.....f . -W!.,-,	* "


3 .^Rf®'-'*> ' v
j^gLj^to^^gg«	flTd. m Atmvžtffi ft flg lOT 6» awott 6, lat, Of frftj At TaMWOmCT of Hew Tort, H. t. *» dder Ifr flfe »rerfdent
A. 8. gflrteoB, PožfeOBler Odo*
: Ha j večji slovenski dnevnik ; ; T Kodlijenlfe driavak ;
Velja sa vse leto —. $400 Za pol teta
GLAS NARODA
Jfce largest Slovenian Daily . in the United State«, u
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
Itniad every day except Sunday! and Legal Holiday*., . 51,000 Headers, j '
rZLEFON: 2876 COKTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON; 4687 COKTLANDT,
NO 174. — fcTEV. 174
NEW YORK, SATURDAY, JULY 26f 1919. — SOBOTA, 26. JULIJA, 1919.
VOLUME XXVn. — LETNIK XXVII.
SLOVENCI IN PRED. WILSON
Pile Dr. Ivan dvegelj.
(Konec.)
Takega soctjalnega tujega nadgospodstva ni mogoče tar naenkrat odstraniti, ku> bi bitu pr*d]>ogoj /a rwnii*no ljudsko glasovanje (ios|N.i! WiImw nam je ii.oral >aiu priznali, tla ni bilo mogoče od*t raniti ali nadomestiti nemškega uredniškega aparata pri ljudskem glasovanju, ki naj Iti se vrnilo po«I mednarodnim vod--Mtoui. V*prčo 1 a k tli razmer m* bojimo, «1« naši ljudje, ki so po-;nali «k«/.i Moletja iuje nemško go* pod siv«», ne l>«*do mogli priti do prepričanja, <la je lega tujega gospod stva sedaj konec. Iz strahu prej t »svet o ob njega (Mivratku (kot se je ludi jMivrnil |tre«l sto itti po kratkih sanjah Ilirije; vi ta tiaro«! ne b«t upal glasovati u •Jugoslavijo, v*aj ne v izdatnem številu in tudi če bi se v najboljše«! i namenu obdalo glasovanje, — kot nam je ponudil predsednik j vsem tHlri-dbaiiti tajnosti. Že v zadnjih mesecih je moralo naše, že oproščeno prebival*!ro, v januarju in maju «loživeti ilvakrat krvavi ;>«t\ ratek ter osveto Avstrijcev in to le raditega. ker ni naši. i lada, v zaupanju na nasvete zaveznikov, namenoma skrbela za vojaške akcije na Konškem.
To je dejanski položaj, ki predstavlja leinelj našega odpornega stališča proti ljudskemu glasovanju na Koroškem, ne pa strah pro«l po* livuo ;n zavestni željo koroških Slovencev, tla pripadejo nem. riko a\strijski državi, o kateri govori zmotno poročilo profesorja t'oolidge-a in o kateri želji ne mre biti v resnici nobenega govora. Nemci bi pri svoje tu zatlnjem prodiranju v maju ne plenili ploven-	Slika niiiu k;iže vodljivi zrakoplov, ki je pričel goreti, ko m* je nahajal na svoji prvi vož-
t-ke^a prebivalstva, ga mttrili -ter požigali njegove hiše, če bi ib» nJ' »»d mestom Chicago. Pravijo, da je uhajal plin. katerega so imeli močni električni valovi ne-mncvali, da prihaja; . k rojakom ali prijateljem, ki simpatizirajo z kc niornariške brezžične brzojavne postaje. Druga slika nam kaže streho bančnega poslopja skozi lij.hovimi cilji.	katero je pro<lrl zrakoplov, ko jc padel na zemljo.
Opozorili smo predsednika Wilson a na to ,da nam hočejo rav-	"	----—
no le za ne;nško-avstrijsko mejo, kjer s«> prilike lju«lskega glasovanja tako proti nam. vsiliti tako ljudsko glasovanje, dočiui noč« nihče slišali «> ljudskem glasovnmju na Goriškem, v Istri, na Reki in \ Dalmaciji, kjer bi izpadlo nam na korist ter pričalo proti aitek-.1 jonističiiim željam Italije. Našit delegacija je izjavila, da jc pn pravljenji sprejeti ljudsko glasovanje kot odločilno sredstvo, če bo enakomerno upor«hijeno za vsa mejna vprašanja jugoslovanske držare. Na ta predlog nam je mogel pre«lse«lnik (kot ob prej- Ameriški Bdeči Križ šnjih prilikah tmli njegovi izvedenci \ le mal t>iabt||i pravičnost in primernost tega predloga
Pripomnit seru tudi .da je ljudsko glasovanje po sedanjem na- !\e fivil,,e l"'lnišnice. glavna črt u, proti kateremu smo prišli protestirati, in ki bi se raztezalo na s,rot,*l'a* nekatere male 'oskrbo* oba ozemlja A in U, tako zasnovano, da je istovetno z nameravano vuln,c<' za	norišnice, dom
izročitvijo cele K'oroike v roke Avstrije. Na severu je vključeno, ^	i« več dekliških šol.
imtčno m oisko ali jHioemčentt prebivalstvo z mestom tVloveetai ^arun	s0 ameriške bolni
I NEMIRI V JUGOSLAVIJI
HA VAS A&ENTURA POKOČA IZ PARIZA, DA SO IZBRUHNILI V JUGOSLAVIJI VELIKI NEMIRI. — VOJAKI V ZAGREBU IN MARIBORU ZAHTEVAJO LOČITEV OD SRBUE. — USTA-NO VITI HOČEJO NEODVISNO VLADO. — POMANJKANJE DISCIPLINE. REVOLUCIJONARJI SE BRATIJO Z MADŽARI.
DELOVANJE AMER. j GOZDNI POŽARI V ' PREDSEDNIK 60 ZOPET RDEČEGA KRIŽA ŠTIRIH DRŽAVAH, SEL PRED SENAT
Belgrad, Srbija. 23. jul ja. —
San Francisco, Cal.. 24. julija. Predsednik hoče razkrinkati so-
e«tse«tnik (kot ob prej- .Ameriški JJtU. i Knž se je tu no- v—l;i. .1. i ,v .	• i,,ai„;i„ i,^ i__ ,
, ... , , .	,	, ... f .	i \ etik <lel jiactfiskega sevcro-iz-. vraznike, ko bo imel naerovor na
t> odgovoriti, kar bi o- ,»olnoma vdomacl PrckHbel je z toka je bilo danes pod zast«»rom senat, tikajoč se nove pogodbe s
zdravniškimi potrebščinam, voja- d ma katerega so povzntčili šleč Francijo. — PredloiM bo osebno
r» d. na jug..-i«toku pa je izključena <hI ljutlskega glasovanja Mies Ske strpžni<e P^iskovale in reši-
vilni požari v Montani, Idaho, W ashington in Oregon.
