. - Graphische Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. Čeč). ARHITEKTURA Revue mensuelie de I'architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel 120 Din. - Administration: Ljubljana, Kopitarjeva 6. - Publlte par 1'association »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). - Pour la redaction responsable: Dr. Rajko Loiar. - Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. Čeč). ran Centralno, kopelno in kuhinjsko kurjavo v štedilniku Vam konstruira in montira s svojim vzidanim kotlom v vsakem normalnem štedilniku tvrdka JUGO - RADIATOR Telefon Int. 34-82 Lastnik FRIDERIK HERTLE, Ljubljana Kolodvorska Ul.18 V današnjem težkem času, ko ne vemo, kje bi še štedili, se najmanj misli na to, da se prav s kurjavo zelo veliko potrati in nam uhajajo dnevno tisoči kalorij skozi dimnik. Na podstavi 25 letne prakse in izkušnje našega imetnika gospoda Friderika Hertleja smo konstruirali kotel za vzidek, s katerim se lahko štiri do pet normalnih sob obenem kuri. Ta vzidani kotel se more v vsakem normalnem štedilniku nevidno namestiti in se s tem oblika štedilnika popolnoma nič ne izpremeni. Obenem s kurjavo kopeli se tudi segreje voda zanjo oziroma voda za pranje in eventualno za umivalnike. V zimskih mesecih, ko se kuri stanovanje, Vas ne stane kuhanje obedov nič. V poletnih mesecih Vas pa zopet voda za kopanje in umivanje n i č ne stane. Štedilnik je opremljen s poletno, prehodno in zimsko rešetko. Prvi dve rešetki se lahko snameta, poslednja je s kotlom trdno spojena in obstoji iz votlih rešetnic, ki se ohlajajo z vodo in služi spričo tega vsaka rešetnica kot kurilna ploskev. Pri današnjem štedljivem načinu zidave, ko se navadno vsaka vila po nadstropjih oddaja v najem, je to najboljši način kurjenja. Nekoliko višji nabavni stroški kakor za kurjavo s pečmi so neznatni in velika korist je v tem, da imate v vsem stanovanju eno samo skupno kurišče. Vsak stavbnik bo brez nadaljnjega razumel, da je obratovanje z enim samim kuriščem nasproti kurjavi s pečmi zelo varčljivo, ter se s tem prihrani tudi zidanje več dimnikov. Manjše gostilne, kjer rabijo ves dan ogenj v štedilniku, dobe s to napravo dnevno več kopeli, ki vse leto ne stanejo niti dinarja in se pozimi lahko nekaj tujskih sob s tem kuri, tako da si more na ta cenen način vsaka majhna gostilna nabaviti majhno centralno kurjavo. Montirali smo že več takih naprav in Vam jih na željo rade volje demonstriramo, prav tako smo Vam vsak čas s priporočili na razpolago. Velike koristi teh naprav obstoje v tem: 1. da si ni treba ubijati glave, kam bi postavili kotel za centralno kurjavo, ker pri današnjem načinu zidave prav za take stvari manjka prostora; 2. da se na preprost in cenen način obratuje, ker se vse oskrbuje z enim samim kuriščem; da se zida samo en dimnik. 3. da kuham pozimi zastonj in se koplje ni poleti zastonj. V slučaju potrebe se z zaupanjem obrnite na nas in Vam bomo vsak čas postregli s projekti in z izvršitvijo. Podjet|e za centralne kurjave vseh sistemov, priprav za toplo vodo, naprav za oskrbo vode In črpalk, kopeli, kuhinj, parnih pralnic In parnih sušilnic] JUG O - RADIATOR Lastnik Friderik Hertle LJUBLJANA Kolodvorska ulica 18 - Telefon 34-82 liC 32 VSE VISOKE ZGRADBE - ŽELEZOBETON SOLIDNO - NAJCENEJE LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 2. - TELEFON 2881 PRVA SIOVENSKA ZIDARSKA ZADRUGA SOIJlOn I Bauer ★ Fabrika vešlačkog kamena i cementne robe _ Osnovana 1865 god. Novi Sad Fiujaia Beograd Telefon: Kancelarifa 23-16 ** Fabrika 22-05 (Klanica) Vrtina voda 3 - Telefon 51-68 Izraduje i drži slalno na siouarišiu. Stepenice i balustrade od veštačkog kamena - Teracomo3aik-pioče i cementne pločice za patosanje - Betonske cevi - Ksilolit patos - Beton ke ploče 3a pregradne zidove - Keramične pločice 31 odlaganje - Keramične pločice za patosanfe - „Heraklit" gradevinske ploče - „Celoteks" ploče - Kalieve peči češke i domače - Stednjake Kizelgur kompo3iciju 3a i^oliranje cevi - Bandaže od jorgantina za kizelgur kompoziciju - Pampurne i^olir ploče sa asfaltom - Pampurne emulgit- i asfalt šolje za izoliranje cevi - Beli cement. PLUTA (Korkholz) prirodna i (Presskork) veštačka u komadima i pločama - MLEVENA PLUTA (Korkschrott,-gries,-mehl) - IZOLACIJE OD PLUTE (Kork, Korkstein-platten, Korksteinrohre, Ziegel) - SVE TEHNIČKE 1 DRUGE IZRADE OD PLUTE: kao parket od plute itd. FABRIKA ZAPUŠAČA Arse Ž. ILICA, Beograd NJEGOŠEVA UL. 67 - TELEFON 3-88 J. M. GAČEŠA OVLAŠČENI GRADITELJ (PREDUZIMAČ) BEOGRAD, Kosovska 51/11 Telefon 55-40. Izvodi sve vrste gradjevinskih radova. Izveo: kafanu »Boem«, ugao Knez Mitetine i Cetinjske ulice, unutrnšnje merinerne radove Državne Arhive, zgradn D. Leovca, Poenkareova >4 i sada izvodi Astro-nomsku Oservatoriju Universileta n Laudavnom šancu. TKI 1 NIČ ki BIRO ZA CENTRALNO GREJANJE I SANITETSKU TEHNIKU MILOŠA P. RADOJLOVIČA INŽENJ ERA BEOGRAD J UGOVIČA ULICA BR 2 - TELEFON 474 Snimanje arhitektura, planova, kao i sve ostale fotografske radove vrši stručno i prvoklasno Foto-atelier Vlada Benčič, Beograd Poenkareova ul. 32 Telefon 50-06 FABRIKA GLIŠE JOSIPOVIČA - BEOGRAD Dušanova ulica br. 51 Telefon 6-30 Izradjuje najeftinije i najsolidnije : Sve vrste ograda: imanja, dvorišta, tenis-igrališta, kancelarija itd. - Pletiva od žice gvozdene za sortiranje peska, šljunka, kamena i ugla, za zaštitu staklenih krovova itd. - Platna od metalnih žica: za mlinove, za razna sita za domače i industrijske potrebe, za sušnice kukuruza, šljiva i hmelja, za zaštitu protiv komaraca itd. - Platno-RABIC za zidanje u cementu i gipsu. - Ž i c u b o d I j i k a v u. -Krevete gvozdene i mesingane i sve druge moguče izrade od gvožda i žice. - Svarivanje električnim i autogenskim putem svih mašinskih delova pod garancijom. Specijalna radionica za umnožavanje planova JUG Bogdanova br. 26. Telefon 57-48 - Beograd Kopira planove svih vrsta u najkračem vremenu. - Cene prema vrsti hartije i količini m", od Din 16'- do 100'- po 1 m2. Veliko stovarište Teieton ^ Najboljih boja za masna i posna malanja Najboljih lakova i tirnisa Specijalnih boja za veštački kamen i fasade Materijala za bojanje, glačenje i poliranje kamena Materijala za sva umetnička malanja Cene najpovoljnije NEDELJKO K. SAVIČ, BEOGRAD, Kolarčeva br. 3 ELEKTRO-INSTALATERSKA RADNJA »TEHNIKA« BRANKA MIHAILOVIČA VLAJKOVIČEVA 4 BEOGRAD TELEFON 23-91 Izradjuje: Električne centrale visoko^ i niskog napona. Kučevne instalacije, osvetljenia, zvona, telefone i groniobrane. Vrši projekte istih. Ima na siovarištu električnih motora, sijalica i svet; elektro-instalac. muterijula. I/.rada stručna. Cene solidne. PETER ŽITNIK SPLOŠNO KLEPARSTVO INSTALACIJA STRELOVODOV LJUBLJANA / AMBROŽEV TRC 9 / TEL* ?146 Najstarejša kleparska delavnica JAKOB F L I G L DEDIČI POPREJ JAKOB FLIGL LJUBLJANA Rimska cesta 2 - Gregorčičeva ulica 5 Stavbni krovec, galanterijski in umetni klepar. Inštalacija vodovodov, modernih kopalnic, stranišč in drugih sanitarnih naprav. Napeljave strelovodov. Postrežba točna in solidna. Cene 'zmerne. TERRAZZO FRANC IERBEC 6LINCE IX* ♦ ŠT* 21 ♦ VIČ*LJUBLJANA GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA MIROSLAV ZUPAN * LJUBLJANA Z ta CQ > < H TELEFON ŠT. 2103 C/5 BETON, ŽELEZOBETONSKE VODNE ZGRADBE, ARHITEKTURA TER VSAKOVRSTNE VISOKE VGRADBF. ITD. SPREJEMANJE V STROKOVNO IZVRŠITEV VSEH NAČRTOV STAVBNE STROKE TEHNIČNA MNENJA ZASTOPSTVO STRANK V TEHNIČNIH ZADEVAH J. HLEBS družba z o. z. o o LJUBLJANA sv. petra c. 33 a* « Sjui 2 a NAJMODERNEJŠI APARATI — DELO STROKOVNJAŠKO SOLIDNO - CENE KONKURENČNE NAJMODERNEJŠI VZORCI Svaki arhitekt, graditelj ili gradjevni poduzetnik prije stvaranja konačne od-luke, k oje m če vrstom žbuke ožbukati fasadu, treba da za-traži uzorke suhe žbuke »TERRABONA « koja se proizvodi u svim želje-nim nijansama, boja iz prvo-razrednog materijala u našoj novo i najmodernije uredjenoj tvornici u Samoboru. SAMOBORKA D. D. ZAGREB, SAMOBORSKA C. Telefon interurban broj 5993 ROLETE Drvene Esslingen Čelične Detektiv Štora Žalusije Drvonitke Trskane Gradi Največa i najstarija tvornica ove vrsti u - - - Jugoslaviji. - - -Osnovana 1889. god. STOLARIJU Gradjevnu i umjetnu BRAVARI JU Dobiti čete najbolje, najbrže i najjeftinije kod G. Skrbič, nasljednici Brača Vidakovič Prva jugoslavenska tvornica roleta, drvene i željezne robe ZAGREB Sajmišna ulica 34 Telef. inter. 