III. leto. Štev. 24. 1916. Junius 11. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto. Doma . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . 6 K. Na sveti boj! Strašen boj divja skoro po celom sveti. V tom boji pa zmago jejo naši hrabri vojaki in bodo | premágali, kak slobodno vűpamo, sovražnike na sevri in jugi, na vzhodi in zapadi. Bomo pa te, pitam vas, dragi Slovenci, zmagale!? Bodo premagani vsi sovražniki, pred šterimi je naša domovina v nevarnosti? Bomo lehko mirno živeli pri domačem ognjišči? Z žalostjov vam morem povedati, dragi mi Slovenci, da šče ne do premagani vsi sovražniki, da ne mo mogli mirno živeti pri domačem ognjišči. Ostane nam šče sovražnik, nej zvünešnji, liki notranji, ki je hűjši, kak vsi Zdajšnji sovražniki. Höjši je od Törka, ki je nekdaj klao naše dedeke. Te sovražnik nam jemle našo in naših očov pošteno zemlo, moli naše dečke in možake, v prerani grob spravla naše dedeke in mamice, oskrunja naše dekle in žene, kolo celo najnedužnejšo mladézen. -Pa nej samo to, liki vnogo več kvara dela našemi narodi na düši in teli. Što je te sovražnik? Povej nam! Mi ščemo iti nad njega in ga premágati; čtem v tvojih očah, dragi slovenski vojak, poštena Slovenska dekla in ženska. Tüdi vidva, slovenski dedek in mamica, bi radiva poznala toga sovražnika? Ešče mali šolar in šolarica gledata pitajoče, što je te hodi sovražnik, ki nam dela teliko hüdoga. Rad vam povem ime toga sovražnika. Liki, kda te Poznali sovražnika, te vsi nadnjega! Staro in mlado, mo-ško i žensko, gosposko in kmetsko more nad sovražnika. Prav vsi, nieden ne sme ostati, da premága mo sovražnika in se zmagoslavno vrnemo domo. Ime sovražnika je... Pa bojim se, da ne bi šli nad toga hüdoga sovražnika, kda bi ga spoznali. Te notranji so- Dobijo se Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. vražnik je hujši od zvünešnjih, zato ka hodi okoli kak prijateo in lüdstvo verje njegovim priliznjenim rečam. V istini je pa naš sovražnik. Po njegovom dèli ga spoznamo. Ime sovražnika je alkohol ali bolše povedano alkoholizem. Ka se pogledüjete? Se bojite zdaj, da poznate ime sovražnika? Ne bojte se! Razložiti vam ščem ime sovražnika. Alkohol je tekočina, ki je v vseh vpijanlivij pijačaj, v pijačaj, od šterih je človik pijan, či je preveč pijé. Sam alkohol je čemer. Boj vala alkoholizmi, to je zlorabi, nerednomi vživanji vpijanlivih pijač, nezmernomi pitje, kak je pri nas več ali menje v navadi. Ime zdaj že poznamo. Dobro! Pa to je nej zadosta. Zdaj moremo zgrabiti za orožje in iti nad sovražnika. Pa slabo je naše orožje, slabe in ne-izrejene naše čete. Ne poznamo šče dodobra sovražnika. Zato se pa moremo prle dobro pripraviti. Delati moremo orožje in trdnjave, zberati in uri ti, mujštrati naše čete, spoznavati sovražnika. Na delo zdaj vsi! Za te boj ste dobri vsi, dragi Slovenci, ki mate dobro volo in ščete pomagati sebi in svojim rojakom. V prvo rendo in najprle pozovem tebé slovenski dühovnik, ki te Slovenci lűbimo in spoštüjemo, vči nas poznavati sovražnika, pelaj naše čete, pomágaj nam premágati sovražnika. Stem boš delao svojo dužnost in po-vračao lüdstvi lübezen. Nato pa pridi slovenski dijak! Pokaži, da lübiš svoje lüdstvo! Pomágaj njemi že zdaj, da si kak Srednje šolec na gimnaziji, ali kak bogoslovce v semenišči ali ge indri! Pridi ta slovenski dečko in mo. žak, ki se zdaj tak hrabro bojüjeta. Za te sveti boj si dobra Slovenska dekla in ženska, ešče stari dedek in mamica se ga lehko vdeleži ta. Celo mladézen ma svojo četo z imenom sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če ee jih od štirih več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. mladi junaki. Pridite vsi, da sküpno premagamo sovražnika Človeštva. Marija, Majka boža, naj nam iz prosi blagoslov za te sveti boj! Bojna. Risalska nedela nam svedoči, ka dober Düh tüdi je. Sveti, dober Düh je poslan med hüde dühove na svet, naj pokaže tem svojo moč. Znate, kaj je njegova moč? Ljübezen. Hodi düh sovraži, dober pa ljübi. Ljübezen njegova če vdere i se vkorni med sovražniki vojsküvajočimi se, hitro nastane mir. To prosimo risalske svetke od svetoga Düha. Poročila z bojišč so sledeča: Talijansko bojišče. Po zavzetji utrab Arsiero in Arsiaga dale prodi-rajo naše čete, polastile so se Monte Boreo goré, prestopile potok Posino i se tam trdno naselile. Pri jezeri Mundriüo so tüdi že do meje vdrle. — Pri Monte Barco-i in pri Mmdrielle postavi so talijani naše napadnoli, a odbiti so. Francozko bojišče. Nemci so zevzeli log Cailette i občino Damloup do 3000 francozov vlovili, 3 topove i 23 strojnih pušk zaplenili. — Angležki napadi so na belgijskoj fronti odbiti. Nemci so tű zevzeli angleške postojanke na jugoshod od Iperna i više 500 angležov vlovili. Türsko bojišče. Türki so Ruse v Kavkazi 20 kilometrov nazaj pori-noli i za vzeli ništerne visine pa Basköj selo. — Rusko bojišče. Dozdaj je kralüvao mir. Zdaj se pripravlajo v Besarabi-ji Rusi na napade proti nam. Malo pro-diranje je že bilo, a odbito je. V Vol-hyniji se je velika strelba vršila slednje dni pa se začnolo veliko bitje na düši ni 350 kilometrov. ' Macedonsko bojišče. Joffre, fran-coske vojske zapovednik je velenje dao v Soluni stoječim četam, naj začnejo nas napadati. 2■ NOVINE 1916. junius 11. Morska bitka. Nemške pa angleške bojne ladje (do 90 jih je bilo) so maj. 31. strašno močno bitko mele na Severnom Morji pri Skagerraki. Bitje se odvečara začnolo, pa ešče dugo v noč je trpelo. Nemci, šteri so dosta menje brodovja pa podmorskih čunov meli, so Angležom „Worspite* veliko bojno ladjo, „Queen Mary“ pa „Indefatigabl* ladje, dve oklopnih ladji, edno menjšo, nadale „Türbulent“, „Nestor“ pa »Al-caster“ velike ladje pa 6 drügih tor-pedovk potopili. Nemci so samo 2 ladje, več terpedovk zgübili', ka so se potu-nite, ništerne se še ne vrnole, drüge se pa poškodovale. Zmaga je na nemškoj strani, zato, ka so slabejši bili od Angležov, pa H je vüpali napádnoti i vendar menje zgübili od njih. Dom i svet. Zaséga zrnja. Vlada je pšenico, žito, soržico, ječmen, proso i oves pod zápor djala. Iz pšenice, žita, soržice i, ječmena sküpno sme gospodar na me-sec samo 18 kil obdržati pa edno osebo., Keliko se iz prosa sme obdržati, odloči Občinsko poglavarstvo. — Za stvar i semen potrebno zrnje se zvüntoga Spozosed računa. — Ki od lastne po-trebe več zrnja ma, dužen je na Odajo povedati vladnomi drűštvi (prinotariuši se more javiti). — Ki ne pova teliko, kak njemi trebe za hišo i gospodárstvo, more si od občinskoga, poglavárstva dovoljenje sprositi za küpilo i z tem lehko, küpi od koga koli do okt. 15-ga. Zrnje je zaséžene do leta 1917. aug; 15-ga, to je do toga časa se sme računati samo 18 kil zrnja na mesec i ne dále naprej. Ki odrédbo: presto-pijo, pod kazen spadnejo, štera stoji iz šestmesečne voze i 2000 K plače. Zdrüženii kalendarje. Med krščeniki je dvoji kalendar v rabi. julijanski i gregorijanski. Prvoga, od Julijan cár sara zvanoga rabijo Rusi, Srbi i drügi krščeniki tak katcličanci, kak razkol-niki, ki so grčkoga obreda. Gregorijanski kalendar pa, šteroga je vpelao Gregor papa, rabijo katoličanci rimskoga obreda i protestantje. Te drügi kalendar je te pravi, je popravljeni. Julijanski, šteri je ne gledao na presto-pljena leta, je zaostao do dvatjedna že od gregorijanskoga. Na, Vogrskom živoči grčko-katbličanci munkačke, eperješke i hajdudoroške püšpekije so sprijeli zdaj gregorijanski kalendar i do svetke, odsehmal z nami svetili. Začnejo jo pa novi čas 24-ga Junija, na Ivanovo. Budapest. Dr. Csernoch Janoš, ostrogonski knezoprimas je blagoslovo nájvekšo ladjo na Dunaji po imeni „Franc Josef l.