Strele so povzročile veliko št«* vilo požarov in močan veter je na
dokument ter razkril, kakšni nagibi tiče za nenadno zahtevo.
Washington, I). C., 2.1. julija.
nekaterih mestih premagal začas- Prwisedni Wilson bo v bližnji bo
dolin, z ffMM! Slovenci, katera .lolina je bila že preje takoj zdni-	'<	""»ividualnih prošenj ^katere s^^prL^^o!	^^ pr<d,OŽiI ena z Jugoslavijo. Pretlsednik Wilson jc takoj pripomnil, da bo	*»-"dpomoe. Preko tis«»č ton o-lutli Mles tla ina vključ.iia v ljudsko glas«.vanje, če naša stran to J«' h lo razdeljen«! med reje, li. Dr. Brejc je p.tlr«lil to želj«.. Dal sem izraza tudi mnenju, da	vefe v Belgradu. Otlprli so skla. iti o s«,glasno z obstoječimi znaki ekonomske in finančne razmere v	y1***^ urad. lekarno, delavnico za Avstriji v primeri , finančnim položajem naše države tako neugod-	*,vailje l>os1«jo za prvo pomoč, ne. da bi mopel človek iz te«;a -k lepa t i na upli vanje ljudskega «?la-	1 sta»ovi,i tudi tečaje za r«>-M.vanja nam v prid, kar je storil polkovnik House.	kodtlstvo. za gospodinjstvo in te-, .	lovadbo. V soglasju z načrtom. Klede katerepa sem se preje dogovoril z ..Rajwilievallli(.a- jo
dr /o Iger jem in «lr. Kvbar-jem. sem naprosil predsednika Wils«,na. ra1a preko stotiso- vojakov in : ., prizna državi takoj ozemlje, A ker so Slovenci v Ziljski do- me^anov s tem nstavua širje
!ini in za pati ni Koroški na podlagi zadnjega kompromisnejra preti- |(je t;fusa	in otro^i
lupa žc izgubljeni, hjudsko mnenje naj se v tem oziru upoateva na aobivajo je<iila oblač la in zdra ta nač.n kor se je «gud,|„ v slučaju Malmedv ja, kateri okraj jc vMa jn uv^#>n bjJ Sanitanii tlobtla IJel/ijf. rrebivalsvo tega okraja ima rese r v. ran o pravico di^tetifni režim" da«, v teku jtol leta izraza svoji izr.eni želji, da se hoče vrniti pod Jz|ned raznjh* panr^ (lelovanja
1 ,ils,J°-	-	Ameriškega R«lečega Križa treba
Iz/a lia^e avtlijencc pri predsedniku Wiltumu je poteklo šele za jugoslovanske otroke; sodelo--}tar tlni in takrat s traliom pričakovana konečna o«t ločite v koroš- vanje s Serbian Relief Fundom in ktfja vprašanj« v mirovnih pogojih z Avstrijo je bila prepreče- Društvom belgrajskih gospa v na. Temu nasproti pa so se populntnua i/premenili predpogoji za svrho izobraževanja deklic v ši-t^llttčitev usode Kor«»ške in s tem tiuli usode (Jorenjske in sicer vanju. pletenju in vezenju ter \«\vi\ uapretlovauja Juposlovanov ter za sedenja Celovca o<l nase moških v čevljarstvu; ljudsko str..ni ua po«llagi premirja, sklenjenega z nemško Avstrijo. Naj bi kuhinjo; postajo za razdeljevanje ne bilo pero uiktlar več prisiljeno žrtvovali to, ka si je pridobil zdravil; zobozdravniško klinik > naš narod v >rbski roki'	itd. Amerikani so darovali mno-
K once m našega pogovora s predsednikom Wilsonom sem pre kirurgičmh instrumentov raz-c« le I na željo Ijtid^kege pooblaščenca Prepehiha ter v imenu sl«>- "I"1 bolnišnicam. 1'stanovTjena je 1 etiskih delavcev v Evropi in Ameriki njih prošnjo, naj se v čim kila tudi bolnišnica za tuberkuloz-najve«"ji meri zavaruje naro«lnost onih Slovencev, katere bo nesreč hP* iavna *P»inica itd. na iisotla v tej mirovni pogodbi izrodila italjanski nadvladi. Nada- Ampr,ski zdravniki in strežni Ije naj »e vsprieo vedno napredujočih a spi racij Italije drži konfe-	b!h P^1®"1 tndi v VKt*
renca vsaj «.nih mejnih črt na Pimorskem. katere je Wilson sam ,,F k.ra.je M'ven,p Srbije. Ti usta-o/načil v svojem manifestu aprila meseca te^a leta. Predalnik nav'jai° v vsakem kraju skladi-WiNon je obljub I. da bo obe želji v polni meri upošteval	<e' re* hi*	zobozdravniško
Ljubljanski knezoškof, dr. Jeglič, se je zahvalil predsedniku kl,niko- Ravnico za šivanje in Wilsonu za njegove dosedanje napore za jugoslovansko stvar ter	lokalnim bolnišnicam,
fja prosil, na i jo še v bodtn-c podpir« ter ji nudi svojo pomoč. Kli MeK,ni P°*lavarji preskrbujej«i c;->I je tudi božji blag—lov na pr,^l«ie.!nika in njegovo družino za kar ^znam VR<1h rcvežev. Po natančne tu u jc Wi'son iskreno zahvalil. Od nas vseh pa se je poslovil na mh Polzv^bah se razdeljujejo
med nje jetlila. oblačila in druge najnujnejše potrebščine. ''Razu-ševalniee'' se tudi ustanavljajo povsod.
Rdeči Kriz je izvršil v Čupriji v severni Srbiji na tisoče kirur-gicnih operacij, dočim je Uilo treba poslati mnogo zdravnikov
či borilcev proti ognju, ki so na delu že cele tedne.
V za patini Mont an i in severnem Idaho je bilo izza 10. junija G12 gozdnih požarov. Tako so izjavili gozdni uradniki. Nekako 2500 inož jc na delu v tem ozemlju, da se bore proti plamenom.