34-92 NAJVEČA TVORNICA SVIH VRSTA ROLETA PRVA 1 NAJMODERNIJA U KRALJEVINI JUGOSLAVIJI ODLIKOVANA »GRAND PRIXOMc, ZLATNOM MEDALJOM I DIPLOMOM NA SVJETSIUM IZLOŽBAMA U L1EGE-U (Belgija 1928), PARIZU (1928) I NIC1 (1929) MIRKO BENIČ ZAGREB TVORNICA: KIJANOVA UL. 19 i 2«. TELEF. 3514 BRZOJAVI: KAPAK ZAGREB TVORNICA Celičnih roleta, roloa, jeklenih roleta, Stnhl-lollbnlken. drvenih roleta, lesenih roleta, Ilolzrollhalken, Lsling, Roaleaux. kockastih roleta, system Štora, prozirnih roleta, platnenih roleta, Gradel Roleten, »FLOS ItO-LETEN«, Wolkenplachen, škarostili rešetka, oeherjriter System Eostwik, sunčanili zastora na peru ili na stroj, Sonnenplnclien mit Federmechanismus oder mit Maschinenan-trieb, Placlienzelte, »CERHERUS« patent brave protiv provale. Tvornica je uredjena najmodernije, sa \ lastit i m pogonom i vlastitom električnom šilom / Preuzima svaku najvecu narudžbu i svršava je u na.i k rače vrijeme / Za prvoklasni materija! i najsolidniju izradbu se jamči! »PILOT« D. D. ZA GRADJEVNU INDUSTRIJU ZAGREB Radnička cesta 22 Telef. 26-01 i 22-67 1 z v a d j a specijalno: IZOLACIONE RADNJE SA ASPH ALTOIDOM, izolacije horizontalne i vertikalne, proti vlaži te izoliranje plosnih krovova i terasa / IZOLIRANJE CELOTEXOM proti vlaži, izoliranje proti učincima temperature, topline, hlad-noče, zvuka te vlažnih stijena / Izvadja: PODOVE OD ČELIČNOG BETONA, EUBOEOLITH PODOVE i t. d. te dobavlja: PEČI GLINENE, vla-stiti proizvod / ŠTEDNJACI, vlastiti proizvod / KERAMITNE PLOČE, za oblaganje zidova i podova / ŠAMOT-opeka i brašno / NARAVNI ŠKRILJEVAC / SALONIT asbest cementni škriljevac / KROVNA LJEPENKA drvocement / GIPS-PLOČE I GIPS / ESTRIH SADRA za podloge / IZRADA ČELIČNOG BE IONA za po clove / VAPNO, TRSTINA / OPEKA-CRIJEP-CLMENT i ostali gradjevni materijal. LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA IVAN BAHOVEC GALA NTE RIJ A KARTON DRUŽBA RUDOLF GEYER STAVBNO, UMETNO IN KONSTRUKCIJSKO KLJUČAVNIČARSTVO LJUBLJANA VOSNJAKOVA UL. 10 / TEL. 3291 Izvršuje stopmške, balkonske, grobne in vrtne ograje od najpreprostejše do umetniške izdelave / Polžaste in ravne stopnice / Škarjasta omrežja iz spec. U-žel. / Solnčne zastore / Železne konstrukcije vseh vrst / Steklene strehe z ostekljenjem z ilom ali brez ila / Vsakovrstne cvetličnjake za vrtnarje / Stalna zaloga vseh vrst štedilnikov, priznano solidno delo. Avtogenično varjenje vseh vrst kovin. (0 C tO —s .Q J •—I Celuloidni ščitniki za vrata in celuloid v ploščah v raznih barvah in debelinah Papir Razglednice / Agentura / Komisija GEODETSKA I GRADJEVINSKA AKADEMIJA ALBERT ŠPELETIČ »Profesor AND0N0VIC BEOGRAD - Brankova 23 Tel. 16-36 Sprema geodete, geometre (zemIj omere), p o r e z ni k e, gradjevinare (preduzim.), ŽELJEZNIČKE GRAB JEVINARE (više nadzornike pruga, tehničke činoviuke po sperijalnom prodni 111 u). njihove pomočnike i tehniške crtače. Nastava traje dve i jednu školsku goilinn za crtače. Školarioa 330U dinara prvi i 3000 drugi seinestar. Zimska škotska godina počinje 15. oktobra a letnja 15. maja. Isjiiti počinjii 21. oktobra, llpis otvoren. Pri prem ni i dopunski knrzeviotvoreni. Sva oba vesten ja kao i besplatnu uredim daje ili šalje DIREKCIJA BEOGRAD Brankova ul. 23. SOBNO SLIKARSTVO TJ © D) O a > (0 C o o N > 0 C d) t_ 3 jC C o X a) c <1) O LJUBLJANA EMONSKA C. ŠT. 25 MESTNI STAVBENIK MAVRIC ANTON LJUBLJANA TEHNIČNA PISARNA - DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 38 (N 00 00 CO Izvršuje načrte in proračune Skice iz- £ deluje neobvezno in brezplačno. Točne JU informacije ob vsaki uri. (D Gradbeni materijal iz lastne gramoznice ' v Linhartovi ulici dobavlja po najnižji ceni, prav tako tudi humus (črno prst) za vrtove z dovozom in brez dovoza. 00 >J številni domovi v Ljubljani in na deželi £ pričajo o vztrajnem, solidnem in stro-kovnjaško dovršenem delu. Poskusite O tudi Vi, ne bo Vam žal. llmjelna i gradjevna bravarija DRAGUTIN HAMEE Ncduličeva ul. 25 ZAGREB Telclon br. 42-62 Preporuča se za izradjivanje svih u in liruLu zasjecajučih radnja. - Specialna, izradba željeznih konstrukcija, por-tala i krovova. ELEKTROUDRUGAk.D. ZAGREB MARGARETSKA ULICA 1 TELEFON BRO) 59:91 Izvadja električne in telefonske centrale i svakovrsne električne uredjaje za slabu i Jaku struju Prodaja električnog materijala te skladište svakovrsnih lustera MODERNI EEEkTRIČNI UUEDJAJI! Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev r. z. z o. z. Pohištveno, stavbno in portalno mizarstvo. -Najmodernejše mizarsko podjetje na električni obrat. Za solidno delo se jamči. - - - Tovarna na Glincah pri Ljubljani Najbližja tramvajska postaja MILARNA. - Telelon štev. 2410. Poštni čekovni račun štev. 13.997. - - - JS AVCAR GRADBENO PODJETJE TEHNIČNA PISARNA LJUBLJANA TEHNIČNA PISARNA: BREG ŠT. 8 / TEL. 22Sr KOMERCIJELNA PISARNA: DOLENJSKA CESTA 26 / TEL. >14S IN«. FRAN Material" Ljubljana n Dunajska cesta 36 Brzojavke: MATERIAL / Telefon št. 27-16 Dovoljujemo si Vas opozoriti, da imamo stalno veliko zalogo STAVBNEGA MATERIALA najboljših tovarn po konkurenčnih cenah na zalogi / Dobavljamo v vsaki množini: Strešno opeko / Heraklitne plošče / Kameni-naste cevi / Lepenko / Mavec / Lesni cement / Izolacijo proti vlagi / Ploščice za oblaganje zidov in štedilnikov / Plošče za oblaganje tal itd. / Nadalje Vam sporočamo, da izvršujemo sami z lastnimi kvalificiranimi delavci: Oblogo sten z belimi emajliranimi ploščicami v kuhinjah, kopalnicah,' strojnicah itd- ZAHTEVAJTE CENIKE / CENE KONKURENČNE / SAMO PRVOVRSTNO DELO Polagamo: Ksilolitni tlak / Keramitne tlake / Parkete iz plutovine INŽENJERI KAISER I ŠEGA GRADJEVNO D. D. U ZAGREBU Gajeva ul. broj 4 II. Telefon broj 65-05 Daje upute, osniva i preuzima u isgradnju svakovrsne stambenc, poslovne i industrtjalne ograde/ napose spe-cijalne armiranobetonske stropove sa ravnom dolnjom plohom, kao i cesto-, mosto- i vodogradevine. A. MIHOKOVIČ Gradevna i umjetna stolarija na motorni pogon Osnovano god. 1890 Speci jalna izradba prozora na posmik sistema »IDEAL« (Schiebefenster) ZAGREB, ILICA BROJ 67. TELEFON 52-72, 31-69 Vf A V MIZARSKO STROKO SPADAJOČA DELA, POSEBNO PA STAVBNA. IZVRŠUJE NAJSOLIDNEJE IN POCENI TVRDKA U AHAČIČ SPLOŠNO STROJNO MIZARSTVO LJUBLJANA PR1VOZ tO CPRULE) TEL*27-08 MODERNO UREJENE DELAVNICE S STROJI NA ELEKTRIČEN P060N IN VELIKA ZAL06A SUHE6A LESA VAM JAMČIJO ZA DOBER IN SOLIDEN IZDELEK Kalmus & Ogorelec * Tovarna glinastih peči, štedilnikov,zaloga ke-ramitnih plošč za tlak, plošč za oblaganje sten, cevi iz kamenine za stranišča, kanalizacije, radeburške specijalne pekovske plošče Mitscherling, Samotna ognjatrdna opeka, samotna moka Ljubljana /

