Stev. 156.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CINE PO POŠTI:
celo leto Din 90’— za pol leta Din 45*—
Boštogpa plačana v gotovini.
V LJitblfani, četrtek, 13. Julija 1922.
Leto II.
Urtdtitihs n. upr<t»ništ«o v Ko-oitarievi uki štev. 6 — I eiefon orednlštva 5tsv of! — Telefon es upravništva štev. 328 =»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22 50 za en mesec Din 7 50
upravi stane mesečno Din T— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 58 p
Vprašanje lastnine.
Obrnimo se sedaj od kapitalizma k Marksizmu. Njegove korenine tiče v brez-firavstvenosti, ki jo v praktičnem življenju Uveljavlja kapitalizem, v prvi vrsti v zlorabi lastnine. To je že pred Marksom s čudovito jasnostjo povedal škof Ketteler v svojih šesterih pridigah o »velikih socialnih vprašanjih sedanjosti« s sledečimi besedami:
»Posedujoči in neposedujoči sloj si Stojita danes nasproti kot sovražnika, osi-tomašenje narašča, zato se mišljenje ljudstva obrača bolj in bolj proti lastninskemu Pravu.
Po sv. Tomažu Akvinskem, v luči vero, pomeni lastnina le omejeno pravico Uporabljanja tvarnih dobrin. Brez Boga pa jo »lastninska pravica« le sredstvo za zadovoljitev vedno bolj rastoče uživanjaželj-Uosti. Iz zlorabljanja lastnine, ki je posledica brezverstva in breznravstvenosti, se rodita dve posledici: v bogatinih se čezdalje bolj ubija duh dejanske ljubezni, v. revežih Pa veselje do dela. Tu je vzrok, da je delo OMrzelo. Če pa se lastnina uporablja po nravstvenih socialnih vidikih, postane tudi delavec sodeležen njenih plodov, ker ugodni delovni pogoji vedejo do splošne blaginje in ne zamre delavnost krščanske ljubezni. Vsaka druga uporaba lastnine je tatvina na splošnosti.«
Tako je dejal veliki krščanski socialec Ze takrat, ko se je šele porajal marksizem.
Marksizem je psihologično vzrastel iz thrŽnje izkoriščanih proti izkoriščevalcem, IZ čuvstva, ki je razumljivo, a na sebi tako henravstveno kakor je nenravstveno kapitalistično izrabljanje sočloveka. Nenrav-atvenost kapitalističnega sistema je vzgojila tudi v širokih slojih sužnjev nazor, da je Človeška družba bojišče živali, ki jih vodijo izključno le egoistični nagoni, kjer vlada *golj interesna solidarnost med razredi, ki »kušajo drug drugega sebi podvreči. Nravstveno stremljenje za ljubezensko solidarnostjo vseh ljudi, kakor živi v krščanski Cerkvi, je bilo ubito. Zato tudi v marksizmu ni najvišjih nravstvenih smernic. On Utremi za ustvarjenjem nove družbe potom tole izpremembe zunanjega gospodarskega roda, domišljajoč si, da bo na ta način izginila v človeštvu vsaka pobuda k sebičnosti ht izkoriščanju. Zato so zanj komunizem in diktatura proletariata, dosežena potom najinega prevrata, dogme, edino sredstvo za dosego novega družabnega reda, tista čudežna sredstva, ki naj dosežejo tudi nravstveni preobrat človeštva.
Baš v tem in samo v tem je temeljna razlika med marksizmom in krščanskim socializmom. Edina, toda bistvena razlika, ki tiči v tem, da je za nas poglavitna nravstvena orientacija, vse drugo pa dobro le z ozirom na najvišji nravstveni smoter.
Danes si oglejmo le vprašanje lastnine. Komunisti oznanjajo kolektivistično dogmo, kapitalist dogmo o zasebni lastnini kot pravo vsakogar posedovati vse, kar more posedovati in jo uporabljati po svoji neomejeni volji. Mi razumemo lastnino kot pravo uporabljati stvarne dobrine v tistem obsegu, ki ga dovoljuje najvišji nravstveni smoter materialnega in duhovnega blagra celokupne družbe. To je, mislimo, Popolnoma jasno in edino nravstveno. Kapitalisti proglašajo svoj pojem o zasebni Svojini kot nravstveni zahtevek, to je pa Nravstvena zmota in veliko škode so prizadejali krščanstvu tisti, ki so po nobenih soc. Vidikih omejeno lastninsko pravico hoteli Povzdigniti v vrsto krščanskih moralnih dogem. Svojina spada med tiste reči, ki ne Utemeljujejo samo moralne pravice, ampak Nalagajo^ istotako moralne dolžnosti; ona je stvar, ki nima v sebi absolutne vrednote, Smpak jo sprejema od svojega nravstvenega smotra.