“ Rusija. Rusija, je založila Sibirijo Zjedinjenim Držanam na 25 let. Amerika de dužna zato zlat dati Rusiji i strlivo. Belgijsko. Od 20—40 let stari belgijski podaniki so po vseh državah pod orožje pozvani. Prošnja naših vojakov. Dosta dobrih düš mamo pri vojski. Té dobre düše se nam milo tožijo: »Vsikdar preklinjanje i nesramnost čüti pa viditi je kaj strašnoga. Prosimo zato vaše molitve, ka ostanemo stanovitni v dobrom, ar se je jako teško vojsküvati, kda teliko hüda vidimo i slišimo, prosimo pa tüdi vaše molitve za povrnenje grešnikov. Srce Ježusovo prosite, naj se nam smiluje.“ Te mile prošnje naših dobrih vojakov so nas genole, ka smo oprositi vse Slovenske dühovnike, naj zmolijo pred izpostavlenim Najsvetejšim litanije Srca Jezušovoga od Telpvoga do Srca Jezušovoga dnéva za povrnenje groše nikov i za stanovitnost naših dobrih vojakov. Slovenski dühovniki so radi sprejeli to prošnjo. Vüpamo se ka vi Slovenci domači te se tüdi radi vdele-žüvali te pobožnosti i verno molili pa se prečiščávali na više povedati! namen. Vünama se. Pismo na bojišča. Moliti smo dužni. Jezus je zapovedao to. Posebno smo pa dužni te, če mamo velike skűšnjáve, najbole, če nas mantrajo nečiste skűšnjáve, Skušnjava je napelavanje na greh, Če privolimo v njo, greh včinimo, to je Boga razžalimo,. tistoga Boga, ki nas je zato stvoro, ka nas je lübo, zato mro za nas, ka nas je lübo, zato posveto, ka nas je lübo. Kda v sküšnj a vö privolimo, tistoga hogamo, ki je najvekši sovražnik, našega Boga i naše düše.. Kda nas velika, sküšnjava mučí, te nam hüdi düh večni ogenj vužiga, nas posili z nebe lira, nam od vseh drágocenosti lepše obla-čilo z düše trga. Mo brez reči ga püstili to delati ? O mi potrplivi ljüdje! Če nam što samo edno žalno reč pove, nam na prsi stopi, nam štoki prsi pokaže, že sto zrokov mamo proti njemi. Če nam što küre, zrnjè ta šče nesti, ga z cele moči odpodimo. Če nam pa kinče, drago obleko šče vzeti ali nas v ogenj spraviti, jeli Strahovita je naša bramba? Ki nas pa moriti nakani, tistoga pa, jeli morimo, naj samo sebe rešimo. To vse včinimo za telo, ‘za mrtelne, časne reči. Za nemrtelne, večna düše, za odvrneuje vekomaj pekočega ognja, za obdržanje večnoga blaženstva ne bi si nikaj v roke vzeli ? Proti hu-domi dühi nikše drügo orožje ne vala, kak božja pomoč to pa, kak,, smo vidili samo molitev da. Zato smo dužni drági vojaki, v slcüšnjavah moliti. Glási. Prošnja vojakova Tivadar Martin z Beltinec, pešak 48. pp. srčno pozdrávla slovensko mladino i jo oprosi, naj pris-topi večkrat k sv. obhajili i oprosi Jezušovo Srce pod podobov krűha pre-bivajoče, naj se smilüje vbogim greš-nikom, pokojnim vojakom i nam podeli skoraj že bláženi mir. Dar vojakov. Kda Anton z Skako-vec, četovodja sanitecki, je na bojišči podpisao 100 k., na vojno posojilo z tem pogojom, ka če se srečno reši te nesmilene vojne, da za podpisani znesek spomenek napraviti, če se pa ne vme domo, do ga dužni deca na Cankovsko cerkev odločiti v čast sv. Jožefi. Zgrabljena tolvajska bande. V hišo