S" £ V CESKOMORAVSKA IKOLBEN-DANEK A. D. PRAG IZRADJUJE: Parne mašine, lokomobile, parne i vodene trubine, Diesel motore, kotlove, pumpe, strujomere, elektromotore, električne centrale, električne mašine, automobile, parne i električne lokomotive, tramvaje, parne valjke, traktore, strugare, silose, mlinove, pivare, šolane, šečerane, fabrike spiritusa i t. d. Stovarište: Beograd: Wilsonov trg lit Telefon: 47-63 Adresa brzojava Autopraga Beograd: lnženjerska kancelarija: Beograd: Deligradska u. 21 Telefon: 54-72 Adresa brzojava: Českomoravska Beograd Na stovarištu u Beogradu ima: Avtomobile »PRAGA« osobne »PIKOLO« 5/18 HP 4 cilindera, »ALFA« 9/32 HP 6 cilindera, »MINjON« 13/45 IIP 6 cilindera, »GRAND« 17/60 HP 8 cilindera, Teretne: »AN« 30 HP nosivost 1.500 kg, »L« 10 HP nosivost 3.000 kg, »N« 55 HP nosivost 5—6.000 kg, Izradjuje avtobuse: »AN» 30 HP sa 14 sedišta, »NO« 55 HP sa 36 sedišta, Motocikle : »BD« 15 HP Elektromotore »Č. K. D.« od 0"5 do 15 HP Instalacioni materijal, električne pe-gle, koliere, čistače prašine, armature, lustere, aparate za visoki i niski napon, prekidače i t. d. Komerčni materijal: Kade za kupatila, ukrasne umetničke predmete od liva. Na zahtev izporuču jemo : Automobile za prenos fekalija, auto-tankove za benzin, naftu, petrol i dr. autotankove za polivanje i pranje ulica i štrcaljke za požar, sanitetska kola, automobilizirane mlinove, traktore za poljoprivredu i puzavce. Zahtevajte detaljne ponude! ERMAN £o ARHAR mizarstvo in zaloga pohištva v Št. Vidu nad Ljubljano, prevzemata v solidno izvršitev po konkurenčnih cenah opreme stanovanj, pisarn, prodajaln, hotelov itd. po lastnih in predloženih načrtih. / Najmoderneje urejen obrat! / Na tisoče priznanj! / Lastni ilustrirani albumi za lastno ceno na razpolago. / I I I I I I I I I I I I Veste li, da dobite najboljši STAVBENI MATERIJ AL edinole pri tvrdki jos. cihlar, ljubljana Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamna in terrazzo materijala. / Največja zaloga Ia betonskih cevi znamke »VULKAN« kakor Ia čeških kameninastih cevi ter drugih izdelkov. / Zastopnik belega angleškega Portland-cementa f»SNOWCRETE«. / Izvršujejo se vsa umetna kamnoseška dela za stavbe, cerkve i. t. d. Podjetje ustanovljeno leta 1910. Telefon št. 27-35. Tvornlce opeke in peči F. P. Vidic Komp. Anton Kovačič Ljubljana Prešernova ulica 3 O Se priporočajo za dobavo raznega stavbnega maferifala, in sicer: Prvovrstni zarezan strešnik, zidake, š a mol no opeko, kameni-nasle cevi, »Portland«-cement ild. Prvovrstne glinaste peči raznih modernih oblikin barv. Štedilnike, obložene z domačimi pečnicami in češkimi emajl. ploščicami. Obložilev sfen v kopalnicah, kuhinjah, mesnicah ild. Najboljša in točna postrežba. MIZARSKA TVORNIM Ljubljana VIL Celovška cesta 121 Telefon štev. 2372 Izvršuje vsa stavbna dela kakor tudi specijalna sniučna okna, izložbena okna, stopniee, lam-barije ter opreme trgovskih in drugili lokalov A. VERBAJS m šole, sanatorije i. t. d. Premakljiva dela, obojestransko v ko-vinastih členskih tračnicah tekoča, dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. — Izdeluje specialna stavbna mizarska tvornica M. Gogala - Bled I. Telelon 52- LOVRO PICMAN CENTRALNE KURJAVE VODOVODI SANITARNE NAPRAVE KOPALIŠČA OPREMA SANATORIJEV IN BOLNIC IZVRŠEVANJE PROJEKTOV POSLOVNI PROSTORI: LJUBLJANA, ILIRSKA UL. 15 TEL F O N 2 9-11 UVODNE BESEDE Mesečna revija »Arhitektura« je nastala na podlagi dolgotrajnega pripravljalnega dela borbenih arhitektov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Revija ima namen, združiti sodobne arhitekte Jugoslavije in usmeriti njih delo k enotnemu cilju, in v primeru, da danes kdo še s skepso opazuje ustvarjajoče delo ter se plašen zateka k udejstvovanju preteklih stoletij, se bo po kratki dobi smotrenega dela in po opazovanju razvoja jugoslovanske arhitekture uvrstil med vnete borce za njen napredek. Revija ima dalje namen, stvoriti ozko vez med obrtniki, proizvajalci stavbnih gradiv ter arhitekti-projektanti, da pridejo v sodobnem stavbnem udejstvovanju poleg kvalitetnega dela do polnega izraza vse ostale pridobitve moderne tehnike. Ako bode stvorjena izrazita enota med industrijo, obrtjo in duševno silo arhitekta, si bodo mogli stavbni gospodarji s sorazmerno majhnimi sredstvi pridobiti estetično učinkujoče, pre-cutene in i v zunanjščini i v notranjščini detajlno predelane gradnje. Končni in glavni cilj pa je reviji »Arhitektura«, kakor tudi vsem, ki streme po napredku in razmahu arhitekture v Jugoslaviji, tesna združitev vseh razpoložljivih duševnih in gmotnih sredstev v nedeljivo enoto, ki edina more ustvariti predpogoje za nastoj velike sodobne stavbarske kulture pri nas. Revija »Arhitektura«, kot popoln izraz sodobnega stavbnega udejstvovanja v Jugoslaviji tako s strani arhitekta kakor obrtnika, proizvajalca stavbnih gradiv in privatnika-naročnika, bo pestra kakor je pester krog sodelavcev. Pestra vsebina revije bo v danem okviru urejevana v neprisiljenem redu, ki ga zahteva današnja bežna doba. Vrstni red še ni določen in ni sestavljen nikak okostenel program, temveč naj predstavlja revija življenje in hotenje v stavbnem udejstvovanju in pojmovanju. Kljub dolgotrajnemu pripravljalnemu delu do danes Jugoslavija še nima normiranega stavbarstva in hoče revija prispevati tudi k napredku v tem zmislu. Namen revije je torej, usmeriti pestro sliko stavbarstva sodobne Jugoslavije v premo črto enotnosti dela in izraza. 2 1 1. Ulaz vile P. Zagreb Arch. M. Vidakovič, Zagreb 2. Pogled sa ulice Arch. M. Vidakovič, Zagreb 3. Tlocrt vile P., Zagreb Arch. M. Vidakovič, Zagreb 2* 3 4. Pogled sa vrtne strane Arch. M. Vidakovič, Zagreb MOMIMHi 5. Hali vile P. Zagreb Arch. M. Vidakovič, Zagreb Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana 6. Pogled s ceste ATELJE KIPARJA LOJZETA DOLINARJA V BEOGRADU Kipar Dolinar iz Ljubljane si gradi v Beogradu, kjer ima izvršiti večja dela, lasten dom. Stavbišče je majhno, leži v profesorski koloniji in komaj 400- m veliko — zato je bila najtesnejša združitev stavbe z vrtom nujno potrebna. Atelje in vrt sta vezana preko majhnega salona in altane v eno celoto. Tam bodo razstavljena v udolbinah in na podstavkih, zamišljenih v ograjenem zidu, umetnikova dela v kamnu in bronu, in sicer tako, da bodo tudi s ceste vidna. Vrt bo vseskozi zelena trata z lepotičnim grmičevjem in z nekaj drevja, edina pot, namenjena ogledu umetnin, bo tlakovana s kamenitimi ploščami. Pod ateljejem je prostor za odlivanje, zvezan s prvim potom velikega dvigala. V prvem nadstropju je stanovanje umetnika, obstoječe iz treh sob in vseh pritiklin. Zunanjost stavbe je zamišljena v kamnu ter v deloma umetnem, deloma plemenitem ometu. Poživljala jo bo plastika, ki jo bo izvršil mojster Dolinar posebej v ta namen. 