S tega stališča je gledati svojino, naj Je potem zasebna ali kolektivna ali zadružna ali kakršnakoli. Ona mora kot uporabna pravica tvarnih dobrin v višji socialni smoter doprinesti materialnemu blagostanju splošnosti v skladu z duhovnim Nravstvenim blagrom človeštva; ona je torej nekaj odnosnega, se mora ravnati Po moralnih in praktičnih vidikih, ne gre 8e brezpogojno vezati na eno obliko, ne eno Ne drugo proglašati za kakšen fetiš. Praktično za sedanje razmere, spričo sedanjega razmaha človeških tvoriteijnih sil se zdi, da splošni kolektivizem ni smotru pri-
macedou&D opraianje pred sejo Zneze
uradno.
Belgrad, 12. julija. (Izv.) Danes so potovali skozi Belgrad Člani bolgarske delegacije, ki potuje čez Dunaj in Berlin v London, kjer bodo na seji sveta zveze narodov zagovarjali pritožbo bolgarske vlade proti Jugoslaviji. Predsednik te delegacije je bolgarski poslanik v Belgradu Kosta To-dorov, ki se je že včeraj odpeljal iz Bel-grada. Člani bolgarske delegacije so Simon Radev, Petkov in Nujukov.
Belgrad, 12. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčic sta razpravljala z gg. Rakičem, Rističem, Nedičem, Jovanovičem in Antičem o vprašanju seje zveze narodov v Londo-
nu. Sklenili so, da bodo pred zvezo narodov zastopali našo državo gg. M. Ristič za vprašanje četaških organizacij, V. Jovanovič za narodne manjšine, Slavič za vprašanje Prekmurja in načelnik kabinetne pisarne Antič. Kot delegati bodo figurirali gg. Jovanovič, Boškovic in Gavrilovič. Kot strokovnjaka sta dodeljena delegaciji poslanik Rakič in polkovnik Nedič. Delegacija mora biti dne 15. t. m. v Londonu. Vlada je končno sklenila, da ta naša delegacija ne sme samostojno ničesar sklepati, ampak da se ima do naše vlade obračati po navodila.
Brezuspešna bsnfeffeB&a s Haagu.
London, 12. julija. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Haaga: Dasi ni zaznamovati nikakega novega zapletljaja v položaju,
meren, neizvedljiv in da je treba priznati razmaha omejeni zasebni iniciativi. To je v programu, ki ga je izdelal dr. Gosar. Če se pa razmere izpremenijo, bi seveda nobeni nravstveni motivi ne branili krščanskemu socialistu kolektivizma v polnem obsegu. Ekonomski red ni noben malik.
Iz tega se vidi, kako svobodno premo-triva krščanski socializem to vprašanje v širokem okviru najvišjih nravstvenih smernic. Brez teh pa tako zasebna kakor kolektivna lastnina ne moreta vesti do resnične družabne preosnove, do temelj-n j e obnove človeškega sožitja.
To je, česar ne vpoštevata niti kapitalizem niti marksizem.
O drugih točkah, ki tvorijo razliko med nami in njima, prihodnjič. Videli bomo, da se tudi tam vsa razlika izvaja iz nravstvenih in ne iz drugih vidikov.
miBJlsirSM SB8t.
Belgrad, 12. julija. Danes se je vršila seja ministrskega sveta. Sprejeli so v polnem obsegu vse pogodbe, ki sta jih sklenila ministra dr. Krstelj in dr. Ninčič in katerim je Pašič deloma nasprotoval. Tudi na seji je Pašič podal odvojeno mišljenje, tako glede Zadra in izpraznitve tretjega pasa kakor glede prosvetnih, gospodarskih in sodnih vprašanj. — V razpravi o porabi ameriškega posojila je ministrski svet sklenil, da mora nova jadranska železnica na vsak način teči preko Sarajeva, a v katero luko naj se izteka, je ostalo neodločeno. Srbi so brezpogojno za Kotor, dočim sta Bosna in Dalmacija za Split.
Pašič je naznanil, da radikalci kandidaturo demokrata Pečiča za notranjega ministra odklanjajo. (Po zadnjih vesteh bodo demokrati v tem vprašanju popustili in za kandidata imenovali Kosto Timotijeviča, ki je radikalcem simpatičen.) Dalje je Pašič poročal o demisiji ministra Puclja. Ministra dr. Kumanudi in dr. Ninčič sta dobila nalogo, da vodita s Pucljem pogajanja.
Ministrski svet je končno sklenil, da Jugoslavija priznava samostojnost finske republike.
Padec netnihe isarhe.
