Janez Pucelj; Otroški brevir. Mali traven — april. »Grahut, danes je velika n e d e 1 j ak »Danes je prvi april, Čeferinova Marjančka! Za aprila me imas; nisem hedak, da bi ii verjel!« »Velika nedelja je, Grahut. Kaj ni bilo siuoči vstajenje in procesija?« »Vstajenje in procesija je bila siuoči ia Klop-čičev Tone je »alelujo? nosil, da je bil ves moker: Šteblajevemu Matijčetu je i>a samo za las manjkalo, da ga ni banderce spodneslo: jaz sem pa »velikega gonil, ko so potrkavali, da bd si bil skoraj hrbtenico ulomil — in danes je prvi april, pa konec in amen in me ne boš iiuela za aprila!« 116 . | »HujŠi si ko težkovemi Tomažl Slabo posnemas svetnikel •— Na, piruh, sama sem ga opisala, pa vedi, da je danes velika nedeljal« ?liohooo! Saj res, danes je velika nedelja!« 2. april. Sv. Fran-žišku Pavelskemu da nekega dne ueapolski kralj Ferdinand I., ki je storil obalo krivic, vpri-čo svojih velikašev pol-no skledo zlata, da naj sezida samostan. Toda svetnik ne vzame daru, temveč prostodušno oci-ta kralju, da ne mara tega zlata, ker je »krvav denar«, iztisnjen iz bed-nega obupanega Ijud-stva. Da bi očitek dokazal, vzame en cekin 12 sklede, ga prelomi vprico kralja in glej: iz njega kane kaplja krvi. — Ali ne tecejo vdovi aolze po licih in ali ne vpije zoper njega, ki jih izžema? (Sir. 35; 18.) 14. april. Sv. Lidvina je veliko trpela. Bolna je bila 38 let. Bila je lepa in mnogo mladeničev jo je prosilo v zakou. Pa prosila je Boga, da bi ji odvzel njeuo lepoto. In Bog jo je uslišaJ, kakov ni pričako-vala. Pri sankanju se vanjo zaleti tovarišica in ji zlomi rebro. Telo ji začne znotraj zatekaii, oteklina se razširi na vse truplo, da se je morala deklica pla-ziti po berglah. PavTh tega se je čutila silno samo in zapuščeno. Pa še vedno huje je bilo: telo ji je začelo znotraj gniti; desno pleče je bilo kar gnilo, da je des-udca visela komaj Še na eni sami kiti. Na Čelu se ji je naredila rana in eno oko ji je popolnoma oslepelo; vsi udje razeu leve roke so bili mrtvi in trdi. Spo-četka je le težko prenašala vse to trpljenje, pozneje pa ji je spovednik svetoval, naj premišljuje trplje-nje Gospoda Jezusa, in tako se je zatopila v to trpljenje, da je pozneje celo rekla: »Četudi bi si z eno 117 saiuo zcliavaraarijo izprosila zdravja, bi ne storila tega. ampak bi prepustila božji volji, naj stori % mano, kar se ji zdi prav.t — Gospod, vas Bog, vas skuša, da bi se poktfzalo, ali ga Ijubite ali ne iz vsega srca in iz tsc duŠe. (I. Moz. 13; 3.) 15. april, Sv. Peter Gonzalez je bil kot mlad inož, čeprav stolui dekau, vcndar kar precej častihtepc«, tJasi ni imel drugih posebnih napak. Ob ^jistolicenju za dekana je jahal krasno opravljenega konjft> ves hrepeueč, da bi vse le nanj gledalo in o jjjeni govocilo. Kar zagleda konec ulicc "veliko mno-žico: Zdaj se vclja posta\iti! Izpodboile koiija. Joj! }Conj se spotakne, jezdec: čmok v blato. Obču-dovanje zijalastega Ijudstva se izprevrže v glasen ki-ohot. Ta padec je pa Fetru pomagal do svetmske slave. >Ker ine sTet tako zasnietuje, se Še danes 2ma-ŠČtijeoi nad njiint in ga aa-smehujeiu tudi jaz!c reče in se odioei. da stopi v red sv. Domiiiika. — Ker je napuli, oadi je tudi sramota; kjer je pa ponižuost, tani jfe tudi raodrosi. (Preg. 11; 2.) 