Celeč Štefana so, jüjjenskoga stanovnika so vdrli Dukič Štefan, Rogan Jožef i Szijártó Štefan z Spodnjih Slaveč pa odnesli 7 hamic, 7 kolačov krűha, mást i drügi živež. Tolvaje so žandarje prijali i v Soboti oblasti v roke dali. Slovenski junák. Kda so naše čete zavzeie talijansko trdnjavo Arsiero, so taljanski pioniri namenili razstrliti vtrdbo Časa Batti. V tom hipi je nadnje vdro pionirski poročnik Mlakar Albin, razstrlitev preprečo, taljanske pionire vlovo i zapleno pet topov z svojimi Ijüdmi. Mlakar je Slovenec od Ptuja. Postao je za junaško nadporočnik. Za slovensko deco. se. uahitrojm. odpre v Gorici Slovenska šola, kak je prosečim Slovenskam obečao glavar mesta, baron Baum. Naši pogorski topničarje mislijo na nas. Hv. B. J. Kr.! Prečastiti dü-hovni pastir. Lepo jih iz serca želem pozdraviti vu Iméni Serca Jezušovoga i vsi Slovenci, ki smo eti v delešnjem kraji, za tem pa naše dráge stariše, štere smo povrgli žalostne domá v starosti; naj je tolažita D. Marija i sv. Jožef, po smrti nas pa pripelala vse v küp gori k Jezuši. Na dale »vás prosimo vse doma, naročnike Novin i Marijinoga lista, molite za nás, ka ostá-nemo čisti mladenci i možjé pod var-nov obrámbov Škapulerske Bl. D. Marije, štere obleka pokrivle naše prsi í ka ostanemo njena verna deca do konca našega živlenja. Če de nám pa tam na bojnom poli vmreti, molite za nás, ka mo znali z lübézni za Jezuša po Mariji svoje živlenje dokončati. Pošlemo máli dar v zahvalo za prijéte dobrote v čast sv. Drüžini na samostán: Bali-gáč Jožef z Lipovec 1 k. Pánič Imre z Gančanov 60 fil., Črnko Károly z Čö-pinec 60 fil. Miholič Jožef z Kobilja 1 k., Lonec Andraš z Odranec 1 k., HOzján Ivan z Trnja 1 k., Cigan Matjaš z Ziškov 2 k., Vsem pošilamo srčne pozdrave: Slovenski topničarje na Ti-rolskom. 1916. jnnius 11. NOVINE 3 Junaški braniteo vere. V Pragi v ednoj bolnišnici so se ranjenci tri -dni kregali i prepirali med sebom za volo vere. Ništeri so,trdili, da popom ne trebe vervati, da ne ga Boga, da ne trebe moliti itd. Gjörek Matjaš, Slovenec iz Štrigove, je pa ostro nastopo proti veretajnikom. Razložo njim je jasno našega G. Ji. Kristuša navuk riateliko, da so na njegovo stran stopili čehi pa horvati tüdi, T da se; je nevernost li ne dala porabiti,, je Gjörek na report bio pozvani, kak, da bi on delao krege. Poglavarstvo bolnišnice je celo delo •preiskalo, i presodilo i junaškoga branitela vere za nedužnoga) spoznalo pa njegove reči Potrdilo. Dobre düše, zapelivcom se ne podajte, Bog je eden, ki-je na& sodnik, neba je večna pax pekel tüdi. Molite i zagovarjajte le pravico, Jezus vam to plačao bo. Mi domači pa molimo za te dobre, vojake, prave junake, so Slovenci, vogri ali kakše koli narodnosti. Zahrbtni napad nas cara ruskoga. Z Bukaresta pišejo, ka so ruskoga cara napádnoti, gda se je v Odessi zdržavao. Gda se je naime z svojov drüžinov k železnici pelao, je eden inžener trikrát strelo z revolvov na njega, dvakrat -ga nej zavado, tretjikrat ga je pa v levo roko il njemi je malo rano napravo. Inženera so prijali. K izleti veržejskih oratorijancov teliko ešče pripomnimo, ka so po sv. meši i sv. obhajili gostoljübno bili sprejeti na zajtrk v Dokležovji pri drüžini iKIemenčičovoj, Ustanovljena je po apoštolskom krali nova stopnja vojaške zaslüžne svetinje, kak znamenje poscbnoga kraljevskoga priznanja i železni zaslüžni križec z in brez krone za moštvo. Gda deca norijo delajo. v Čakovci, prvoga mája, večér se pela kmet z ženov, i, z malóv dekličkov domo. Na poti zosága, bistre konje eden? dečák; stvár