London, 12. julija. (Izv.) Ministrski svet je razpravljal o padcu nemške marke, ni pa sprejel nobenega sklepa, ker to vprašanje zanima v enaki meri vse države, ki so podpisale versaillsko mirovno pogodbo.
London, 12. julija. (Izv.) Francoski ministrski predsednik Poincare pride čez kakih deset dni v London, kjer bo razpravljal s svojim angleškim tovarišem Lloyd Georgem o uplivu padca nemške marke na plačevanje nemške vojne odškodnine. Reuterjev urad sodi, da se bo Nemčiji nemara dovolil moratorij ali pa mednarodno posojilo.
ZAROTA NA PORTUGALSKEM.
Pariz, 12. julija. (Izv.) Tukaj so razširjene govorice, da so na Portugalskem odkrili novo zaroto revolucionarjev. Nekaj častnikov je bilo aretiranih.
MAROKANSKI VSTAŠI.
Rim, 12. julija. (Izv.) Marokanski vsta-si so umorili dva španska letalca, ki sta padla v njihove roke.
vendar sodijo, da se ne bo dal doseči sporazum z Rusi.
Peffiam ssla pssfe-snsnta.
Belgrad, 12. julija. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je opozoril poslance, naj se zanesljivo udeleže petkove seje parlamenta, ker bo ta dan po končani debati najbrže načelno glasovanje o državnem proračunu. Pozval je klube, naj uplivajo na svoje člane, naj ne zapuste Belgrada zaradi podrobne debate v tem vprašanju.
politični dogodki.
rr 0 republikanstvu in balkanstvn je govoril v nedeljo 9. t. m. glavni urednik »Slovenca« g. Smodej na shodu v Slovenjem gradcu. Dejal je: »Vprašanje je, koliko je med dr. Novačanovimi »republikanci« takih, ki so pripravljeni nesti svojo kožo na trg za republiko. V naši stranki se svobodno uveljavljajo republikanci in monarhisti, in danes, ko je v naši stranki večina republikancev, bi lahko v polnem obsegu zagovarjali svoje republikansko stališče, ko bi ne bilo prepričanja, da bi bilo za ljudstvo še stokrat slabše pod republikanskim predsedništvom kakega Pribičevi-ča kakor pa pod ustavnim kraljem. Republiko pa borno dobili prej ali slej. Za njo bodo poskrbeli že Srbi sami. V naši slovenski hiši pa se hočemo vladati sami, ker imamo tudi sredstva in sposobnost za to ter se nočemo pogrezati še dalje v balkanizem. Ta balkanizem, ki podpira vsesplošno korupcijo, obsega že take dimenzije, da je neki minister -t- če je res, kar se v Belgradu splošno govori — prejel 24 milijonov Drovizije, če se sprejme ameriško posojilen (Po mariborski »Straži«.)
+ Samostojni v opoziciji? Včeraj je minister Pucelj podal Pašiču svojo demi-sijo, ker vlada ni upoštevala zahteve slov. samostojne kmet. stranke po železniški zvezi Ljubljana—Jadransko morje. Njegov klub vlade ne bo več podpiral. — Bomo vioelil
+ Poziv na odgovor zaradi Bolgarije. Zadnja vladna proti bolgarska gonja se je razvozljala na ta način, da smo dobili poziv pred Zvezo narodov v London, kjer se bo morala naša država prati proti obtožbam Bolgarov. Pašič je pozval iz Sofije poslanika Rakiča, da pomaga sestaviti zagovor. Tako smo za eno blamažo bogatejši.
+ Organizacijsko vprašanje Slovencev v Italiji. Na občnem zboru tržaškega političnega društva »Edinost«, ki se je 11. t. m. vršil na Občinah, se vprašanje o politični organizaciji slovanskega prebivalstva ni razčistilo. Občni zbor je sicer — z glasovi Istranov in Tržačanov — vzel ustanovitev^ samostojnega političnega društva za Goriško na znanje, toda z gotovimi pridržki; na drugi strani je pa zbor sklenil, da dosedanje društvo ohrani svoj delokrog na vsem ozemlju, kjer prebivajo Slovani. Istrani so izjavili, da ostanejo pri dosedanjem društvu »Edinost«. Za predsednika je bil z vzklikom zopet izvoljen dr. Josip WiUan, ki je izvolitev sprejel.
-f Notranje-politične težave v Nemčiji. Na dnevnem redu nemškega državnega zbora je zakonski načrt v varstvo republike, ki ga zahtevajo predvsem socialisti
Kriza u bolnicah.
Z«&^©s!®vII@bi1@ slovenskih sdra^mikov.