7. Talni načrt pritličja z vrtom PRITLIČJE IN VttT Ing. arch. Omahen Janko. NOVA POTA V SODOBNI ARHITEKTURI Na vprašanje, kje se začenja nova arhitektura, je le Corbussier odgovoril — kjer se neha stanovanjski stroj. Do stanovanjskega stroja smo prišli s skrajno racijonalizacijo in z izrabo vseh mogočih tehniških pridobitev v socijalno izravnavo človeštva. Ustvarjen je bil s tem tip današnjega stanovanja, ki se loči edinole v formatu svojega namena — komforta. Prva etapa je s tem zaključena, od tu zavije pot v novo smer, da se izpelje polovično v popolno in da se ustvari iz stanovanjskega stroja prehod v pravo sodobno arhitekturo. Za dosego stanovanjskega stroja oziroma temelja bodočemu razvoju je bila merodajna v prvi vrsti le gola materialna plat človeškega življenja. Preveč problemov se je nakopičilo že ob prvem koraku, da bi bilo mogoče misliti še na kaj drugega. Ves nadaljnji razvoj pa nam je začel kazati polagoma istega človeka še od druge strani in Izkazalo se je, da bo prav temu bodočemu človeku povzročal nekoč sport telesne potrebe gibanja, ki pa imajo obenem vpliv tudi na večjo duševno razgibanost. Naravno, da doživlja po vsem tem skrajna racionalnost svoj polom in revizija v tem smislu je le logična posledica razvoja. Na jasnem si moramo namreč biti, da prejšnje naziranje ni v skladu s premikanjem in gibanjem. Za posledico bi imelo človeka, ki preživlja doma svoje življenje sede, ki gibanje, torej svoje življenje v tem smislu reducira na ničlo. To dejstvo nam ustvarja nov pojem talnega načrta in prepričanje, da je mnenje najkrajše poti napačno. Prihajamo s tem do tajnosti vseh popolnih prostorov, v katerih prebiva človek, do neke relacije med prostorom in duševnim človekom — do prave sodobne arhitekture. Ta nova pot je dinamika. V prostoru samem bo razgibanost, ker jo zahteva notranji nagon delavnosti In udej-stvovanje človeka. S to razgibanostjo pa gre vzporedno ritem. Življenje samo je namreč gibanje. Prav to je pa podlaga in jamstvo, da se bo dinamika razširila na vse prostore, na stanovanje in stavbo, v prostorno gibanje. Sproščen bo duh arhitekta, pa tudi duh stanovalca, zakaj človekova okolica se bo spreminjala in z njo ves položaj. Spreminjale se bodo proporcije, mere svetlobe in temine. Sobe bodo lahko svetle ali temne, prostorne, tesne, mrzle, gorke, zaprte, odprte itd. Spreminjalo se bo stanovanje, spreminjal se bo talni načrt. Okosteneli način zidave bo izpodrinjen, vse bo lahko, gibljivo, nadomestljivo. Vsa tehnika bo pomagala človeku pri zgradbi novega doma in steklo, kovina in les niso več v sodobnem stavbarstvu nikaka utopija. V takih stavbah človek ne bo več ločen od narave. Sam kot osebnost bo prišel prvič povsem do izraza. Vse potrebe svojega življenja bo kril s spremembami, a kar je najzanimivejše, tudi vse potrebe v pomladi, poletju, jeseni in zimi. V svojem domu bo človek — režiser. Vsem materialnim dobrinam se bodo torej pridružile še vse duševne dobrine in zahteve in iz stanovanjskega stroja bomo zajadrali v povsem novo nalogo, ki odpira arhitektu in človeštvu prelepe perspektive. Ni pisan ta članek z ozirom na naše razmere, ker smo zaenkrat le še opazovalci mogočnega razvoja. A če hočemo postati nekoč vredni člani in soodločujoči faktorji v razvoju, potem moramo ubrati tole pot: Z iskanjem današnjih, dosegljivih lepot pomagati izrazu današnje dobe do uspeha in s tem obenem dokumentirati naš obstoj. Prvo bodi naša sveta dolžnost, drugo naša pravica, zakdj na jasnem si moramo biti, da poraja pravega sodobnega arhitekta edino naloga sedanjih dni. 8. Vrt ravnatelja ing. Prelovška Prof. arch. Dože Plečnik 13. Talni načrt pritličja 14. Talni načrt I. nadstropja 12. Vila arch. Vlad. Šubica Arch. Vladimir Šubic 16. Terasa z bazenom na vrtu vile arch. V. Šubica Arch. Vladimir Šubic ENODRUŽINSKA VILA ARHITEKTA VLADIMIRJA ŠUBICA Vila vsebuje v pritličju veliko dnevno sobo, jedilnico, kuhinjo, pripravo, shrambo, stranišče ter glavni vhod. V I. nadstropju sta dve spalnici, delovna soba, garderoba in kopalnica. V kleti so soba za služkinjo, garaža, klet, pralnica ter dve veliki sobi, ki nadomeščata podstrešje. Projekt vile se je oziral na najtesnejšo zvezo pritličja z vrtom, tako da tvorita poleti velika dnevna soba in jedilnica z vrtom eno celoto. Preko terase je dostop na vrt. Pred stopniščem terase se nahaja 6X5 m velik kopalni bazen, ki leži v osi dnevne sobe. Vrt je kompo-niran v preprostih linijah, posejan z angleško travo in zasajen z drevjem in cvetlicami. Glavna arhitektura vile je obrnjena k vrtu, ker tvori terasa s stebri integralen dekor cele stavbe. Tudi vila je zidana v preprostih linijah. Stropi in streha so železobetonski. 17. Vrt vile arch. V. Šubica 18. Vrt vile arch. V. Šubica Arch. Vladimir Šubic 22. Mirovinski zavod v Ljubljani — Perspektiva Arch. S. Planič, Zagreb r «. , t u , d , „. " L -----------— - ......... ... a __ r 'Kan mmm^ -a- c "i "J—■ ^ t____■ ■ *t i"' i., i t—j j ^^ ,6e - t 23. Tlocrt prizemlja Arch. S. Planič, Zagreb \ 24. Konkurs za gimnaziju sa internatom u Novom Sadu Nagradjen rad In Dr. techn. arch. Jan Dubovy 25. Tlocrt zgrade za učione —i raCMKt-EIKlJA MMffliLinffi cxtH q ■—i i 26. Glavni izgled Dr. techn. arch. Dan Dubovy Ing. arch. Stanko Rohrman 27. Projekt gledališke stavbe v Novem Sadu — Talni načrt 28. Projekt gledališke stavbe v Novem Sadu — Perspektiva Ing. arch. Stanko Rohrman isJSmBHHMii 29. Portal z ograjo ob Cekinovem gradu Ing. arch. Vlado Mušič, Ljubljana 3 17 3o. Gradnja palače „Prager" u Zagrebu — Perspektiva Arch. V. Šterk, Zagreb DRhDMDFH •PRhGEH' JH rr.....-a Obi : «=□ i <: ... . . .. D C x o- n n o u d d 31. Tlocrt prizemlja H" ; r i ^ ^lU - ll: roil ...... O /« ....... 1 C? i J= i -.T^T ,1, , 32. Tlocrt kata 33. Izgled Arch. Iso Reiss, Sarajevo Stanbena zgrada u Sarajevu 34. Perspektiva 35. Tlocrt 3* 19 36. Tlocrt 38. Konkurzna skica za Kolumbusovu kulu u San Domingu Arch. M. Zlokovič, Beograd 39. Konkurzna skica za Kolumbusovu kuiu u San Domingu Perspektivni izgled Arch. M. Zlokovič, Beograd 41. Tlocrt katova 40. Skica za oblakoder v Beogradu - izgled Ing. arch. Branislav Kojič 42. Pogled na cerkveni okraj na Jesenicah Ing. arch. Fatur - Kos - Platner, Ljubljana REGULACIJA CERKVENEGA OKRAJA NA JESENICAH Novi dozidek župne cerkve na Jesenicah je zahteval tudi arhitektonsko ureditev vse bližnje okolice. Projektant si je zamislil pred glavnim vhodom v cerkev majhen, obzidan, deloma zasajen in tlakovan trg tako, da pride glavna fasada s stopnicami do popolne veljave. Prej strma cesta na Gornjo Muravo, ki je vodila preko novega trga, je speljana s položnim padcem v krogu okoli cerkve tako, da vodi mimo stranskih vhodov ter preko južnega dela trga v svoj stari tir »Cerkvene ceste«. Za prezbiterijem se ta cesta odcepi ter vodi po pobočju hriba v smeri k novi carinarnici in s tem omogoči krajšo zvezo vozov do cerkve in njenega okoliša. Promet pešcev posreduje s ceste »Ljubljana —Kranjska gora« novo stopnišče, projektirano na istem mestu kjer se je nahajalo staro. Na gornjem podestu se odloči leva smer po položni rampi do vhoda na trg oziroma k novo projektiranemu stopnišču, ki vodi na teraso in Gornjo Muravo. Desna smer pa krajša pot s stopniščem ob starem obzidju k stranskemu vhodu v cerkev. Na severni strani trga so mišljene arkade s teraso z novimi poslopji in vrtiči. toW 43. Situacija cerkvenega okraja na Jesenicah Ing. arch. Fatur-Kos-Platner, Ljubljana 44. Vila na Topčiderskom brdu Arch. Petar i Branko Krstič, Beograd 45. Dom Udruženja Inžinjera i Arhitekata u Beogradu Otkupljeni projekt na konkurzu za Dom U. I. A. Arch. Dušan Babic, Beograd 2elja človeka po lastnem domu ni danes več stvar posameznika, marveč nastaja iz nje socialna potreba. Oblikovanje sodobnega doma določajo potrebe, gospodarsko stanje in način življenja prebivalstva. Stanovanjsko vprašanje postaja od dne do dne važnejši kulturni problem. Mala stanovanja, ki sedaj nastajajo, so le začasna rešitev; edina pravilna oblika stanovanja je majhna hišica z vrtom. Naš namen v tej knjižici je, podati nekaj primerov iz sodobne stanovanjske kulture, ki naj služijo čitatelju v pojasnilo problema in v pobudo. Iz knjige: Arh. J. Mesar in arh. 3. Spinčič, »Stanovanje« (slika desno). Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1931. 