Izprememba vetra je prinest a v pretekli noči začasno varnost ogroženemu majhnemu mestu St.
predlagano pogodbo, v kater« j. tnčijo Združene države Franciji pomoč za slučaj novega napada na Francijo od strani Nemčije. Tozadevno ugotovilo je podal v času. ko je predložil mirovno pogodbo Nemčije. Sedaj pa ga napadajo republikanci radi zavlačevanja v tem oziru.
Domneva se, tla bo pretlsednik v svojem nagovoru na senat ob
vrtci t. -	, r . , , , 7 priliki, ko bo izročil pogodbo's
\r'41 Regis. Mont., ki je bilo skozi več Fran<.jj
dni ogroženo od treh strani od ognja. Najbolj resni požar severno od St. Ke«risa je kril ozemlje tridesetih milj v okrožju.
Tri skupine po tristo mož so se
z lo prijazen način.
Piru, 12. junija 1919.
Dr. Ivan fivegelj.
VAtMO POJASNILO O LEDE POTOVANJA.
Raralca Ja. da je tedaj »ogote potovati ▼ tiaro domotimo, toda Mrežni* v Palanko. kjer jc razsa potovanje je zvezano t raznimi neprilikami in ne moremo nikomur jaj strašen tifus. Preti par te<lni ^tovatl podaU te na pot le »fdaj	> bilo tam na stotine slučajev ti-
Najde te pa mnogo takik ljudi, U t« ne ozirajo ra neprilike in f,,sa- danes ga ni več hf čejo na mk način ie «edaj odpotovati; pripravljeni «mo takim p* I*'večjih mest gredo skupine i agati in orediti v«e potrebno za potovanje. Predvarm pa naj nam Ameriškega Rilečega Križa okolo a	«>* kak ni^in je aedaj mogoče potovati v ata po najmanjših vaseh in nasebi-
ro domovino	ruh. tako da njegova pomoč sega
m 9Mmm aedai potovati v staro domovino, toda par- vsepovsod. Poti ameriško kontro »iki so pr«aapo2nje*i in »»to čaka dalj časa v New Torten tisoč ljn- w, ^ tndi Srbi izvežbajo v saui-di na protlm. *»jbolje jo rojakom potrpeti na svojem prostora, tamem delovanju in je ie sedaj
T NPtw Torka denar. Razmere te bodo mnogo uspešnih srbskih zdravni-zato naj preje njo vsako piše m pojasnila »kih postaj
•jo. pojasnil motive, ki so dovedli do tega zadnjega napada. —
Senator Hitchcock obrača po zornost na dejstvo, tla je bilo polno be«e<lilo nameravane pogodbe
bor,le na petnajstih milj dolgi t objavljeno po celih Združenih dr-front, v Blackfeet Forest v bližini žava|, kot r.asnikarsko p0!.0Či,0 na
Glacier Narodnega parka.	Ass. Press iz Pariza in sicer dn*
Ta požar je kr.l ozemlje 15.000 :1Jf, 4 ji:,j ja No]jpna ^^
akrov in edino nupanje, da se ga Posedaj še ni prišla iz Bele hiše pogasi, obstaja v močnem nali- „ie(le <Uieva ko bo na„ovori,
A u;	j pretlsednik senat.
Enajst požarov je izbruhnilo v Ničesar oficijelnega ni bilo še Hathead Hu t Montani.	| objavljeno glede uspeha konfe-
Požari v Washingtonu so bili o- renee, ki se je vršila med poslu-mejen. na grmičevje in posekani j jo£jm japonskim pooblaščencem v vendar pa se ti požari hitro i Washington,, ter tretjim pomož-ir jo ter ogrožajo stoječi les.	nim driavnim fajnikom. r.lasi se
Po veliki nevihti so izbruhnfli k|ju!) temu. da jc japonski po-vceraj v Oregon« ua številnih ;0blaščenec predlagal svoji vladi, točkah goztlni požari.	naj poda ugotovilo, tikajoče se
----, Santunga.
VAŽNO ZA POTNIKE.	Brzojavna poročila v Washing--- ton potom uradn h virov navaja-
Vse one rojake, ki so namenjeni |^ ^^ japonskega ministrske-
potovati v stari kraj opozarjamo . DENARNE POSlLJATVE V -na odlok jugoslovanskega konzu-L ISTRO, NA GORIŠKO IN -
lata, da se za nedoločen čas nc bodo izdajali potni listi za Sloven-
NOTRANJSKO.
ce in Hrvate. Zato naj ostimejo , TAVržlljeTOO denarna izplačil. ^ :	dok^r *	ioopolnoma zanesljivo in sedanjim
m >^mo * ! razir'cam primemo tudi hitro po objavih.v Ol. Naroda. Oni pa, Vij^« ^ ^ Ooriikem in tndi ns imajo ie jugoslovanski potni list. | Notranjskem po ozemlju ki je za lahko potnjejo, in naj pa nas naj. |	po italjanski armadi.
- vprašajo za pojasnilo.	Jamčimo alt garantimamo zt
---i vtako pošiljatev, toda za kake &io>
radnem poslopju v Belgrade.	v izplažilu ne more
Skladišče se nahaja v Hotel Bri-|mo prevzeti nikake obveznosti
Pariz, Francija, 25. julija. — (Poročilo Havasa.) — Hrvaške čete so proglasile neodvisno republiko, — soglasno s poročilom iz
Zagreba, glavnega mesta Hrvaške.
Na različnih, točkah se bratijo Hrvati z madžarskimi vojaki.
Gibanje se je pričelo na nekem soeijalistieuem sestanku, na katerem so govorniki zagovarjali oživotvorenje jugoslovanske republike Slovenski (?) in hrvaški vojaki, ki so bili navzoči v precejšnem številu, so pričeli kričati:
— Dajmo se ločiti od Srbije!
V poročilu se glasi nadalje, da zapuščajo čete svoje oddelke, da častniki in podčastniki trgajo s svojih uniform znake in da je cela armada v stanju razpada.
Železniši promet in brzojavna zveza sta prekinjena južno od Casktomys (T).
Srbi skušajo zatreti ustajo ter uporabljajo za to čete, tako srbske kot hrvaške.	'
Druga poročila iz Zagreba ne poročajo o aikakih nemirih v hrvaškem glavnem mestu. Ugotavljajo pa, da so prišle v Zagreb informacije, ki kažejo, da so hrvaški vojaki v drufSh hrvaških mestih proglasili neodvisno hrvaško republiko.
Poročila o uporih in drugih nemirih v Jugoslovaji pa so bila ofieijelno zanikana v Ljubljani, soglasno z brzojavko, ki je prišla danes iz Ljubljane preko Dunaja in Bazla.