Izmed vseh državnih uradnikov prav gotovo najbolj občutijo dobrote belgrajske-ga centralizma slovenski zdravniki, posebno sekundariji. Vsled nevzdržnih razmet so bili primorani odpovedati svojo službo iz več vzrokov, predvsem pa radi tega, ker se odločno zapostavljajo za srbskimi iE tudi zagrebškimi kolegi.
Dočim so sekundariji v belgrajskih bolnicah nastavljeni kot uradniki v X. či-novnem razredu in imajo v bolnicah brezplačno hrano, v zagrebških bolnicah pa plačujejo dnevno 12 K, so ob priliki izenačenja na dinarske plače prišli sekundariji v Sloveniji, to je ljudje z akademske izobrazbo izven razreda kot praktikanti. Obenem pa so jim povišali hrano za približno 150 odstotkov, tako da plačujejo sedaj 48 K. Na vse svoje prošnje niso dobili nobenega odgovora in so vsled tega bili primorani odpovedati službo. Tako se nahajajo bolnice zopet pred krizo.
Prepričani smo sicer, da se bo upravičenim zahtevam zdravnikov-sekundarijev ugodilo, vendar moramo žigosati razmere, ki so privedle naše požrtvovalne zdravnike do tega koraka.
vseh struj. Strokovne organizacije so zapretile s skrajnimi sredstvi, ako bi se zakon ne sprejel ali ako bi se načrt preveč zvodenil. Obenem gre za osnutje vlade, ki bi imela za seboj močnejšo republikansko večino in bi jamčila, da še bo zakon krepko izvrševal. Pri tem se pa kažejo velike težave. Socialisti žele premakniti težišče popolnoma na levo in so stavili pogoj, da vstopijo v vlado tudi neodvisni socialisti. Ostale republikanske stranke pa bi rade preprečile prevelik korak na levo in so povabile na sodelovanje nemško ljudsko stranko. Le-ta je povabilo tudi sprejela, toda nato so pa socialisti izjavili, da v vladi, v kateri bi bila ljudska stranka, ne bodo sodelovali. Popustili so le v toliko, da so odstopili od pogoja, da bi morali biti zastopani v vladi tudi neodvisni socialisti Položaj je težak, ker se bodo morale, akc se sporazum ne doseže, razpisati nove volitve. A to bi vspričo vseh sedanjih okoliščin utegnilo dovesti do usodepolnih pretresov. Centrum je tudi topot edino trdna točka, na katero se more opreti država.
-j- Kriza v ruskem zunanjem komisariatu. Kakor poročajo litvanski listi, je Či-čerin smatral za nezaupnico, ker je sovjetska vlada pogodbi z Italijo odrekla ratifikacijo. Sedaj se vrše pogajanja o pogojih, pod katerimi bi čičerin še hotel ostati v zunanjem komisariatu.
3)nevni dogodki
— Udeležencem okrožnega orlovskega zleta dne 16. t. m. v Semiču. Glasom odloka ministrstva saobračaja v Belgradu z dne 7, julija t. 1., štev. 21.786/22 imajo vsi udeleženci okrožnega zleta v Semič od
13. do 19. julija pravico do polovične vožnje. Izkaznice se dobe pri semiškem odseku.
— Nov župan v Mostah. Iz Most nam poročajo: Na včerajšnji prvi seji novega občinskega odbora je bil izvoljen za župane g. Josip Oražem, zvest somišljenik SLS, ze podžupana pa Franc Karpe. Svetovalci sc sami naši' možje.
— Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani se je preosnovala z dnem 1. jul. 1922 v zmislu zakona o zavarovanju delavcev oc
14. maja 1922, »Ur. 1.« št. 62, v Okrožn: urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani njene poslovalnice in ekspoziture pa v Po-slovalnice ljubljanskega okrožnega urade za zavarovanje delavcev v (na) itd.
— Neverjetnosti z naše meje. Državni uradnik jugoslovanski se je te dni mudil na Koroškem, od koder je 10. t. m. hotel preko Jezerskega vrha v Jugoslavijo. — Vranglovci pa so ga na meji ustavili ter ga vkljub pravilnemu potnemu listu niso pustili domov, ker njihov komandant potnega lista ni znal citati. To se je zgodilo tudi že drugim osebam. Brez komentarja!
— Vprašanje železniških kart za časnikarje. V vsaki kulturni državi uživajo časnikarji večje ali manjše olajšave na železnicah, in to brez razlike na smer lista,
Stran 2.