46. Dnevna soba Arch. Ivo Spinčič, Ljubljana Oglejmo si prejšnje primere tlorisov. Na njih vidimo, da so izpuščeni vsi nepotrebni prostori. Nikjer niso predvideni saloni ali sprejemnice, namesto njih opažamo le velik prebivalni dnevni prostor. Ta je vedno tolik, da ga moremo opremiti z vso potrebno opremo, pa vendar ostane še dovolj prostora za prosto in neovirano kre-tanje. Ta prostor je namenjen dnevnemu življenju in nam služi za vse prostore, ki smo jih izločili. Ako v tem prostoru ne postavimo jedilne mize, kar je v mnogih slučajih mnogo boljše, priključimo temu prostoru manjši prostor, ki je v njem kraj za jedilno mizo. Tega prostora (jedilnice) ne zagradimo proti prebivalnemu prostoru z zidom, marveč s premično stekleno steno, to je z velikimi zasteklenimi vrati. Ako se pokaže potreba, da povečamo enega izmed navedenih prostorov, zadostuje, da odpremo vrata in nastane velik skupen prostor. S pomočjo takih sten povečujemo svobodno prostore v notranjosti, kakor tudi združimo vrt ali teraso z našim prebivalnim prostorom v eno samo celoto. Ta način nam omogoča združitev večjega števila v enega in obratno, ustvaritev večjega števila prostorov iz enega samega. Iz knjige: Arh. J. Mesar in arh. J. Spinčič, »Stanovanje«. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1931. 47. Dnevna soba m**, 51. Knjižna omara Ing. arch. Gustav Ogrin, Ljubljana 52. Doza Dana Pajnič, Ljubljana 53. Interieur Arch. Z. Neumann, Zagreb 54. Interieur Arch. Z. Neumann, Zagreb HMjm. 55. Interieur Arch. Z. Neumann, Zagreb Ing. arch. Rado Kregar NAČRT ZA REGULACIJO NOVEGA MESTA Mestni pomerij Novega mesta obsega obširen kompleks, katerega jedro tvori Novo mesto, ležeče na polotoku, ki ga obdaja reka Krka, dalje prej samostojno Kandijo, kolodvor in okolico postaje Novo mesto, postajo Kandija ter njeno okolico. Novo mesto vsebuje danes tri samostojne enote, ki se neodvisno razvijajo in širijo. Te enote so: postaja Novo mesto z okolico, ki tvori s skladišči lesa nekak industrijski center, dalje Novo mesto samo ali stari del mesta z občinsko hišo, glavnim trgom, kapi-tljem itd., in končno tretji del onstran Krke, Kandija z okolico. Te tri enote ločijo hribi s strmimi pobočji in globoko ležeča struga Krke. Za premostitev terenskih zaprek so se morale zgraditi obsežne tehnične naprave (mostovi, predor, oporno zidovje itd.). Te enote se bodo v doglednem času povečale in strnile v eno celoto in iz tega razloga je važno, da sta točno začrtana smer in obseg razvoja z ozirom na enotno notranjo organizacijo mesta, to je prometa, kanalizacije, elektrifikacije, industrije, trgovine itd., kakor tudi z ozirom na estetično lice celokupnega mesta. Prometne žile in terenske prilike same v veliki meri določajo smer razvoja, lego okrajev, vrsto stavbnega sistema itd. V danem slučaju je lega za industrijske zgradbe, skladišča i. dr. možna v glavnem ob obeh kolodvorih Novo mesto in Kandija z odprtim stavbnim sistemom. Možnost večjega razvoja ima Kandija s kolodvorom zaradi ravnejšega terena in večje bližine glavnega dela mesta. Jedro celega mesta tvori stari del mesta z trgovinami, uradi, šolami, cerkvami in stanovanjskimi hišami v deloma strnjenem, deloma odprtem stavbnem sistemu. Severni del okolice jedra pa je primeren v prvi vrsti za uradniške kolonije. Strnjeni sistem obsega tudi ob mostu ležeči del Kandije in je enako prikladen za trgovske in stanovanjske hiše. Južni del pa ima izborno lego za enostanovanjske vile in hiše s predvrti, dalje za kmetije in druga posestva. Ob potoku je primeren teren za žage in mline na vodni pogon. Za regulacijo cest so v prvi vrsti merodajne že obstoječe, katere bo glede na avtomobilski promet po možnosti izravnati tako v smeri kot napetosti. V danem slučaju ostane glavna cesta kot je, le da se izravna pri kolodvoru in narede pravilnejši loki od predora do pošte. Ta del ima dobiti obojestranski drevored, dočim bi drugi del imel drevje zasajeno le na eni strani; oporno zidovje ob železnici onemogoča zasaditev drevja tudi na tej strani. Ta cesta bo imela do trga pred pošto zadostno širino. Nevarna pa je ožina od tega do glavnega trga, dalje ožina na obeh straneh mostu. Najnevarnejše mesto v avtomobilskem prometu tvori točka, kjer prehaja cesta v trg in nastane kot 90". Z ozirom na nevarnost se mora smer vozovnega prometa ločiti na ta način, da se razširi s trgom paralelno tekoča cesta in bi šla smer vožnje po trgu navzdol proti mostu, po ulici navzgor in bi prihajali vozovi na glavno cesto na trgu Sv. Katarine. Stara cesta, ki vodi preko Marofa, bi se nekoliko zregulirala, zasadila z drevoredom, ki bi prehajal mestoma v gozd in bi tako postala idealno sprehajališče s krasnimi pogledi na mesto in reko. Tudi cesta pri St. Petru bi ostala le z malenkostnimi korekturami linije in vzpona. Prostor med že obstoječimi cestami bi se razdelil z mrežo kolikor mogoče ravnih cest. Za ta del, to je od kolodvora Novo mesto do starega dela, se določa odprti stavbni sistem s predvrtovi. Regulacija starega dela mesta (jedra) ne ustvarja bistvenih sprememb. Ulice ostanejo v glavnem iste in bi se le izravnale črte, odstranile ožine in druge nepravilnosti. Važna je v tem slučaju regulacija trgov in parkov, tako n. pr. Kapiteljskega trga pred pošto, pred sodiščem, trga Sv. Katarine, glavnega trga, Florjanskega trga, obeh mostovnih glav, parka na starem pokopališču, prostora za kopališče, stadiona in promenad ob Krki. Veliko važnost imajo v regulaciji javni nasadi, parki, drevoredi, otroška igrišča, šetališča itd. Tudi v tem oziru bo pri regulaciji Novega mesta možno v polni meri zadostiti higijenskim in estetskim zahtevam. S preložitvijo pokopališča je dana možnost, spremeniti staro pokopališče v senčnat park, ki bo segal do Krke, obdajal kopališče in Stadion ter se nadaljeval kot drevored na promenadi ob Krki do drugega jeza. Strmo obrežje bi se zasadilo z drevjem tako, da bi bil ves polotok obdan s pasom zelenja in krasno promenado. Enako tudi bregovi na kandijskl strani. Stavbni sistem starega dela je v pretežni večini strnjen, le na zahodni strani, kjer leži bolnica, prehaja v odprtega s predvrtovi in tvori tako prehod v park. Ta del mesta je z ozirom na solnčno lego in čistoto zraka prikladen za zgradbo hiralnice in sirotišnice, zlasti, ker sta v neposredni bližini tudi kapiteljska cerkev in bolnica. Poglavitne važnosti pa je regulacija kapitlja, ki dominira nad mestom in tvori najkarakterističnejši element in to po svoji legi in slikoviti obliki. Za regulacijo Kandije sta določena oba sistema, to je strnjeni in odprti s predvrtovi. Strnjeni sistem obsega le bloke ob mostovni glavi, dočim so vsi ostali v odprtem sistemu. Najtežja je regulacija obrežja. Regulacija cest se prav tako opira na današnje ceste, in sicer na one, ki vodijo proti Metliki, proti St. Jerneju, proti Toplicam in proti Smihelu. Bregovi potoka ostanejo poraščeni z drevjem in bodo tvorili vez z oddaljenejšimi gozdovi. Ker je lega nove klavnice že določena, se mora prenesti tudi sejmišče in bi v tem slučaju ležalo severno od klavnice. K zazidavi novih blokov, t. j. v področju Kandije, vzhodno od glavnega kolodvora odn. severno od gimnazije, v odprtem stavbnem sistemu, je pripomniti, da se regulacija ozira na stara pota. Poleg obstoječih komunikacij preko reke Krke so projektirani mostovi za krajšo zvezo mesta s kandijskim kolodvorom v bližini železniškega mostu, severni del mostu pa veže novi most z Ragovimi logi. 56. Regulacija Novega mesta Ing. arch Rado Kregar ARHI I EK I UKA MESEČNA REVIJA HERAKLITH SMOTRA IZDANO PO HERAKLITH TVORNICI RADENTHEIN 2 G O D I S T E OKTOBAR 1932 b R O 3 2 Nova kalorična centrala tvornice u Dugojresi Svi krovovi su izolovani Heraklith ploiama / Foto: FirSt, Zagreb Heraklith u industrijskom graditeljstvu Njegova uporabivost za svrhe izolacije U broju 1. drugog godišta Heraklith smotre ukazali smo na prednosti Heraklith-ploče kao