Gradec, Štajersko, 25. julija. — VeAiki boji so se vršili v torek zvečer v Mariboru, ki leži 36 milj južno-iztočno od Gradca.
Velik del posadke se je nprl radi nezadovoljno, ti v zvezi z de-mobilizacijo.
Trideset oseb je bilo ubitih in veliko število ranjenih.
Ljubljana, Jugoslavija, 25. julija. — Osem indijanskih kara-binijerjev je bilo ubitih danes v spopadu z Jugoslovani v Voloski, pri Opatiji. Ubiti so bili tudi štirje Jugoslovani.
»Spopad med Jugoslovani in Italjani se je za vršil potem, ko so skušali Italjani razbiti neki shod, ki je razpravijal o tem, kako po^ slat, slovanske otroke na Hrvaško, da jim*ne bo obiskovati italijanskih šol.
Italijani so aretirali vse Jugoslovane v starosti od sedemnajstih Jo štiridesetih let, izv2emši one, ki so pobegnili v gore.
ga predsednika Ilara. ki je bajw fekel, da smatra prepir glede Šan-tunga v ameriškem senatu za republikanski načrt, kak<» mučiti predsednika.
Hara je prepričan, da ho premagal predsednik težkoče ter naše! to ali ono sredstva, da pomiri svoje nasprotnike.
IJoj v senatu glede pogodbe a Francijo se je pričel z iiapadora senatorja Brandegee na predsea nika. ker ni besedila te pogodbe predložil obenem z mirovno pogodbo ter dogovorom glede Lige narodov. Senator Lodge je nato predložil resolucijo, v kateri zahteva. naj predsednik predloži tozadevno pogodbo.
Republikanski voditelji se obdolžili predsednika, da je kršil nameravano pogodbo med Ztlru. ženimi državami i" Francijo, so-glasno s katero naj bi bila Francija zavarovana pred možnim napadom od strani Francije. Republikanci trdijo, da je člen 4. te pogodbe izrecno zahteval, na j se predloži senatu to pogodbo obenem s splošno mirovno pogodbo.
Predsednika sta na mestu branila Hiitcheoek in Williams. Izjavila sta. da bi pravočasna predložitev za skupno odohrenje slu-žila vsakemu namenu, katerega se hoče doseči s členom 4. pogodbe. Sla sta še dalje ter obsodila republikanske senatorje, da skušajo onemogočiti vsak poskus predsednika, da ustanovi svetovni mir.
Napad na predsednika jc bil čisto natančno zasnovan ter vpri-zorjen po določenem načrtu. Danes se je izvedelo, da so imeli senatorji Lodge, Knox. Brandegee in Borah v sredo zvečer konferenco. na kateri so na dolgo razpravljali o zadevi represalij prorti predsedniku. Sklenili so izvesti
program tekom včerajšnjega dne.
Želja po represalijah izvira iz dejstva, tla ni dobavil predsednik nobene informacije, katero skušata dobiti senat in komitej za zunanje zadeve glede mirovne pogodbe. Do' sedanjega časa ni prišel noben odgovor na različne resolucije in na različna vprašanja. To je povzročilo veliko raz-draženost in republikanci so skušali najti kako metodo, v spričo katere bi se čutil predsednik neudobnim.
KAJ BO S KAJZERJEM?
London, Anglija, 24. julija. —■ (Poročilo Ass. Press.) — Vladni vodja lordske zbornice Earl Cru-zon je izjavil, da bivši nemški kaj-zer najbrže ne bo sojen v Londonu. —
Lordska zbornica je skoraj soglasno sprejela mirovno pogodbo Ur angleško francosko pogodbo. Glede kajzerjeve obravnave so pa nastala razna nasprotja.
Baron Buckmaster je rekel. <1.** bo vlada najbrže opustila načrt o procesiranju nemškega kajzerja. Noben angleški sodnik bi ne uio-Ifrel pretlsedovati takemu tribunals* in bi ne imel na razpolago nobenih zakonov, na katere bi se o-piral.
Earl Cnrzon je rekel v svojem j odgovoru, da kajzerjeve zadevo ni mogoče primerjati z zadevo Karola I. ali pa Napoleona Bonaparte. Po njegovem mnenju ni smatrati človeka, ki je v najktd-tičnejšfm trenutku zapustil svojo domovino, za nikakega junaka oziroma mučenika.
Do konečnega sklepa še niso |prišli. Ve se pa zagotovo, <la kaj-jzer, četudi bo sojen v Angliji, ne bo sojen v L«donu.
stol; v tej krasni mraraornati pa-j Lici so Nemci in Avstrijci imeli konjski hlev tekom okupacije.
Ves materija I za Rdeči Križ se j odklada v Zemunu in od tu pre-; važa preko reke v skladišče.
50 lir	$ 6.80
100 lir	$ 13.00
000 lir	$ 64.00
1000 Ur	$138.00
Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Honey Order
Potreba za boljšo sanitacijo. za alj pa po Now York F*^ Draft šole za bolniške strežnice, za šole i m w i u1*/1"	B?"68* KrU* f* rokodelstvo in gospodinj*vo TVKDKA flilK
K. T nahaja * najbolj modernem n jo jako velika.	[fg Ooftkatt SL. Nov Trt M. T
Cena kronam vedno pada
Pošiljamo denar na Kranjsko, Stajorsko, Hrvatsko, t Slavonijo, Bosno in Hercegovino popolnoma eanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljatev, toda za kake mo< P oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Se4aj poš1 jemo v staro domovino, naprimer:
100 kron ...... $ 4.55 1000 kron ...... $ 41.70
300 kron ...... $ 13.05 5000 kron ...... $200.00
500 kron ...... $ 21.75 10,000 kron ...... $400.00
Denar nam poslati je najbolje po Domeetio Postal Money ali pa po How Tock Bank Draft.
SJLXSZB^

^ j *.!tai^ii A'-

1 -	■	...... -W--- '
| |p	OLAS XXRmjL 26. JtT, 1019.

"GLAS NARODA"
oil
PO« M*
htrt UtA
ta 94«
-If*
Za es4o leto M mesto	New	Torfc tS.M
Z* pat let*, sa meato	New	York U N
Za četrt teta aa ineato	Nsw	Turk f2.eo A cala lata .flN
• LAt NAHODA
rvtlM af tfta Nopt*".» •vary 4m axecpt »ua«iays ao4 yearly I4.0&
Advertisement on aoresmsnt.					