>Novi čas£, dne 13. julija 1922.
mmm
Stav. !SBu
pri katerem sodelujejo. V Jugoslaviji se je pod dr. Koroščevim ministrovanjem stvar uredila tako, da je vsako uredništvo prejelo po eno brezplačno karto za proge državne železnice, s katero se je mogel peljati vsak član uredništva. Pozneje so te karte ukinili in dovolili stalne brezplačne karte le glavnim urednikom, vsak drug časnikar pa mora za vsako vožnjo posebej prositi za karto. Do tu bi bila stvar v redu. Toda izkazalo se je, da delajo na ministrstvu razliko med vladnimi in opozicionalni-mi listi. Uredniki in sotrudniki vladnih listov dobivajo vožnje karte brez težave, opo-zicionalnemu novinarstvu pa karte odrekajo. Tako se je zgodilo med drugimi uredništvu >Hrvatske Obrane« v Osjeku, češ da piše proti narodnemu edinstvu. List se peča o tem v uvodniku in naglasa, kako se tu zopet centralistični režim zamenjava z državo in narodnim edinstvom. Sicer žvižgamo na tisto karto — pravi list, — a ako se delajo take izjeme med novinarji, čemu potem Jugoslovansko novinarsko udruže-nje. Čemu laž, da je ta organizacija osnovana na temelju stanovske solidarnosti, ko se vodstvo v tem nedopustnem zapostavljanju opozicionalnih novinarjev ne zgane.
— 601etnica železniškega prometa na Hrvatskem. 6. oktobra t. 1. mine 60 let, odkar je stekla železnica Zidani most—Sisek, ki je bila sploh prva železnica na Hrvatskem. Ta dan bodo nameščenci južne železnice v Zagrebu slovesno obhajali.
Dopisi.
Iz Lesc. Bogatini, ki revežu ne privoščijo mleka, so zavekali. No, Miha, ki izvaža mleko na Jesenice, je nedolžen radi zadnjega dopisa. Mu lahko verjamete. Zakaj pa iščete dopisnika? da bi ga strahovali? Pogačnika ste spravili iz občine in od hiše in družine, sicer ne v Macedonijo, pač pa v tunel, da ne bo gledal na prste občinskega in agrarnega odbora in da boste leški Jutrovci ložje preglasovali rado-Ijiške klerikalce. Pa bo konec tudi vaše komande. — Torej sirarna bo, čeprav ni krav, ne sena in travnike prodajate tujcem. — Pa zraven šole bo. Seveda šola, ki je že tako zanič, kakor jo pogledaš, mora biti še bolj zanič. Še skozi edina tri okna, skozi katera je prihajal svež zrak, se bo bliščala sirarna in slišal ropot ter širil smrad. Seve, gospodje nimate otrok, ali pa jih gotovo ne boste dali v leško šolo. Že zdaj pošiljajo otroke v radoljiško. Kdor pa ne zmore za čevlje in boljšo obleko, za takega je že dobra leška, pa še poslabšati jo je treba, čemu revežu treba računstvo. — Pa tik mrtvašnice bo sirarna, ne posebno »apetitlihc, pa saj so že napravili prošnjo v Belgrad, da ne bo smel noben drug sira prodajati.
Pa ne Miha.
Današnja pr@dborza-
Zagreb, 13. julija. (Izv.) Pešta 25.50, Berlin 77 (denar), Italija 15.15—15.20, Newyork (ček) 326, Pariz 27.10, Praga 715—730 (padla), Dunaj 1.25.
Ziirich, 13. julija. (Izv.) Berlin 1.29, Holandsko 202.70, Newyork 522, London 23.20, Pariz 43.40, Italija 23.70, Praga 11.10, Pešta 0.40, Zagreb 1.55 (padel), Sofija 3.55, .Varšava 0.095, Dunaj 0.02375.
J(aša društva.
d Orel Krakovo-Truovo. Jutri ob 8. uri zvečer sestanek vseh članov.
£jubljanski dogodki.