se nato speči i prevrže kola z lüdmi vréd. Po poti konji raztrgajo reménje poterejo rud, i poti Lendaskomi. vláki bežijo, ravno vlák prek poti ide. Eden konj potere stavek, šteri je pot zápirao i pred vlák pride. Vlák ga je včasi bujo; drügi konj se pa nazáj obrné i srečno ga zgübijo. Človek je menjše rane dobo, stem vékše je dobila ženska i deklička. Ženski se obráz ogülo, deklička si je pa zobé naprej vöspotrla, nos si razvdárila i drüge menjše rane je dobila. Nesrečuim ranjencom sta eden kadett i prosti voják rane zavezala, dokeč je ne prišo Zdravnik. I z lehke, nespametne norije se náj-večkrát tak velika nesreča z godi. Ki so se srečno najšli. Edno leto je minolo, ka vekši deácje so mogli za püstiti šole, gda jih je dom na bojišče poslao. Zdaj vsi tisti, šteri so Slednjo leto meli za opraviti, so sloboščino dobili, ka lehko na eden mesec domo v šolo pridejo, da od slednjega leta izpit naredijo. Z lepim brojom so se najšli zdaj ti mladi vojaki v šolaj. Nájveč jih je že dugo na bojišči bilo, kem zdaj dobro dene domáči zrák, šteri je puškinoga praha i dina prost. V Čakovci v učitelišči iz med tistih, ki so láni áprila slovo vzéli .od šole,se jih je tüdi zdaj 20 zišlö, kak naredniki i ka-dettje. Vesélje je ztem vékše, ka so po drügi krája j bili vsi razlüčani i razte-peni, zdaj pa so se páli srečno najšli v, nej vüpanom stárom stáni. Pozdrav z bojišča pošilajo : svojim domačim, vsem dühovnim postirom i se zahvalijo za pošilam) njim slovensko čtenjé, štero krepi njuvo tužne düše pa batrijo svoje ostavlene domače, naj se vüpajo v BL D. Mariji, ona je bo pomagala mesto njih, ki so je mogli povrči starce, slabe, gingave doma brez pomoči: verni slovenski vojaki i Marijina na vek mila deca: Lebar Jožef z M. Polane, Zadravec Štefan i Düh Andraš od Lipe, Krampač Matjaš i Hanc Matjaš z Trnja j Kramar Mihal i Perša Jožef z Žižkov, Gtrlec Martin z Gančan, Nemec Jožef z Beltinec, Forjan Ivan z Lipovec, strelci111. strelskpga bataljona; — Sobočan Martin z Trnja, Čolig Mihal z, Brezovice, šteriva, kda nas srčno pq£drayjjata, prosita Novine, ka bi veselejšiva bila na taljanskom bojišči i milo sr,čno želeta, da bi Jezuš, zaročnik njidva düš, na tužnom bojišči vsikdar ž njima ostao: »Takšo želo v sebi máva, Jezuši na znanje dava. Hodi, bodi ti pri nama, Jezuš ti pomágaj namá; — Forjan András z Ra-kičana, Mesarič^ Matjaš z Lipovec, Pintarič Martin z Melinec, Zadravec Matjaš; z Odranec, trenski vojaki pozdrávlajo naše vrédništvo, vse naše pisatele i. svoje lübe domače pá prosijo vseh nas molitve, da bi se države hitrej spomnite, ka bj mogli- že domo prek visokih karpatskih gor, od šterih je tak milo spevao pokojni Mirosláv. O da bi njemi cvelo rože na grobi, düša se pa veselila v nebeskom raji; Zver Mihalj,. pešak 71. pp„ ki se zahvalo na poštenom slovenskom čtenji od Ste. roga piše, ka njemi je krűh, ka je nej lačen, kda si je prečté, ka je to njegovo veselje i pomoč. Pozdrávla tüdi. beltinske gospode; j— Šiftar Jožef četovodja, Németh Janoš desetnik, Flisar Leopold i Koloman Jožef, pešáki 95. pp. ki odkrivajo, ka so nej mogoči popisati, kakše veselje čűtijo nad šlo-, venskimi »Novinami*. — Horvat Karol z Kukečkoga, domobranec 17. čdpp. faro bedeničko i svojega g. plebanoša. Junaško smrt je pretrpo na taljanskom bojišči Bader Sela poročnik z Dokležovja. Slovo vzemejo: Poklič Jakob od Grada i Flisar Matjaš z Veščice, domo-branca 18. dpp. od svojih dühovnikov, slavne cerkvice, vesele Slovenske krajino, starišov, sestér, bratov i cele rodbine pa se zročila v obrambo