M wwmmm	Docrtal kr Denai as ■M krmjs m oaz	a* podpt ij M M au-o^Blku oanl. da	aa In (stbnusU aa ve i* 1oWu}eJu. «ovoH potlljau po Money v prosimo. da. se um tudi prejtnjs MvmUBC« hitreje najdemo tniloiilki.		
M Ost	tiosSi Strse	-Q L A A Boroucfc Telefon:		• NARODA" of Msnbsttsn. V»w Tors mn Cortlandt.	City, It. T-
K poročanim dogodkom ▼ Jugoslaviji
Preko Pariza in iz Gradca jioročajo danes, t1 a se pode v .Tujro rJ«viji kaj *• udri«' re^-i.
Ta je prvo poročilo o razmerah v Jugoslaviji, ki je prišlo v ^v« t |»o preteku več tednov, če «e ne oziramo ns ^oroeda. katera pn/eutir* .Jugoslovanski ioforuacijiki urad ju^oslovarmkim listom v \mcriki na krožniku, lepo prikrojena in pristrižena po —!fom! :Juvio-m, Mart-m receptu.	j
Ta porodila, ki smo jih T-itali danes in ki jih prinašamo na dru^m mestu, ko v*e prej kot razveseljiva. Vedeji smo sieer. da ne; moremo pričakovati post imo n<*<»dnih poročil i/ domovine, kajti! vse tam j« v stanju vre tja in ni je stvari, ki hi bila v resnici usta-ljeua.
< itali smo posamezne številke socialist ičnejrn "Naprej" ter si na p<h|I«k> porot-il v dotu-iiih številkah ustvarili precej jasno sliko
0	ra/iiu rah, ki vla<lnjo v naši novi domovini. Vedeli smo. da bo steklo do*ti vode v 4 rtis njorje. predno bomu čuli kaj v resnici iaz-% earl
\is4Do pa pričakovali, da se l>odo razvijale stvari v smeri, v kateri so se dejanski razvile, če smemo vrjeti seuzacijouakii vesti iz Pariza.
Vedeli siao, da je v iifroslaviji še vedno dosti "pokrite rihte", dosti takih, ki no Me vedno t-rno-žolti v svojih fc» smatib tlnšah in katerih niso izurile skušnje petletne vojne. Ti elementi so v vsakem slučaju na strani onih, ki se upirajo združenju naacgc jugoslovanska pa naroda.
Nadaljni element je oni, ki sicer ni avstro-ofskepa mišljenja,
1	je srbofob po poklicu. Med te ljudi je prištevati \se one čifutske politike v Zagrebu, ki so pod patronnnco avstrijskega cesarja in apostolsKega odrskega kralja netili sovraštvo med hrvaškim in sil» r k i m narodom ter neprestano apelirali na razliko v veri in "kultu J i \ «"■**, mi Hrvati smo za pa de n kulturen narod, d oči m ste vi Srbi irtrijentalei.
Ta
du in na korist a\stromadžarskim mogotcem
Sedaj m žeji nazaj onih egiptovskih loncev,
Ali nam bo najbolj moderna zgodovina — zgodovina javne ge demokratičnih idej dokazala, da smo mi Slovani, posebno pa Jugoslovani, še vedno taki, kot smo bili — nesl ožiti med seboj ter hlapei vsakega Hotentota ali Uralo-Altajca, ki p'k?e nad nas ter nam poveljuje z oboroženo pestjo?
Mislili smo. posebno mi v Ameriki, da so se ljiulem v stari domovini izbistrili nazori na podlagi nepojmljivih trpljenj, kjatera io morali prestati tekom pet let trajajoče vojne.
Mi&lili smo, da se je zdanilo v medlih možgairh in da je prešinila vse s-loje našega troimenskega naroda zaves*, da je edinole ^ edinosti in slogi — moč.
i
Ali smo se motili f —
Poročila, ki prihajajo kot blisk iz vedrega neba. nam pravijo •la temu ni tako. da še vedno ni izginil iz krvotokn telesa našega ! naroda oni strup, katerega so mu vcepili avstrijski in madžarski 'mogotci — strup najbolj bedastega sovraštva na svetu, temelječega na verskem prepričanju, strup oboževanja vsega ti.iega, strup kle-'"•eplastva pred gospodo, postavljeno od '*Boga" in strup slabe vere v svojo lastno moč in povdarjanje svoje individualnosti.
Za poročila, ki prihajajo iz nemškega Gradca. da so se za vršni v Mariboru, ki je kot znano slovensko ozemlje, krvavi izgredi, ki i so imeli svoj izvor v nezadovoljstvu slovenskih čer radi demobiliza-' eije. s^ ne brigamo, kajti trdno smo uverjeni. da je nemški Gradec-j tozadevna poročila pretiral.
Resr.iea je. da so naši ljudje nezadovoljni, da so siti vojaške služlie in da si žele domov. Kdo pa je kriv, da ne morejo domov?
Požrešnost poraženih Nemcev, ki so še vedn~> t; o nesramni kot so bili ter Italjanov je. ki jih še vedno drži pod orožjem, ne pa kaša kaprica tega ali onega poveljnika, ki vrši le svojo dolžnost proti domovini
Nemcem in Italjanom se morajo naši vojaki zahvaliti. da so š? vedno pod orožjem in kadar bo dospela sila do vrhunca, bodo znaii pokazati, da so še vedno na mestu in da hočejo "nl rat za vselej obračunati s svojimi zakletimi sovražniki.
Večna sramota pa onim. ki sejejo v sedanjem trenufku razdor »ned vrstami našega naroda ter nas diskreditirajo preti celim sve
Dopisi
McDonald, p 411
Ko /.e /a (ilas jii vnosti, < biskal nekatere Sail«.*, 111. Vs« m si'
Vam pošljem naro'nino Narod:;, zdim poročati da sem prve dni julija
jake in rojakinjo sirom Amerike -lohn 'Mlakar.
rojake v Lalron lepo zahvalim i co.
Davis, W. Vsi.
Tu se jo srduijsko poročil An-v« h / hoga«;i mlado farnieri-Ob ttj priliki se je nabrali
t-!
/a p<'Stre/bo n: prijazno;-1 no pa g. Johnu Armencu in njegovi soprogi za Trud in naklonje-n Omenjeni je i/vi>t» u kro;,ač. Po sem videl iu ga rojakom |>ri->or<ičam v njeiiovi stroki, ker on •i* vsakemu vstr-'gel.
Pozdravljam vse napredne ro-
poseb- svoto denarja za JRZ. Ona nt na
^e vere. Obema želimo obilo sreč» v bodočnost.