16. april. Sveti berač Benedikt La-1j v e je uekoč klečal t neki »unski c^rkvi iiepremič-Jio kot kip. Ko ga vidi neka redov-iiica, se ji zdi, kot da gleda angela klecati. Tudi prednica Želi videti tega angela. Pri-peljejo ga pred njo. Ko ga zagleda tako Tsega raztrgancga, pa ntirnega in pokoj-nega. vzdihue neka minu: >O, ubogi reveŽ!« Dozdaj je svcti berač lnolčal, ko pa slisi hesedo »revež«, naglo zavrne mino: »B.e-veže jnienujte samo tiste, ki so v peklu, na veke od Boga zavrženi!« — Ko je bogatin trpel v peklu inuke, jo povzdignil svoje oči in zagledal odtlalec Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. In. za-tlical je: Oče Abraham, usmili sv we ia poslji La-zarja, da pomoči kunec svojega prsta v vodo iu oliladi moj jezik, zakaj silno trpim v tem plainenu. (Luk. 16: 23, 24.) 118 21. april. Sv. škofa A u z e 1 ma je angleški kralj Viljem kudo pre-ganjal, tako da ,je ta be-žal v Rim. Papež povabi svetuika na zbor škofov y Bar 1. 1098.. kjer naj bi poleg drugih cerkve-nih zadev obravnavaK tudi zadevo angleskega kralja. Škofje so bili misli, da je treba s kraljem, ki škoduje Cerkvi. kjer Le inore> kar najstrože postopati. z najostrejsimi kaz-nimt. tudi z izobčenjem. Tedaj začne Anzelni milo prositi za kralja. Ta priprošnja iuoža, ki je moral žc toliko pretTpeti od trdovratnega kralja, gane vse in jih mipoln,j s spošiovuiijem. — Kdor se hoče masfie-vaii, nad njim se bo Gospod raaščeval ter mu bo grehe gotovo pridržal. (Sir. 28: i.) 24. april. Ko j e riruski cesar Dioklecijan kr-vavo preganjal kristjane, je stopil hrabri junak sv. mu-čenec J u r i j neustrašeno predenj iu ga vprasal: ^Ce-sar, kako dolgo boš še divjal z ognjem iu me6eni zoper kristjane? Kaj Ie so ti stonili? NTe mislt, da se bodo zdaj kla-njali tvojim bogovom ali jim darovali: niolijo pa za cesar-stvo k živerau Bogu in so tudi tebi 2rvesti iii pokorui.« — Oajte cesarju, kar je cesar-jevega, in Bogu, kar je božjega! (Mat. 22; 21.) 29. april. Svetega. inucenca Peira so napadli krivoverci blizu Milana. Eden izmed njih ga malme dvakrait s sekiro po giavi. Svetnik se zgrudi: moliti začne apostolsko vero, kakor se jo je bil naučil, ko je bil še otrok, pomoČi prst v kri, ki mu je vrela .iz ran, in zapiše na zemljo: Verujem v Boga Oceta. — Dobri boj sem dobojeval, tek dokoncal, vero ohranil. 119 50. april. Sveto K a t a -rino Siensko so zlobni jezdki obrekli. Zastrau tega obrekovaiija je bila svetnica kaj užaloŠčena. Tedaj se ;-i prikaže Jezus: v desnicd je imel zlaio krono vso obeuto 2 .biseri iii dragulji, v levi trujeTo. Obe ji ponudi, re-koč: ^Draga mi hci, z obema kronama boš okronana, toda ne hkrati. Izvoli si sama: ali itaj ie zdaj v življenju oven- čam z zlato krono in po stnrti s trnjevo, ali hočes zdaj trnjevo in po smrti zlato?« Katariua odgo\"ori: »Moj Gospod, že lep čas je, kur seiu zatajila svojo voljo, da bi spohijevala tvojo: zato ne gre meiii, da bi volila. Če pa zahtevaš, da ti odgovorira, hočem v tem življenju vedno spolnjevati tvojo voljo in iz lju-bezni do iebe hočem vsako trpljenje vzeti kakor da je veselje.^; — S temi besedami vzame trnjevo krono iz roke Gospodove. — Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zeinlji! (Mat. 8. 10.) »Gralm-t, daues je sv. Katarina! Priporoči se ji za ppavi um in pamet!« sSaj res, Marjančka! Se bom! — A prav 2a prav je prav prava priprošnjica za pravi um in pamet ona Katariiia, muČenica, tista z zobatim kolesom! Tisti se priporoČi pa ti!« Marjanoka še malo posncma svetiiike: je še na-puhnjena in. noče reči »se bom«, kakor je rekel Grahut.