ska-pulerske dev. Marije i junaško ideta domovino branit. — Sabotin Ivan z Trnja strelec 3. Str. bataljona od svoje žene, drobne dece, rodbine, prijatelov i mile Slovenske krajine. Raduha Martin z Odranec, od starišov, bratov, sestér, rodbine i od mladih vojakov, ki so zadnjič stopili pod orožje; Vogrinčič Alojz, od Sv. Jelene, desetnik v 11. huzarskom polki, od farne cerkvice, v šteraj je vreden bio Jezuša k sebi vzeti, od očo dühovnoga, vučitela, starišov, bratov, sestér i cele rodbine;— 18 let stari vojaki, šteri veselo, brez sűz se podajo v vojaški stan, od fare beltinske i svoje male vesi bratonske, starišov, bratov, sestér pa vse rodbine i od poznancov pa prosijo odpüščenje i vroče molitve: Horvat Pavel, Novak Ferenc, Domjan Vino i Pivar Jožef. — Gombosg Janoš, stolar z Šalamenee, VuÓkič Ferenc z Gradišče, Gomboc Jožef z Spodnjih Slaveč iz 37. železniškoga polka, od svoje Slovenske domo-vine, matere, žene, dece, rodbine, soseda v, znancov, od cele fare i se vsem v molitev preporačajo, ka do mogli še nazaj priti v rojstni kraj, našemi vredništvi pa želejo moč za razširjávanjjé slovenskoga tiska; Bagoroš Ivan z Pe-tanec, od mile cerkve tišinske; Cvetko lepih, božih navukov, svojih starišov, brata i vse rodbine, dühovnoga očé i vučitelov pa se vsem v pobožno molitev prača, brata pa, oprosi, n$j boga vernp stariše; — od slovenskoga kraja, od dragih poznancov, prijatlov, najbole pa lübih starišov, ki so žmetno trpeti" ž njimi, od bratov i sestér; se potolážo se z B. D. Marijo?. Srce njim je. goréče i pripravljena življenje dati, za domovino; prosijo, pa odpüščenje od domačih dragih, če so je kda razžalili if želejo, naj angel njuv bode njim pri stráni i pripela nazaj v naš; veseli slovenski kraj, ali pa v nebeski ráj; Zato z Bogom vsi zakričijo i1 idejo na tirolske goré: Hári Alojz z Krašič, Bertalanič Ferenc i Šinko Peter odiSv. Jürja, Krenos Anton z Motovilec, Gu-milar Matjaš i Šerüga Štefan, z Rado-vec, šteri zadnji je šést mescov bio v ruskom vjetništvi, nego je vtijšo i zdaj- idé drügač, na bojišče pa Fartek Alojz z Doličov; —% od svojih starišov i vse lüblene rodbine pa poznancov: Sárkány Anton z Krašič, pešak 83. pp., ki se vsem v goréče molitev zroči i starišom srčno zahvali, ka so po ve-čerej v roke jemáli sv. rožnivenec i ga moliti navčili, kaj nikdár ne bo pozabo. — Marič Janoš i Ozvatič Štefan z Ba-kovec, domobranca 18 dpp. od premile Slovenske Murske domovine od občine Bakovske, posebno pa od starišov, drobne dečice vse mile rodbine; z Je-zušovim telom okrepčaniva ideta na braniiev domovine, na težavno bojišče, ali z veseljom, ker je za Jezuša sladko trpeti, lüblenejše pa mreti i prosita vse verne Slovence, naj molijo za njidva i se vojsküjejo proti grehi. Podražo se tobak. Od junija 1-ga so do 20—30 odstotkov dragše duhanske priprave. Naši starci se poslavlajo. Hv. B. I. Kr.! Z temi rečmi se obrnémo k Njim, kakti k našemi düševnomi Pasteri, ino Jih srčno pozdravlamo, naj bole se Njim pa zahvalimo na lepih daraj, ka so nam pošilali dosemao slovensko čtenjé v Karanšebes. Z Bogom ostante lüblene žene i lübléna deca, rodbina, NOVINE 1916. junias 11. 