Tu na Davisu vse dela počiva samo še neke gri:ite delajo, sevi da skebi. Veliko Slovencev se j. organiziralo v unijo 1. maja. dn« '1. maja s > pa že šli po srint'di.
Naro**niU
Zanimiva nemška časnikarska polemika
eviujnkega!) Stične želje.
ter Jpaji navdušeno na strani onih,
Časnikarski dvyhoj, jg bil pred kratkim izvojevan v listu Vossischtr /.eitung"' med Karo lom Sehelflerjem, slavnim berliu-leniefit je /ivel od tega spora, na ikoilo Hrvaškemu naro-\kiw klit,kom ter Wald Zeppler-jem. dobioznanim socijalističnim
pisateljem, nudi zanimivo sliko boja, ki di\ja sedaj med staronom polnih mesa <ne ško ali boljše rečeno prusko šoio šovinistične megalomanije. med ..i goje separati- pristaši misli o "izvoljenem narodu" na eni strani ter majhno, a veil n o rastočo armado intelektualcev, ki zahtevajo .samo-preiskavo ter so pripravljeni priznati ter se pokoriti
V svojem članku, ki nosi naslov "Made in Germany" pogreva s srh. hrvaškim sporom ter ga h\a'a Bogu nikdar karol Scheifler stereotipno nemško teorijo, da je Nemčija "deže
i ta čiste itleje". To "čisto idejo" so nato ukradli drugi veliki n» -«ai, Francozi in Angleži, ki sedaj poj drugim imenom oglašajo
Poro-ilo. da ko m* demonstracij za neodvisno Hrvaško vdeležl Ji tudi slovenski vojaki, je malo vrjetno, kajti mi Slovenci nimamo nobenega stika nismo imeli.
de še nadaljni element na Hrvaškem, ki ruje proti združeni Ju-godaviji, in to je kmeeka stranka Kadiča, ki je še i v svoji zaslepi ideJ0, kot svoJ l^t ni domači proizvod. Ijenosti celo tako daleč, da je naprosil italjansko delegacijo v Parizu, naj prevzame zastopstvo interesov '*neodvisn« hrvaške republike". Volku je izročil varuštvo nad jagnjetom!
Iz tega je raz\idno. kako daleč more zab'esti zaslepljenost človeka in kako sle|i je tak na pni m vsem razlogom pameti in zdravega razuma.
Soglasno s Sheftlerjem sta dve veliki ideji, ki revolucijonirata v sedanjem času >vet, — ideji: Lige narodov in ideja mednarodnega soeijalizma, — nemškega izvora. Teh dveh idej so se enostavno polastil: Francozi, Angleži. Amerikanci in Kusi, jih "potvorili" :er "oropali prvotnega pomena". Za pad na "demokracija*' in "li-ln'1-alizem" ;ta "vuigaliziralff*' Kantovo idejo o večnem miru po-loiu idealne lige nar.Klov, jo vulgarizirala. to je. jo potegnila "sko-V tej zsmhJi in v tej uri nevarnosti je treba p« vdarjati predvsem i /A ekonomsko prikrojeno domišljij kramarskih narodov".
Ta ideja ni v sled tega več vredna nemškega idealizma. To je
ide.»a dneva pred vč* rajšnjim, Takozvana resnica, pretvorjena v laž v rokah »ečir.tega. Nemčija bi '-norala biti preveč poimsim. celo da se jo dotakne. Na 'sti način je postala nemška ideja o soeijalizmu materijalističiia. a v leni sluzjo s pomočjo Rusov. Sedanja na-
tive stvari
Prva >ivar je ta, da mora predstavljati jugoslovanski narod sedaj, ko se bliža odločitev, ko preže nanj od vseh strani besni in zakleti njegovi sovražniki, enotno fronto, trdno in neomajno frdnto, in to brez odra na notranje spore.
Kdor govori t tem trenutku za uničenje komaj pridobljene na-|l«ga Nemčija je raz-,iti iz same sebe nov idealizem. Kouečno pra-rodne enotnosti, za nstanov I jen je posameznih samostojnih repu- h» S<>sI»w.l Sclieffter, "da lahko rečemo brez povdarjanja svoje blik. ta je hujši kot Kajn, hujši od .Judeža IŠkarijota. kajti tak flo- 1«st»e važnosti, da so živeli narodi zapada in izt<»ka v veliki meri od vek ne izdaja le enega naroda, temveč izroča pogubi i-eli jugoslo-j <*ksi>ortiranji: nemških idej. To spravlja seveda ad absurdum naš .vanski narod!	** zunanjo svetovno silo. Oni. ki dela z retortami idej. ne more
Kdor pozi vije sedaj na državni preobrat, ni izpremembo ob-j istem času voditi stroja svetovne politike.
stoječega reda. deluje v roke nikom
Se več! —
našim največjim narodnim
-
sovraz-
Te teorije pobija odločno socijalistični pisatelj, ki pravi, da ji inanjka dejanske podlage. — Niti ideja o večnem miru in o ligi na odov kot jamstva zanj, niti ideja soeijalizma. nista nemškega Hlati in ponižuje nas pred celim svetom in p >sebno pred pari-! izvora. — pravi on. Prvi praktični predlog za mirno ura\Tiavo rned-
:-ko konferenco, ki si gotovo misl :i — Kaj bi se potezali na to tolpo,!* ki ni edina in ki ne zna ceniti svobode! Boljše, da jih spravimo pod zaščito kake velesile, kajti drugače ne bo konca prepirov in klauja. T»e pomislite, s kakim užitkom so čitali v Rimi« te vesti! Le pomislite, kako vodo so napeljali ti hrvaški separatisti na
larodnih sporov, je stavil francoski jurist Bodin v svoji knjigi "Six livses de la Republique", ki je izšla leta 1577. Pozneje so se pi javila še številna dela. ki so razpravljala o tem predmetu in vsa so izšla davno pred Kantovo razpravo o "Svetovnem miru"'.
Istotako trdiata Marx in Eugels sama. da ima Marsov soeijali-koren.ke
italjanski mlin! Dobro premislite vse to in izprevideli boste, koliko1'™1 uvo*e ^en.ke v spisih velikih francoskih soeijalistov Saint
Simon, Fourier, Prouhdon in Angleža Owena.