moderne grad-ievne tekovine. U ovome bismo broju naročito htjeli da skrenemo pažnju na izolaciona svojstva Heraklitha. Materijali koji su u gradjevinarstvu kroz stolječa takoreči suvereno vladali bili su kamen, opeka, drvo i željezo. Od novijih materijala beton je gotovo jedini koji je stekao sa prijašnjima punu ravnopravnost. Ako bacimo pogled unatrag opazičemo tendenciju da se sa novim materijalima hoče u gradjevinarstvu u prvome redu da postigne jeftinije gradjenje. Nastojanje da se postignu manji troškovi gradnje ide onamo, da se na jednoj strani dimenzije zidova i stropova saobrazc stvarnom opterečenju i čvrstočl, a na drugoj pak strani da se uopče mjesto suviše glomaznih masa u zidovima kao izolator stavi zračni prostor. Za svaki novi materijal odlučno je dakle dvoje: stabilitet i toplinska izolacija. U masivnom zidju postizava se oboje, ali je stvarna činjenica da su, što se stabiliteta tiče, naši masivni zidovi daleko prejako dimenzioniranj. U tome pogledu za naše je gradjenje ciglom bila od večeg uticaja tradicija nego li stvarna potreba, čemu neka kao dokaz posluže svi oni masivni zidovi, što ih susrečemo u starim gradjevinama. Kod novijih gradjevnih materijala uslovu stabiliteta biče redovno udovoljeno, jer se gotovo bez iznimke radi o oblaganju okvirnih ili kostumih konstrukcija (Skelettbau) iz drva, željeza i željezobetona. Nije medjutim uvijek tako s drugim uslovom, a taj je potpuna izolacija i čuvanje topline. Toplinska izolacija zapravo je osovina, oko koje se kreču sva pitanja novih gradjevnih materijala. Sve ove materijale treba u prvome redu prosudjivati po tome, da li su za uticaje temperature potpunoma nepropusni ili nisu, zahtjev dakle, koji je sa gledišta higijene i ekonomije od prvoklasne važnosti. Sloj zraka dovoijno nam je poznat kao izolator i loš vodič topline iz konstrukcije dvostrukog prozora. Nije dakle nikakvo čudo da se u gradjevinarstvu ovaj princip počeo primjenjivati i kod zidova. Medjutim šuplji zidovi t. j. masivni zidovi sa zračnim mediuprostorom, šuplje opeke sa zračnim kanalima, te napokon i same porozne opeke, sve to nije za gradjevinarstvo bilo od revolucionarnog značenja. To je i razumljivo, ako pomislimo na to, da su kod ovakvog gradjenja dimenzije zidova ostale iste, ako se zbog inedjuprostora i nisu povečale. Šuplja i porozna opeka održale su se pak samo za lake nenosive zidove. Uštednja na materijalu za zidove postizava se u novije doba samo takozvanim kosturnim i okvirnim konstrukcijama, gdje se konstrukcija ispunja ili oblaže bilo kakvirn lakini materijalom. O izolatornim svojstviina toga materijala ovisi sva docnija uporabivost gradjevine u svrhe rada ili stanovanja. Oovjek bi zapravo mislio da če svaka skeletna gradjevina (Skelettbau) koja je spolja i iznutra obložena bilo čime, dakle drvom, betonom, opekom ili kojom god drugom pločor.i, biti dobro izolovana. Medjutim tome nije tako. Istraživanjem uticaja topline ustanovilo se da je uzduh samo onda dobar izolator, ako se u prostorima, gdje je zatvoren, nalazi u miru. Kod visokih slojeva zraka, dakle onih koji se nalaze izmedju dvije opiate u zidu, lako zrak dolazi u gibanje, ako na pr. vanjska oplata zida lako propušta hladnoču ili vručinu. Zatvoreni če uzduh uslijed toga povuči sa sobom prema gore ili Staniča za električni rasklopni uredjaj Svi betonski stropov! izolovani su Heraklith plotama / Foto: FirSt Zagreb Nova kalorična centrala tvornice u Du< ojresi Sala za turbine / Stropovi iz Zeljezokanatnih nosioca Izvana sa drvenom oplatom i Rube-roidom pokriveno. S unutarnje strane Heraklith ploče izmedju T nosioca dolje toplimi, odnosno hladnoču, pa ne če dugo trajati da se ista promjena temperature prenese i u unutarnjost gradjevine. Treba dakle ved samom vanjskom i nutarnjom oplatom spriječiti da uzduh, odredjen kao izolator, dodje u gibanje, drugim r i j e č i m a, s a ni a gradjevna ploča treba da bude potpuni izolator, ona treba da u biti ima ona svojstva, što ih imaju naše tkanine i krzna. U pogledu izolacije najbolja če dakle biti ona gradjevna ploča u kojoj je uzduh več po samoj strukturi ploče raspodijeljen na male šupljinice. Uza sve druge uslove, koji se zahtijevaju od dobre gradjevne ploče, kao što su sigurnost od vatre i nevremena, trajna suhoča, nepropusnost za zvuk i šum, lakoča, lagana obrada, čistoča od gamadi, dobro žbukanje it. d., Heraklith ploča je o 11 a, k o j a u sebi sjedinjuje sva svojstva dobro g i z o I a t o r a. Osnovni materijal iz koga se izradjuje Heraklith je drvna vuna, koja je naročito imprcgnirana protiv vatre. Svako vlakance vune potpuno se skamenjuje prevlakom specijalnog morta. Vrlo uzanim povezivanjem vlakanaca sa mortom postizava se bezbroj malih šupljinica, od kojih je takodjer svaka za se zatvorena. Ove šupljinice osnov su na kome počiva znatno svojstvo izolacije u Heraklitha, koji smo u ostalom malo prije teorijski pokazali. Ne postoji D. D. Domače Tvornice Predenja i Tkanja Pamuka, Dugaresa Ova tvornica več nekoliko godina unatrag upotrebljava za sve svoje novogradnje i pregradnje velike količine Heraklith ploča L materijal koji bi uz tako visoki porozitet bio tako dobar izolator. Zato je Heraklith i vrlo lagan, pa mu je težina svega 400 kg/m3. Izolatorna vrijednost nekog materijala iskazuje se brojem jedinica topline, koje mogu da kroz 1 nv zida prodju na 1 sat kod 1" razlike u temperaturi. Znanstvena ispitivanja ove vrste vršio je naročito institut za tehničku fiziku tehničke visoke škole u Munchenu. Potrebno je dakle svaki materijal u tome pogledu ispi-tati. Propusni broj za toplinu kod Heraklitha ustanovljen je u Munchenu sa 0,066 kod 0° Celzija, a nedavno po „Tehničkom obrtnom muzeju" u Beču sa 0,065 kod 10° Celzija. Za samo pak zidje od Heraklitha ustanovljen je taj broj sa 0,075, dočim za zidje iz opeke isti iznosi 0,75, pa je dakle Heraklith deset puta bolji izolator od opeke. Vidi o tome i svjedo-čanstva iz prakse gdje je Heraklith primjenjivan kao napr. kalorična električna centrala i tvornica Dugaresa, tvornica „Karton" Zagreb, tkaonica svilene robe Osijek, tramvajske remize u Ljubljani, tvornica čebeta i frotir tkanina Miiller, Vukovar, i mnoge druge. Uz mnoge civilne zgrade (za stanovanje) gdje je Heraklith upo-trebljen, navodimo industrijske gradjevine specijalno ovdje zato, jer se kod industrije radi o glomaznijim gradjevinama i prostorima, te o večini mehaničkim uticajima tako, da bonitet Heraklitha još više iskače. Heraklithom gradi se uz dobru izolaciju i vrlo brzo. Tko hoče da gradi brzo nesmije naime da u gradje-vinu donosi mnogo vode. Za vezivanje zbog svojih dimenzija i načina ugradjivanja Heraklith ne treba mnogo morta, dakle ni mnogo vlage. Sastav je Heraklitha takav da ne prima u se ni vlagu iz zraka, a ni onu iz žbuke, koja se na nj baca. Vlaga iz morta ispari se več nakon nekoliko dana na izvanjoj strani, pa u najkrače vrijeme gradjevnoj vlaži nema ni traga. Dobra izolacija i brzo gradjenje biče zacijelo razlogom da je Heraklith vrlo dobro uveden kako u civilno, tako i u industrijalno graditeljstvo. Asbest, folgurit, katrani-sana ljepenka, sadra, lagani betoni i t. d. več su se prije rata upotrebljavali za stropove i krovove tvornica i industrijskih nastana, medjutim za stambene gradnje bili su bez naročitog značenja. Zbog svojih univerzalnih sposobnosti Heraklithna je ploča onaj gradjevni materijal, koji zadržava punu upotrebljivost i prednost kod sviju vrsti gradjenja i gradjevina. Ing. Oto Rechnitzer. Sušiona predje u tvornici u Dugojresi Staklenobetonski strop izolovan je sa Heraklith plocama od 3cm kno t. zv. izgubljena