lj Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1922-23 je bil po določilih občinskega reda 14 dni občanom na vpogled in ni bila proti njemu vložena nobena pritožba. Potrebščina mestnega proračuna znaša Din 9,245.585.—, pokritja pa je Din 4,081.116.—, torej je primanjkljaja dinarjev 5, 164.469.—, ki ga je treba pokriti z občinskimi davščinami in dokladami. Vladni komisar utemeljuje to sledeče: Vzroki, da so mestne potrebščine dosegle znatno svoto skoraj Din 10,000.000 so v prvi vrsti sledeči: Opetovano povišanje delavskih mezd, kar zlasti močno podražuje vzdržavanje cest in ulic, draginjske doklade vsem mestnim uslužbencem in vpoko-jencem, neodložljive poprave na vseh mestnih poslopjih, povišanje ubožne podpore, zboljšanje prehrane vsem revežem v mestnih ubožnicah, obrestovanje in amortizacija po bivšem občinskem svetu najetih posojil in sicer: Din 5 milijonov za popravo cest in ulic ter napravo kanalov, Din 750 tisoč za zgradbo nove stanovanjske hiše na Prulah, Din 2,500.000 za zgradbo dveh stanovanjskih hiš, Din 3,750,000 za zgradbo novega šolskega poslopja, Din 1,250.000 za razširjenje mestne ubožnice, Din 390.000 za nakup motorne brizgalne za gasilno društvo , Din 1 milijon za pokritje proračunskega primanjkljaja v letu 1921-22 in še več prejšnjih posojil, ki so jih najeli bivši občinski sveti. Izmed občutnejših tro-škov naj bodo navedeni le nekateri: vzdrževanje mestnega stanovanjskega urada. (Tega je občina prisiljena vzdrževati, namesto da bi ga država. Ur.), pomnožena javna plinova in električna razsvetljava, nove nabave in poprave v šolskih poslopjih, naprava centralnega šolskega vrta in igrišča, poklicno gasilstvo, paviljon v Zvezdi, podpore raznim društvom in dobrodelnim zavodom itd., itd. — Vladni komisar je odredil, da pobiraj mestna občina v pokritje zgoraj navedenega primanjkljaja v letu 1922-23 sledeče davščine oziroma doklade: 1. na hišno-najemni davek, kakor doslej, 35 odstotkov, na zemljiški davek in na splošno pridobnino IV. razreda davčnih
obvezancev 100 odstotkov in na vse druge
davke, izvzemši osebno dohodnino, 135%. Te občinske davščine so še vedno nižje, kakor v drugih avtonomnih mestih Slovenije. 2. gostaščino, 3. davščino na vozne listke električne cestne železnice, 4. davščino na vozila, 5. davščino na prenočišča, 6. dosedanjo trošarino na vino in 7. veselični davek v dvojni dosedanji izmeri. Ker te doklade in davščine primanjkljaja še da-leko niso krile, treba je bilo misliti na nove vire dohodkov, ki ne bi preobčutno zadeli konsumentov, vendar pa s kolikor mogoče nizkimi režijskimi troški imeli primeren uspeh. Da je občinska davščina na ponočni obisk gostiln in kavarn in davščina od iger v gostilnah in kavarnah ob današnjem času in ob današnji draginji povsem umestna, je izven vsakega dvoma. Nadalje je poskrbel vladni komisar za to, da pobiraj mestna občina občinsko davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin, ki ga je do zadnjega časa pobirala država, a ga ukinila. (Obč. svetu to ni bilo dovoljeno.) Da imajo edinole občine pravico do te davščine, utegne biti itak vsakomur znano. — Dosedanje tržne pristojbine so se povišale na ta način, da so se izpremenile iz kron v dinarje ter znašajo sedaj za vola ali bika Din 5, za kravo in telico Din 4, za drobnico Din 2. Novi davščini sta tržnina in uzoz-nina. Obe davščini imata Zagreb in Belgrad že od nekdaj, razlika je le ta, da se bosta pobirali v Ljubljani v najnižji izmeri, dočim sta v obeh omenjenih mestih dokaj občutnejši. Tržnina se bo pobirala od blaga, ki bo na mestnem svetu na prodaj. Od male perutnino n. pr. se bo pobirala pristojbina 25 para, od gosi ali purana pa 50 para. V ravnotako skromnih mejah se bo pobirala uvoznina, ki znaša od blaga za prehrano pri vagonu 10 ton Din 10 ali za vsakih 10 kg 1 paro. Od blaga naloženega na vozu z dvema konjema, se bo pobirala pristojbina Din 2. Uvoz do vštetih 50 kg teže pa je davščine popolnoma prost. — Kljub vsem naštetim davščinam in dokladam pa bo treba mestni občini štediti na vseh koncih in krajih, ker proračunski primanjkljaj še vedno ni v celoti pokrit. Tako g. komisar.
lj Zdravstveni izkaz. Od 2. do 8. ju-
m
0]
a
za
lija je umrlo v Ljubljani skupaj 19 oseS, in sicer 8 moških in 11 ženskih. Tujce« je bilo med njimi 10. Umrli so: 9 vsled jetike, 1 trebušni legar, 3 vsled srčne hi"’ be, 3 vsled smrtne poškodbe in 3 vsled raznih drugih vzrokov smrti. Rodilo se je 12 moških in 13 ženskih otrok, skupaj torej 25, med lemi je bil 1 mrtvorojenček.
Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen 1 slučaj trebušnega legarja, 1 slučaj koz in 3 slučaji da vice.
lj V vednost. Ker se razširjajo med člani :>Saveza grafičkih radnikac in drugimi govorice ter sumničenja, da Strokovna zveza javnih in zasebnih uslužbencev, v kateri je organizirano tudi uslužbenstvo knjigoveznice, podpira stavkolomke, izjavlja načelstvo, da so vse govorice neresnii” ne, kar se lahko vsak prepriča iz sejni _ zapisnika po sklepih, ki jih je storilo načelstvo glede onih članic, ki se niso držale navodil in sklepov svoje organizacije. Mi-; slimo, da to zadostuje. — Načelstvo »Strokovne zveze javnih in zasebnih uslužbencev«.
lj Policijska kronika. VTomSjeno jc bilo » pisarno agenture Arturja Kremslerja v Kolodvor-; ski ulici. Vlomilci so odnesli železno blagajno, * kateri je bilo 2069 dinarjev. — Na voznika Ff<! Cerarja je padlo med nakladanjem na državne® kolodvoru več tramov. Cerar je bil težko poško*: dovan. — Čuvaj Jakob Sojer je našel na travnik«! ob železnici pri Gosposvetski cesti vola, ki se je pasel in je moral kje uiti. Lastnik naj se zglasi na policijski direkciji. — Učenki Silviji Prevec j« bilo v Koleziji med kopanjem ukradeno 150 K' denarja. — Neznani Ljubljančani so se klatili dne 6 t, m. po Žiganji vasi in ukradli Albini Narobe. 1500, Mariji Dolher pa 1800 kron. — Velik škandal se je zgodil 10. t. m. ob 12. uri na brvi pri Koleziji. Ko je šla delavka Frančiška Bosak čez brv domov, je vozil za njo proti Kopališki ulici Jakob Brumen, dasi se je čez ozko brv vračalo veliko kopalcev v Ljubljano. Bosakova je opozorila Brumna, da ni dovoljeno kolesariti po brvi, n» kar je Brumen skočil s kolesa, vrgel Bosakovo na tla in. jo nečloveško pretepal po obrazu >B <jj, po životu. Ob tej priliki omenjamo, da je brv pr* , Koleziji zelo slaba in da je nujno potrebna po-prave.	|	|b
-** 0g<
Imitirajte za »Novi čas« S1
--------------------------------------------- —-	pl
Odgovorni urednik Jožef Rutar.
Izdaja konzorcij >Novega Časa«. ‘
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
nit
et
Hc
k
Pft
Stv
rt*
aj
tv
<W
it
I Tovariši!
s::
b :: ■
■
n
n
H
K
m
n
■
Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika? Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
i: Novi čas?
Pomnite!
Lisi krščanskega delovnega ljudstva
NOVI ČAS
le odvisen le od Vaše pomoči in Vašega sodelovanji »NOVI CAS« )e glasilo krščanskega delovnega ljudstva in Vaš listi
Delujte neumorno, da se razširi ui do se po njem razširijo ideie krščanskega socializma v vsako kočo I
Jadranska banka - Beograd.
Delniška glavnica: Din 30,0001000'—. Rezerva: Din 19,000.000'—.
Podružnice:
CeSSe, Cavtat, Blsibrovnlb, Ercegnool, Jelša, Korčula, Kotor, Kranf, Linbllana, Hlaribssr, Rletiwul£, Saraievv, Split, Šibenik, Zagreb.
Nasino za brzojaue: Jadranska.
flfilireni zavod:
fmm SfMSER STATE BANK
M Cortland Street
nem York Clty
S\
8\
S*
n<
H
l
Sil
&
s
M
n
P:
f(
iu
d
<1
P
h
u
u
D
l
H
«
tl
9
t,
i
c
t
ž
t
i
t
i
Tnnel.
87
Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Prišlo je do izgredov. Na Westt'alskem so regljale strojnice in v Londonu so delavci iz šUarov vojevaii <rvavo bilko s policijo, bilo jc 8. decembra. Ceste pri West India škarih so bile la večer pokrite z mrliči, Jelavci in stražniki. 10. decembra je proglasila angleška delavska unija generalni šlrajk. Francoska, nemška, ruska in italijanska so ji sledile in slednjič se je 'ridružila še ameriška unija.
To je bila moderna vojna. Ne male praske prednjih straž, bilka v polnem razmahu! V strnjenih vrstah so ■<i stali iz oči delavci in kapital.
Že čez nekaj dni so se pokazale strahote tega boja; Statistične številke zločinov, umrljivosti olrok in dojenčkov so raslle v grozotne višine. Živila za milijone ljudi so gnila in se kvarila v železniških vagonih in ladijskih trebuhih. Vlade so poklicale na pomoč vojaštvo. Toda čete, sestavljene iz proletarcev, so vršile pasiven odpor, delale, a se niso maknile z mesta, iii čas ni bil goden za ostre represalije. Proti Božiču so bila velika mesta: Chikago, Ne\v Vork. London, Pariz, Berlin, Hamburg, Dunaj, Petersburg popolnoma brc/, luči in v nevarnosti, da jih uniči lakota. Ljudje so prezebali v stanovanjih in kar je bilo slabotno in bedno, jc poginilo. Dnevno so se dogajali požari, plenitve, sabotaža, tatvine. Grozila )e revolucijska pošast...