Zeppler pa ne nasprotuje le temu potvarjanju zgodoviskih dej-ste.*, temveč še bolj duhu, katerega kaže Scheffler-jev duševni am ksijonizem. — To je oni duh, proti kateremu se morajo boriti z
škode je vsebovane v takem kratkem časnikarskem poročilu! Druga stvar pa je ta, da ima vsaka reč svoj čts Ko bo enkrat sklenjen mir, ko bodo enkrat do!c»čene meje nove jugoslovanske države in ko bo vstanovljena od naroda izvoljena in	. . .....
narodu odgovorna vlada, bo lahko narod — celokupni troimenski	vsi oni, k( so v stanu misliti naravnost:
Tiarcsl _ pozval na odgovor H liesedo one, o kar^.ih domneva, da]d,,il M'«0«"* samega sebe
so škodovali njegovim bistvenim interesom tekorr. prehodne dobe!"a i emc,3°	° c
♦-i_______„	skupina nemških liberate
in tekom pogajanj v Parizu.
to je
duh neresničnosti, ki je nakopa, elega sveta in katerega je širila gotova eratov in profesorjev. Mi smo morali stati na
Enotna fronta proti neitevilnim sovražnikom in jezik za zol)>trani ter gledat,, d«*-« je bil nemški n«rod diskredhiran pred vsemi
mi, dokler ni sklenjen mir in dokler ni vstanovljen red v naši novil*™?1"1	ie ^ T?*,	talco arogantne
...___i„.____. • ,__• . n_ r •	„ ., , ,. . ,. kot neresnične, gletle "nemskeg;; duha m "nemške duše . Nem-
jugotdovanski domovini. Preveč imamo sovražnikom, da bi si mogli dovoliti domače spore, predno je odločena naša »kupna usoda, d<»-tra ali «Ubo.
Glavna napaka slovanskih narodov — od prvega pri če tka zgodovine — je bila, da nis* bili aloini saaed seboj, ».e le med narodu temveč tndi med enim narodom samim, -da so se borili za oslovske aence, doc i m se je tujec smejal v pest ter jemal en kos slovanskega fczemlja ra drugfm.	• •
Vsled nesložnosti je razpadla Poljska ter postr.la plen treh velesil. Vsled nesložnoati je izginila a sveta starodavna slovenska de ija in alovenaki demokratični knezi sami se »o vdmjali Nem-da jim pomagajo proti sovr»is«ikotn, katerih M se lahko izme-bi b&MUi t. ftrenrijenjn in cfljih.
gleile
ški narod pc v svoji pretežni večini ni odgovoren za ta proizvod malekostnega literarnega gornjega razreda, za kojega varanje pa-oa krivda se^laj na vse. Absolutno potrebno je. da nosijo to dejstvo \ mislih vsi resno misleči Nemci, možki ali ženske,4ki bi morale storiti vse, kar je v njih moči, da prinesejo do izraza ono diuievno stališče lieafeki'ranega čloisečanstva, resnicoljunosti in pravičnosti, ki žive v Nemčiji prav tako kot v drugih deželah. S takimi napori bi dosti pripomogli k uničenju one propagande mednarodnega sovraštva, ki je v take veliki meri prispevala k dogodkom zadnjih let. —

rOvJ / ivil.i vzel (Jfjvj«. v dru/in.ih
.T	'
Komfert za nogfe*
Ako so Vam ranjene noge ali te Vam pote ter na ta način povzročajo občutne bolečnine, ki igo in ustvarjajo srbljenje, ako nabreknejo noge v čevlijh in rane povzročajo pri hoji trplenje, ne cagajwe. Dobite pri Vašemu lekarnarju
Several Foot Powder
(Severov Praiek za noge) in kom-fort za Vaie noge bo zagotovljen. To je prijeten praiek za noge. Malo posutega praška med prsti in na vrh ter podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak čevelj ali nogovico povzroči čudeže. Cena 26 centi in le davka.
w. f severa co cedar rapids. iowa
(jugoslovanska

Xatol. Jadnofa
=m
UstuorlfemA leto 1896 - M-orporirau leto IN*
Glavni urad v ELY, M1NNJ
REFORMA BOLN- ZAVAROVANJA V CEHOSLOVA-ŠKI REPUBLIKI
GLAVNI UAADNIKt: Predsednik: MTRAKT. ROVANSEK. box 2S1. Conemau^h. Pa. PodpredHt-dnlk: LOUIS BALANT box 10« Pearl Ave, i cram Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. 1 Blagajnik: OEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn Blasajnik neizHafanlb anirtnln: LOUIS COSTELLO. Ballda. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS V. GRAHEK >48 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKU
fOHNT GOUŽE. Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. 9C41 Ave. M. 80. Chicago. 111. (VAX VAROGA. 6126 Natrona Alley Pittakurgb. Pa.
POROTNIKI:
J GREGOR J. PORENTA, box 17S. Black Diamond. WaelL LBOXARD SLABODNIK. box 480. Ely Minn, t rOKN R1TPNIK. S. R. box 24. Export. Pa
- ______PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr. 433-7th St. Calumet. Mich. IOHN* MOVERN. 624-2nd Ave.. DuJuth. Minn, j MATT POGORELC. 7 W. Madison St. Room 606 Chicago, HL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
prTS^^^S^?' 8024 Rt C,alr Ave' NK Cleveland. Ohio j PRANK SkRABEC. Stk. Yds. Sta box 63 Denver, Colo.
! 1REGOR HREŠCAK. 407-8th Ave.. John«town. Pa.
Jelnotino glaallo: GLAS NARODA.
--lno*ilJi«	t,kaJof,J8« "rajnih zadev kakor tudi denarne poilljatve naj M
: ^k^ j0Jla Clfl:VneKa ^Jnlka Jednote. vse pritoibe pa na predsednika porotnega
Narodna sknpščina V Fragi je J ^ osebn* ali neuradna pisma od Btnuii flanov se ne bode oziralo.
sprejela osnut -k /akona O reformi ' _n niUDf^loVT^Skt ICat"Uška Jednota priporoma vsem Jugoslovanom ca obl-u 1 -m	• - u 1 : en pnstop. Jednota posluje po "NaUonal Fraternal Con^.-ds l^tvlc-1 V blagal-
bolmskega zavarovanja v t-ehoslo " ima krog jaoo ooo (tnstotaoc dolarjev). Bolniških pooler, poskodnin in emrt vaški republiki. J/premomba zako- ^ 3e že	d<> ».soo.ooo (en miijon m Poi doiJSii.
rna je zelo pomembna; na prvi po- !ohi	^._cint:allzlran»- v»alt opravičen uoimk .1 1. .ve.t da
sled se spozna, <la je ta načrt delo strokovnjaka,
So v tem zal'o;r,i sieer še vednn pomanjkljivosti, a to se je vzpre jelo 7. ozirom na strankarsko-poii-tii'ne razmere. Glavni cilj tegja zakona je izenačenje bolniških blagajen in opustistev oziroma raz
invi	J>C?Por!k 3e centralizirana. Vsak opravičen oolnlk ■!
lobl podporo, kadar Jo potrebuje.