oplata I ucprkoc velikih temperaturnih razlika ne stvaraiu se oborine para odnosno rosa / Foto: Firšt, Zagreb 4 i Nova kalorična centrala tvor-nice u Dugojresi Kotlovnica / Strop isto Iz željezokanatnih nosioca sa Heraklith pločama izmedju T nosioca. Ovaj strop odgovara najbolje savremenlm gradjevnim propisima o lakim stropovima nad kotlovima visokog tlaka / Foto: Firšt, Zagreb Gornja etaža nove Kalorične centrale u Dugojresi Za izolaciju betonskih stropova upo-trebljene su Heraklith ploče Tvornička mesnica u Dugojresi Ova je mesnica izgradjena u jednoj postoječoj otvorenoj terasi. (J svrhu izolacije obješena je na postoječi betonski strop 5 cm debeli Heraklith strop ugradnjom ploča izmedju T nosioca. Na isti način izvedena je izolacija hladlona l radione mesnice pod istom terasom. Za izolaciju stiiena hladione upotrebljene su 15cm debele Heraklith ploče / Foto: Firšt, Zagreb r Prva Jugoslavenska Tkaonica Svilene Robe D. D. u Osijeku Svi su stropovi izolovani Heraklith pločama. CJpotreba 3.800 m* 2.5 cm iakih Heraklith ploča. Za nastavnu izgradnju druje polovice ove tvornice naručeno je upravo dalnjih 3.200 m2 2.5 cm jaklh Heraklith ploča Tvornica ..Karton" d. d. Zagreb Savska c Izolacija betona Heraklith pločama deblj. 2.5 cm Tvornica Pokrivača i Frotirske Robe Theodor Muller u Vukovaru Svi stropovi izolovani su Heraklith pločama 5 cm debljine. Gpotreba 2.300 m2 ploča 5 cm Zgradba Remise Električnih cestnih železnic v Ljubljani Izolacije stropa iz Heraklitha. (Jpotreba 1.500 m* ploča HERAKLITH VJESNIK UVOZOM HERAKLITH PLOCA PROMICEMO IZVOZ NAŠIH AGRARNIH PROIZVODA. Tvornica Heraklith ploča u Radentheinu sklopila je sa Jugosl. eksportnom tvrtkom J. Klefiš u Jagodini privatno clearing utanačenje, glasom kojega se utanačenja medjusobna potraživanja ovih dviju tvrtka i to za uvoz Heraklith ploča u Jugoslaviju te izvoz agrarnih proizvoda iz Jugoslavije u Austriju prema povremeno utanačenim tečajevima obračunavaju. Obzirom na eminentnu važnost ove i takve vrsti trgovine i naši su nadležni faktori tu našu inicijativu iskreno pozdravili. HERAKLITH PLOCE ZA IZGRADNJU NOVIH TVORNlCKIH OBJEKATA U DUGOJ RESI. U prilogu Vam šaljem nekoliko snimaka gradnja, koje je po mojim nacrtima i pod mojim gradjevnim vodstvom izgradilo D. D. Domače Tvornice Predenja i Tkanja Pamuka u Dugoj Resi, za koje je gradnje upotrebljeno vrlo mnogo Heraklith ploča. Kroz mnogo godina ispitivali smo mnogo vrsti savremenog gradjevnog materijala u pogledu uporabivosti i podesnosti, kvalitete i cijene. 110 Heraklith pločama nijesmo našli ravnopravan gradjevni materijal. — Ernest Braunbock, graditelj, Duga Resa. HERAKLITH ZA ZQRADBU REMISE ELEKTRIČNIH CESTNIH ŽELEZNIC V L|UBLJAN1. Radi Vam potrdimo, da smo heraklit pri naših zgradbah uporabljali z najboljšim uspehom- Uporabili smo heraklit v upravnem poslopju za vmesne stene in v remizi cestne železnice za opaženje podgleda stropov. Heraklitne plošče 21/» cm močne so se pribile neposredno na stropnike, kljub temu, da so stropnike v razdalji 1 m in več, se heraklitne plošče niti najmanj niso deformirale. Moremo mirno reči, da so heraklitne plošče izvrsten materijal za opaženje stropov, prvovrsten nosilec ometa, ter gotovo, z ozirom na toplotno in zvočno izolacijo ceneno in enostavno uporabo, najboljše gradivo sedanjosti. Ves uporabljeni heraklit se je izvanredno dobro obnesel in ga radi njegovih res prvovrstnih lastnosti splošno priporočamo. — Z odličnim spoštovanjem: Splošna maloželezniška družba d. d., v Ljubljani. PRVA JUGOSLAVENSKA TKAON1CA SVILENE ROBE D. D., OSIJEK. Ova najmodernija domača tvornica osnovana je godine 1930. po komercijalnom savjetniku Emilu Schielu iz Beča, koji je dalekovidnošču iskusnog industrijalca podigao jednu od najmodernijih tvorničkih zgrada u Jugoslaviji. Tvornička zgrada ima izgradenu površinu od 3.198 ma te je izgradena u dvije etape. Prvi dio, po prilici polovina površine, prema nacrtima aril. Augusta Stranga iz Beča izvedena po osječkom gradevnom po-duzeču Ing. Freundlicha god. 1.930.—, a druga polovina prema nacrtima Ing. Freundlicha po istom gradevnom poduzeču god. 1931. Kako prvi tako i drugli dio gradnie izveden je u začudo kratkom vremenu od nepunih deset tjedana, što je sigurno djelom zasluga upotrebe Heraklitha, koji je za sve stropove upotrebljen. Zgrada imade u horizontalnoj projekciji 2.406 nr shed krovove, a ostali dio je pod ravnim krovom. Kako smo več gore spomenuli, svi su stropovi izolirani Heraklith pločama te je za tu svrhu upotrebljeno cca 3.800 m2 Heraklith ploča 2.5 cm debljine. Ploče su pribijane čavlima na drvenu konstrukciju, ali sljubnice nijesu zali-vene mortom, nego su na sljubnice priljepljene bandaže od jute u širini od 8—10 cm. Kao ljepilo je upotrebljen rijedak niort od sadre, u koji je primiješano nešto tutkala. Na taj način je isključeno pucanje žbuke na sastav-cima ploča. Upotreba se Heraklitha pokazala vrlo ekonomskom, jer su se i najmanji otpaci mogli upotrebiti. Kako u tvor-nici radi preko 200 tkalačkih stanova i još nekih 60 drugih strojeva, to je cijela zgrada, a naročito stropovi izvrgnuta stalnom tresanju. Unatoč toga nijesu se do sada pokazale nikakove loše posljedice, tako da zaključno mogu izreči povoljan sud upotrebe Heraklitha za stropove. Ing. Ljudevit Freundlich. Osijek, dne 22 februara 1932. UPRAVA PRVE JUGOSLAVENSKE TKAONICE SVILENE ROBE D. D. 11 OSIJEKU. Istom danas se svračamo na Vaš c. dopis od 20 o. m. pa Vam rado saopčujemo, da smo sa upotrebom Vaših Heraklith ploča za pokrivavanje naših tvorničkih objekata vrlo zadovoljni pa čemo se kod dalnje izgradnje naše tvornice sa Heraklithom opet rado poslužiti. - PRVA JUGOSLAVENSKA TKAONICE SVILENE ROBE D. D. Nečitljivi potpisi v. r., Osijek, 31 augusta 1932. THEODOR MULLER TVORNICA POKRIVACA I FROTIRSKE ROBE U VUKOVARU. Potvrdjujem da sam sa Heraklith pločama po Vama dobavljenim dosad. zadovoljan te se do današnjega dana nijesu pokazali nikakvi maiijci. — Theodor Miiller, nečitljiv potpis v. r., Vukovar, 27 augusta 1932. HERAKLITH PLOCE ZA GRADNJE ELEKTRO-INDUSTRIJSKIH OBJEKATA U ZAGREBU. Ovime Vam javljamo, da smo sa Vašfm Heraklith pločama. sa kojima smo izgradili naša skadišta, vrlo zadovoljni te čemo ili rado svakom preporučiti. - Veleštovanjem IVAN PASPA I SINOVI PRVA HRV. TVORNICA ZA ELEKTRO INDUSTRIJU, ZAGREB, Paspa v. r. Svojstva Heraklith ploča: lakoča, prostorna težina 360—400 kg m3, vanredna izolaciiona sposobnost, koeficijent vodliivosti topline 0.066 kod 0° Celsiusa — nepropustljivost zvuka, koeficijent apsorpcije 0.56 — slguran od plamena — izvršna podloga za žbukanje, velikog ie formata — dade se piliti, svrdlati i čavlati, prost je od gamadi i klica — nooRraničono jo trajnosti — Normalna veličina 200X50 cm. — Debliine: 1.5, 2.5, 3.5, 5, 7.5 1 10 cm UNDERWOOD pisalni stroji so danes na svetovnem trgu priznani najboljši PREKO ŠTIRI MILIJONE V DNEVNI RABI Glavno zastopstvo ima tvrdka LUDOVIK BARAGA Ljubljana Šelenburgova ul. 6 Telefon 29-80 Za vsak tovarniško nov pisalni stroj nudim tovarniško pismeno jamstvo UNDERWOOD Stavbna družba d. d. Ljubljana Pisarna: Dunajska cesta 17 O b r a t o v a I i š č e in skladišča: Šmartinska cesta 46 Telefon: 2046 Ustanovljena leta 1873 Telefon: 2393 II Stavbstvo // Tesarstvo // Žaga Parna opekarna // Kamnolom Gramoznica // Trgovina z GRADBENIM MATERDALOM Kot stavbno podjetje z lastnim koncesijoniranim tesarstvom in žago na električni pogon prevzema in izvršuje vse vrste visokih in talnih stavb. Lastna parna opekarna na Viču pri Ljubljani proizvaja priznano prvovrstno opeko-. navadne in votle zidake, zarezane