4 z Bogom lepa naša Slovenska domovina, gde nam je naša zibelka tekla pred 44—46. letami kde smo rasli kak rože v püngradaj. Pred 22—23 letami smo vojaki postali, ino z punim vüpanjom preživeli ta slobodna leta, štere smo pretlačili v mirnoj vojaškoj slüžbi. Zdaj je pa g. Bog je nači dokončao. Žele od nas starih, naj mi tüdi položimo eden mali dar na domovinski oltar, ino naše mláde vojake podpirano. Z mirovnim srcom i z punim vüpanjom do g. Boga i bi. dev. Marije idemo vkraj od našega lüboga doma: Mekiš Janoš, LangMibal, Bopošša Mihal z Nus-kove, Pintarič Števan z Sodišinec, Prelec Ferenc M. Črnec, Bejek Ferenc z Krega, Hašai Ivan z Gederovec, Ben-cak Gerenc z Tropovec, ino ešče dosta drügi Slovencov, ki vsi smo lepo v küp správleni v edno čete pod povelništvom Benkič Mihal desetnika, Slovenca z Do-majinec. Preporáčati se vu vrelo molitev našim domačim i vsem pobožna, mi 1870—1 leta rodjeni starci. V Műro je skočo Novak Janoš, 70 leten Starec v Mürskom Srdišéi. Nevolo se je živeti pa zato si Žitek prikrato. Nespameten nesi je premislo, ka ga na drügom sveti dugši, — večni žítek čaka iz šteroga, kakšte je žalosten, se nè mogoče odsloboditi. Na podporoÍMarjinogá Lista i Novin so darüvali: Tkalec Katá z G. Bistrice 2 k., Horvát Jvan z Trnja 1 k., Skafar Marija z Črensovec 5 k., Šerüga Jožef pešak 48 pp. 3 k., Štimec Jožef z Sr. Bistrice 5 k., Bačič Ferenc četovodja 18. dpp. 6 k., Gjörek Ferenc sanitec 8 k., Fujs Jurko, vojni delavec 3 k., Rogáč Ivan predmešter pri telefoni 5 k., Magyar Štefan od strojnih pušk 4 k., Balažic Matjaš, trenski vojak 2 k., Antolin Štefan vojni težak 2 k., Tkalec Jožef z G, Bistrice 1 k., Ritlop Jožef z Bučkovec 1 k., Zadravec Treza z Trnja 2 k., • Štefan Horvata žena Št. Moravci 1 k., Ščirič Orša z G. Bistrice 1 k., Vučko Štefana žena z Sr. Bistrice 1 k., Kováč Štefan z Medelice 1 k., Bakan Štefan i pajdaši iz 48 pp. 5 k., Hozjan Jula iz Žižkov 2 k., Kosija Tomaža žena z Trnja 40 fil., Gabor Marija z Črensovec 1 k., z Trnja: Horvat Marija, Kolarič Martin 2-2 k.; Horvat Igriac z G. Bistrice 3 k., Raščan Štefan pešak 48. pp. nabrao 2 k., Štimec Jožef z Šr. Bistrice 2 k., Kolenko Štefana žena z G. Bistrice 20 fil., Cvetko Katá z V Polane 40 fil., Láposy Alojzij z 6. let. polka 4 k. — Bog plati. (Dale.) Bojazen i mržnja, štero mámo do kuk, stenie, bub, vüš kebrov, molov, müh i drügih stvarcov, je opravičena, ar mühé prle na nes-naga, zatém pa na hrano sedajo.kügo i betege širijo; molje, listnate vüši, kebri, kvár v hiši narédijo, stenice buhe i vüši so pa ljüdem i živini ednáko neprllične. Te stvarci odpravi ö hrambe, kühinje štale i grad hitro i stálno Fellerov ,,Elsa“ prah za stvarce, šteri prekosi vsa drüga sredstva proti nesnagi. 5 velikih zavitkov 5 koron; 1 zavitek za 1 K se priloži K bošilci. Pošila to prdvo jedino Feller V. Eugen, lekarnar Stubica, centrale 146. (Zagreb, žup.) Najnovejše. Kitchener Herbert, angleški gene-ralissimus se je vtopo na severnom morji i s njim vküp dosta officirov. Na ednoj ladji so se vj Rususko pelali. Ladja je streljena i da še je možje močno burkalo, nemogoče je ,bilo odsloboditi. Kitchener je veliki vpliv meo v Angliji. Nesmileni je bio, zato so ga za tigriša imenüvao ,Boj je on pelao s burmi. V zdašnjoj bojni je pa posebno talnik bio, kak vojski minister. On je silo, naj angleške vojaštvo kak najbole se organizira i da vsaki angleški moški bode dužen na domobranstvo. On je trdio, da se boj more do slednjega pelali, da ne slobodno popüstiti. Zdaj je s Rusami šteo si pogučati navküp, i tak se podao na .nesrečno pot kde je smrt gorivzeo. Juansikhai, predsednik Kinajske republike, je v pondelek mro. - Nemci so pri Verdun! edno novo trdnjavo po imeni Vaux osvojili. Pošta. Fujs M. Prosečkavcs. Peneze sem dobo. Bog plati. Kováč Tr. Sp. Slaveči. Celci sem poslao Novine na bojišče. Prosimo podpore, keliko prevzeti: JS. M. T. Dobo sem. Bog plati. Zavitki (paki) se smejo na sledeče številke bojne pošte pošilati: 6 10—15 17 19/11 20 22 22/11 22/111 23—25 27—31 35—44 47 50—52 54—57 62 63 66 68 70—72 74-76 78 80 81 83-89 91 92 94 100—105 116 116/11. 