Mednarodna delavska zveza pa ni popustila niti 7.i\ las ler zahtevala zakone, ki bi varovali delavce med samovoljo kapitala.
Sredi leh nemirov in strahov je tunelski sindikat še vedno stal. Bil je sicer podrtija, preluknjcna m pokajoča v vseh dragah, toda stal je vendarle.
To je bilo Lloydovo delo. L.loyd je bil sklical zbor velikih upnikov tef prišel sam osebno, da govori, česar že dvajset let zaradi svoje bolezni ni storil. Sindikat ni smel pasti! Časi' so bili obupni in padec sindikata bi prinesel svelu neizmerno gorje. Tunel se da rešili, če se modro postopa! Ako zdaj narede faktičen pogrešek, mu bo usoda zapečatena enkrat za vselej in razvoj industrije vržen za dvajset let nazaj. Generalni štrajk ne more več trajali nad Iri ledne, kajti delav- . ske vojske so na tem, da poginejo od lakote, denar se bo povrnil, krize bo spomladi konec. Morajo sc doprinesti žrtve. Veliki upniki morajo odložiti terjatve, dati denarja. Delničarji in deležniki pa morajo prejeti 2. januarja svoje obresti do zadnjega križevca, ako nočejo vzbuditi nove panike.
L|oyd sam jc kot prvi mnogo žrtvoval. Tako sc mu je posrečilo, da je sindikat obdržal.
Posvetovanje jc bilo tajno. Drugi dan so listi prinesli, da jc saniranje sindikata v teku in da bo družba kakor zmerom tudi 2. januarja izpolnila svoje obveznosti napram delničarjem in deležnikom.
Znameniti 2. januar jc prišel.
9.
Po navadi so bili t. januarja v Nevv Yorku vsa gledišča, koncertne dvorane, restavranti prenapolnjeni.
Ta 1. januar pa je bil mrtev. Le v nekaterih velikih hotelih je vrvelo življenje kot navadno. Cestna železnica ni vozila. Od zračne in podzemeljske železnice so vozili le posamezni vlaki, ki so jih vodili inženirji. V luki so ležali v škarih pusti oceanski velikani s pogašenim ognjem zaviti v meglo in led. Ceste so bile* zvečer temne, gorela je samo vsaka lretja svetiljka, in reklamne deske, ki so sc po navadi bliskale kakor žar morskih svetilnikov, so bile ugašene.
2e o polnoči j£ stala tesno drenjajoča se človeška , veriga pred sindikalskim poslopjem pripravljena, da prečuje noč. Vsakdo izmed njih je hoiel rešili svojih pet, deset, dvajset, sto dolarjev na obrestih, širila se je vest, du bo sindikat 3. januarja zaprl vrata, in nihče ni maral spravljati svoj denar v nevarnost. Vedno več jih je prihajalo.
Noč je bila mrzla, dvanajst stopinj Celzija pod ničlo. Droben sneg se je^ vsipal kol bel pesek izpod mračnotemnega neba, ki je požiralo gornja nadstropja molčečih slolpnjakov. Prezebajoč in šklepetajoč z zob* mi so se skiskali čakalci, da se ogrejejo ter se razburjali z bojaznijo, ugibanji in besedičenjem o sindikatu, delnicah iri deležih. Slali so tako na ozko, da bi prav lahko stoje spali, toda nihče ni zatisnil očesa. Strah jim ni dal spati. Vrata sindikatova bi navse-i zadnje le utegnila ostati zaprta! Potem bi bili njihovi deleži na en mah popolnoma brez vrednosti! Z upadlimi, od mrazu modrikastimi obrazi, z očmi polnim/ strahu in skrbi so čakali svoje usode.
Denar! Denar! Denar!
Delo njihovega življenja, znoj, trud, ponižanj^, noči brez spanja, sivi lasje, ubite duše! še več: njihova starost, ščepec pokojnih let do smrti! Ce izgube, bo vse uničeno, dvajset let življenja zavrženih, noč, beda umazanost in uboštvo ...
Strah in razburjenje jc rasllo od minute do minute. Ako izgube svoje prihranke, bodo Maca Allana, iege prvaka vseh sleparjev, linčali.
Proti jutru so prihajale vedno večje čete. Veriga je držala gori do Warrenstreeta. Napočil je sivi dan. Ob osmih jc množico zamajalo nenadno gibanje: v molčečem, v kadeči sc mraz zavitem **ndikatskem PA' slooiu so posvetile prve svciilike,