strešnike, bobrovce, drenažne cevi itd. Lasten kamnolom v Podpeči dobavlja podpeškikamen, splošno znan tako v kamnoseški industriji, kjer izvrstno nadomešča tuje drage marmore, kakor tudi v stavbstvu, kjer daje trajen in odličen gradbeni materijal. uporaben zlasti za podzidke, ograje\ tlakovanje vrtnih potov v modernem slogu in si. Isti kamnolom dobavlja prvovrsten gramOZ za posipanje cest ter pesek za finejša betonska dela in za fasadne omete. Lastna gramoznica. Glavno zastopstvo največje jugoslov. tovarne mavca ,, SANA" d. d., Zagreb, za vso dravsko banovino. Stalna zaloga mavčnih plošč. PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA „BAKULA" ZA STROPE IN STENE JOSIP R. PUH - LJUBLJANA GRADAŠKA ULICA ŠT. 22 TELEFON INTERURBAN ŠT. 2513 B A K U L A (LESENO PLETIVO) STAVBNI MATERIJAL SEDANJOSTI! NASPROTNIK POMANJKANJA STANOVANJ! IVAN GENUSSI »m........................................um......mu.................i.......mu.............................i.......m...........i.............himhhi ....................................................................................................................................i.............................i PLESKARSTVO lll||||IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII|l|llllll||||IIIIIIIIIIN||llllllll||l|llllllll|||lllllll||U izvršuje vsa pleskarska dela v mestu in na deželi po konkurenčnih cenah pri pravilni uporabi večletna garancija LJUBLJANA ...................................................................................... IGRIŠKA ULICA 10 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN^ zki napon. IZRADU1E: ..Srborll" asfulmastike u pogučumu od prirodnog bitumena. Srborlt" Kvurr-asfalt, opecijalau za mašinske sale, koji izdržava temperaturu višu od 100» C, nu kojeg ne utiču ni kiselinu ni ulja. Asfaltiranje ulica, trotoara, balkona hodnika i td., sa dugogodišnjom garancijom. Asfaltiranje sa koprimeasfaltom, impregnlranje drumova i kolovoza. Izolacije zidova, podruma, mostova, viadukta, tunela i td., sa garancijom. Iiolovanle sa specijalnim Srborlf-plo-čama : zidova od vlage, zvuka, topline i hladnoče (Korkiteinplatten, Eiskorkplatten, Isotermolziegel und Schalen). Pokrivanje kro-vova: specijalnim kožastim platnom (Srborit specijal), specijalnom kožastom hartijom, sa dugogodišnjom garancijom. Zalivanje keramičnih i granitnih kocaka na ulicama i putevima sa specijalnom ..Srborlt" masom za zalivanje. Sve naše navedene izrade iz-vodimo po našoj naročitoj metodi. — Kvalitet I cene bez konkurencije. Inilnjerima I preduzimačima naročite cene. z < —1 J m D J > U o z cc o m N U * tO > o o OC f- >G >G0 2 a O h co > J < H CC o CL FELIKS TOMAN KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA LJUBLJANA RESLJEVA CESTA ŠT. 30 OBLAGANJE FASAD INTERJERJI SPOMENIKI TELEFON ŠTEVILKA 3060 »OBNOVA« gradbena družba z o z, MIKLOŠIČEVA C. 16/11. • poštni predal 277 LJUBLJANA IZVRŠUJE BETONSKE IN ŽELEZO BETONSKE ZGRADBE. TALNE IN VODNE ZGRADBE. INDUSTRIJSKE ZGRADBE. GRADBA CEST IN ŽELEZNIC. VISOKE STAVBE VSEH VRST. INŠTALACIJA CENTRALNIH KURJAV, SANITARNIH OPREM IN GRADNJA VODOVODOV, KANALIZACIJE. KURILNA TEHNIKA : GRADNJA TOVARNIŠKIH DIMNIKOV, APNENC, OPEKARN, VZIDAVA KOTLOV ITD. BANČNI KONTO. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA, LJUBLJANA. POŠT. HRANILNICA LJUBLJANA 12.472 B R Z O J A V I : OBNOVA LJUBLJANA • T E L E F O N 23-80 REBEK DOSIP LJUBLJANA splošno ključavničarstvo Cankarjevo nabrežje štev. 9 Ustanovljeno 1842 Telefon 2814 Brata £fterl nasi. Martine, Černe tf Co. družba s o. s. Ljubljana, Vošnjakova ulica S Sprejema vsa v plesRarslco in črlcoslilcarsRo stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izvršitve Specijalna delavnica sa imitacijo vsef} vrst lesa in marmora TEOD. KORN V LJUBLJANI (prej Henrik Kom) Ustanovljeno 1. 1852 Naslov za brzojavke: KORN Telefon štev. 2014 Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.006 KROVEC / STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR INSTALACIJA VODOVODOV IN CENTRALNE KURJAVE J. KLEMENČIČ ?R^2BzA NOVO MESTO KERAMIKA KERAMIKA KERAMIKA KERAMIKA tovarna peči tovarna štedilnikov tovarna samotnih izdelkov tovarna kamenine Kdor zida naj ne pozabi na HERAKLITNE PLOŠČE I Za zunanje stene pri lesenem, železo-betonskem ali jeklenem ogrodju, za notranje vmesne stene, strope, pode, izzidavo podstrešij, oblogo zidov j a iz opeke, hladilne naprave, strehe itd. H E RAK LUN E P LO Š Č E VA M NUDIJO: Nenavadno kratko stavbeno dobo Najboljše varstvo zoper mraz in vročino 10cm debela plošča iz lieraklita = 1 in debel zid iz opeke . Absolutno varnost pred ognjem A Zvočno izolacijo Prožnost in trdnost Ta kojšn jo izsušitev in vsel i te v v novo stavbo Varnost pred mrčesom Majhno lastno težo ( 1 m3 = 400 kg) Izvrstno nosilnost za omet Nemožnost gnitja Cenenost stavbe Vse informacije in nasvete pri zalogi: MATERIJAL TRGOVSKA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 36 TELEFON ŠTEV. 27-10 !EEHTN1M FOfOliEMIČNlM K0P78AMČM NUDI LE JUGOSLOVANSkA TISkARNAVLJUBLJANI Le dobro opremljen obraf more naročnika posfreči točno po želji. Ako hočete biti torej dobro posfreženij potem uvažujte, da ima POZLATA PLATNIC V MODERNEM ALI V KLASIČNEM SLOGU PO LASTNI PRIREDBI KAKOR TUDI PO PREDLOŽENIH RISBAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE R.Z.ZO.Z. vse potrebne stroje in priprave za brzo izvršitev vseh knjigove-ških del. Vezati more največje naklade knjig v zelo kratkem roku, od brošur do vezav.-polplatno, celo platno, pol usnje ali usnje. LEPLJENJE GRADBENIH NAČRTOV IN ZEMLJEVIDOV NA PLATNO VELIKA LASTNA ZALOGA POSLOVNIH KNJIG, RASTRIRANIH PAPIRJEV, ŠOLSKIH ZVEZKOV, RAZNIH MAP, PODKLADKOV, NOTESOV I. T. D. ČRTANJE POSLOVNIH KNJIGPO PREDLOŽENIH FORMULARJIH VSE SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA ŠT. 6/II. izolačna masa je proizvod iz * prekomorskih surovin, kakor so bitumen, smole, razna posebna ameriška težka olja in dvovlaknati kanadski azbest. ♦ „Conco" izolačna masa je prikladna za vse strešne konstrukcije in različne podloge, kakor so beton, strešna lepenka, pločevina itd. — Tudi popravljanje plohih streh v raznih drugih izvedbah je s „Conco" maso zelo enostavno in poceni. — H.OČLVIN/V o SJ VI u o 2 - j" H 3 Zo bil £ Z z l°-OD u — X 3 GEN. ZASTOPSTVO: MIRKO NARMOLJA, ZAGREB, ZVONIMIROVA 34 IZOLACIJE IZVRŠUJEM TUDI V LASTNI REŽIJI MIRKO MARMOLJA, ZAGREB, ZVONIMIROVA 34 IZOLACIJE IZVRŠUJEM TUDI V LASTNI REŽIJI SPLIT ANONIMNO DRUŠTVO ZA CEMENT PORTLAND SPLIT, Dubrovačka ulica broj 3/II Tel. interurban 235 Brzojavi: Splitcement Glavnica i rezerve: 12o,ooo.ooo dinara -SALONIT« -SALONIT« ♦SALONIT« AZBESTNO CEMENTNI ŠKRILJEVAC u svima dimenzijama i bojama, pokriče zgrada i oblaganje zidova. Izolacione ploče za elektrotehničke svrhe. AZBESTNO CEMENTNE RUPER VALOVITE PLOČE svetlo-sive i crvene boje za pokriče zgrada, osobito industrijskih, sa minimalnim naklonom, za pokriče i oblaganje garaža, kupališta i t. d. Osobito trajan, siguran i arhitektonsko učinkovit krov. AZBESTNO CEMENTNE CEVI 1 FAZONSK1 KOMADI zn kučne kanalizacije, odvod zahoda, gnojnica kao drenažne, kanalizacione na niski tlak, odvodne, za krivne žljebove, odvod dima i pare te ventilacije. Dimnjaci sviju dimenzija. Zahtjevajte prospekte i cjenike. Mnogobrojne preporuke na raspolaganje. Jednostavna montaža. Sastavljanje pomocu cementne žbuke ili bitumena. Generalno zastupsivo: "ALPEKO" TRGOVAČKO-INDUSTRIJALNO DRUŠTVO Ljubljana Zagreb Masarykova 23 Telefon 29-30 Haulikova 10/1 Telefon 44-8r> Beograd Kolarčeva 1-3 Telefon 30-02 / Skladišta: Celje, Maribor, Sarajevo, Sušak.