116/IÍI. 118 119 125 126 128 130 132 136—139 141 142 142 144—146 14á 149.156 160 162—164 169 170-174 176 179 180 182 185 186 189 202 204 206—210 213—216 219 ?g0 222 225—228 230 231 233 234 236=228 251 253 254 264 265 274 301 301/11. 301/HI. 303 305 306 309—314 320—3Ž2 324—331 341 350 351 351/11. 351/IH. 352. 353 355 501 503 506 507 600—615 i 63Ö. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in jejo gasóče si more vsaki sam napraviti za male"stroŠke. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muš-katelka, mela, pomeranèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto nima. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših delèžev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnico, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačoV okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko! zmožnosti Janez Grobeh, drogerija »pri angelju“ Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo .10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošlejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. TO I NIKAJ DRUGO je nigdašnjega, dobroga, bolečine vtišajočega Fellerovoga,,Elsa-fluid"-a prava kantica i jedino pravici znamek. Ne zavolo rekláma, nego samo zato kažemo v više dá-noj sliki glažek i znamek, naj se proti nevalánim ponarejenim rečam uspešno moremo braniti i znova provdarjamo, naj se pri küpili pazi naime „Felier"i na znamek „Elsa". Ki toga dobroga, zanesljivoga doma-čega vrástva še ne pozna, naj opita svojega zdravnika, ka je za bolezen, prehlajenjé, trganje-protin, šinjeka i prsi bol jako dobro vrastvo. Ka za-nesljivo zdravilo moč ma, se vsaki lehko prepriča po reč kak 100.009 zahvalni pismah i vráčitelskjh pri-porocitvab, štere vsaki lehko pregleda v Fellerovoj lekarni. — 12 malih ali 6 dupliških, ali 2 special-ni ve kantici franko 6 koron, 24 malih ali 12 dupliških, ali 4specialne kante franko 10 kor. 60 fil., v jedino pravoj kakovosti v Feller V. Eugéna lekarni, Stubica, Centrále 146. (Zagreb žap.) — Fellerova naráhi pogánjajcče, želodec okrepčajoèe Rebarbara ,,Eisa-pirule" 6 škatlic franko 4 kot-., 40 fil.) so samo z ,,Élsa" znamkom prave. HRANIMO SE BOLE i ozdravimo svojo deco pa pa oslabljena, betežne svoje domače, po-vekšajmo njuvo životno moč po dobroj hrani. Zdravoga, močnoga človeka ešče sübi krűh krepi. Ali mala deca, slabokrvm, slabi, nada-jajoèe matere, oslabljeni, betežni trpeéi, starejsi, ki so beteg ali drügo vekšo nevoló prestáli, deca mozolnata, zobé metajoči, porod-nice i drügi slabi ljüdje ne morejo navadne hrane vživati ar nemajo moči za prebavo. Tei moro zato lehko prebavljivo i Jáko brano meti i to najdejo v pravom Fellero.voro ribjem olji. Nema niti slaboga di-čeca, niti božnoga ž maja, i je tak prijetno, da je tüdi deca radi vzemejo. Ribje olja vnogo profesorov i zdravnikov priporača, krv i mi-šišje raste ponjem, pri deci da zras kostem i njim, dihaloice dobrodejno ofriši kak ti gut, prsi i plüèa. Telo okrepi, po vspeši ozdrávi jenje, okrep-čanje, telo ójunači proti betegom, da tek, prebavo lira, oslabljenost, sta-bokrvnpst, slabo hranjenje odstrani i poleg toga je li zadosta poceni, pogojno je več vredno kak vsaki inozémski zmes emulzio, prašek i spodobne reči. 2 kanti franko pošlje za 5 kor. v pravoj kakovosti Feller V. Eugen, lekarnar, Slubica, centrále 146. (Zagr. žup.) Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.