Tam kS^Tih	rf® n^haJaJo ^	naprednih slovenskih naselbinah.
fXnl aS Ki.5"™0 VHtanovitev novih. Drultv«, Za nadaljna pojasnila
te lahko vatanovl >
je obrniti na gluvnega. tajnika.
inojrel položiti varščine Zaporno povelje pravi.- da ve-
Nove bolniške blagajne se ne ker ni smejo ustanavljati, razen po za- *hm)0. konu dovoljenih.
Bratovske sk'Hdniee (za rudar- nije Smith \ slrmogrlavljenje via-pustitev vseh obratnih in podobnih! ie) «sta»"jo; »norajo s»* pa na de Združenih držav s silo in da
povsem izenačiti z okrajnimi bol- 1o svoje niškimi blagajnami »lede izplačevanja podpor, višine ne itd.
l>o!i
malih blagaje»i.
Bolniško zavarovanje se razte-! pne tndi na širš!:e kroge prebivalstva, kar moramo z vidika soeial ne )>r>litike le pozdravljati.
V naslednjem podamo najvažnejše določbe hobii&o »nvarovalnega zakona:
Oil 1. julija 0 dalje so podvržene bolniškimi zavarovanju vse osebe, katero delajo na podlagi delovnega, službenega ali ne- dajalcev ostan nega razmerja. V bodoče bodo to- Toraj dve tretji
prepričanje tndi javno zagovarja. Nadalje zagovarja javnim uradnikom
bolnišči- nasilje proti iu njih umor!
privatnih uradnikov) presega število čla-
Pomožne (izključno ] ostanejo, i nov 4(KJ.
Organi bolniških blagajen so: Zbor delegat iv, načelstvo in nadzorstvo.
Razmere delojemalcev iu delo-neizpremenjeno.! ilelojemaleev in ^
blagajne — Smith je bil rojen v Kalkuti, In-
dija.
AMERICAN WOOLEN CO.
deli zavarovalninske police tred 35,000 delavcev.
.M
ini
k delavec ki
je Lil jned krat-
rej podvrženi bolniškemu zava^jdelodajalcev. 'Vsekakor bolj Jiu ' \\j|<>'ro ^	Amenean
rovanju vsi poljedelski in gozdni predno nego v ' .vobodni .Jngosla	"
j viji'\ kjer hočejo »lati delodajal-
delavci, kakor tiidi delavei domače industrije, ter hišni posli.
Zavarovanju rrso podvrženi
m pa 1: v, je po povratku
/. de'a neu.'doina zbolel in je po
, .	. i i"' urah umrl Za družbo je delal
cem polovico zastopnikov, deloje- S;|)
ni<» «'ii m. sec in ni dobro po-
Zavarovanju nso podvrženi: maleem pa tudi polovieo, a vpla- /nil|	(lrIa ,,1|0 un> ^
Soproga, ki je zaposlena v pod čevali bi delojemalci dve tretjini -odLu -e ed-n izn.-d tovarišev jetju svojega m,ža osebe s - prispevkov, debxlajalei pa le eno J>i(V..tla! ^p.rinlcdentu, da ima
VISI IIIDI 7!K liv: 1HII	ll'l ni'lldfll' f l-ui mu. (Jm/> r^.. " ... TI.......
stalnim zaslužl om", na primer j tretjino. Smo pač unikiim sveta uslužbenei držive. dežele, okrožij: mi v državi S1IS.)
občin ali javnih fondov, če v slu-čaju bolzni dob:vajo plaeo nepre-trgoma najmanj 39 tednov.
Oprostitev bolfiiškega zavarovanja je v bodoče nemogoča: dosedanje oprostitve re razveljavijo.
Dajatve bolniških blagajen se zvišajo v d veli slučajih :
mati tei;n moža v *v;»ji|i rokah čtk ,dolarjev, izstavljen zanjo. V oil I na pravu.-t se prnlobi z iz ■	„airl J)u kriv.li kompanije
n --e mu ni pripetil:! nobena ne-
polnjenim 20. letom. Volitev se vrši na dela prost dan. Odločuje
ieJ-a. t '« k ni bil plačilo za to ali absolutna večina oddanih glasov, ono službo, katero je pokojnik iz V slučaju neenakosti se izvrše ož- kazal k.impaniji. i vk je bil zato
J5.000 uslužbencev, ki da bodo poseolpred kratkim dobili od kompanije
je volitve.	j odposlan, ker je bil oni mož eden
Ta zakon vsebuje velik korak izmed naprej. Umevno
1. — Mesto dosedanjih 26 ted-: 110 podjetniki glasno protestira lil. i či>t.i /.nM.oij /.i\ljei;sko zavaroval nov se izplačuj** v bodoče bolni-ščiua 39 tednov. Pogrebnina zviša v nižjih razredih od 60 na 90 kron.
na s v o t ♦ * v
<-es. zakon je preveč okruten. A ne iM.li.-t-, Re J to je povsod, kjer glerlajo deloda- raznicrm s števM»m lei. ko je d— na jalci samo na to, da črpajo de- lav. - služil. Najmanjša svata je
lavee, ne nudijo jim pa možnosti Namerava se tudi regulaeija bol pokrivale tudi druge izdatke, niske podpore z ozirom na dose- ki niso bili napravljeni v korist dan jo draginjo.
Reorganizaei;?-! bolniških lila-j srajen se izvede sledeče:
Okrajnim boln. blagajnam daje oprimemo tudi »ni lede predstoje-zakon prvenstvo. Polagoma se i-azjčega zakona o ''avarovanju delav-puste vse obratne, zadružn itd. cev v naši državi.
bolniške blafrajr.e ter člani le-t»-h	--- •
dodele okrajnim bolniškim blagajnam. Po izvedbi vseh določil bi okrajne bolniške blagajne 710-stale enotne b»ajrajne v celi državi in tvorile tako temelj celotnega delavske«? zavarovanja.	St. Louis, Mo.. 24. julija. — Vse osebe, ko so po zakonu še- Edvard Oarstin Smith, aiiglesiti le prvič podvržene zavarovanju, državljan, kojega stalno bivališče smejo biti člani le okrajnih liol- je v Cbicagu. je bil aretiran tu-niških blagajn. Knako se moraj.i kaj v nekem kootelu na podlagi člani razpnščtn.ih zadružnih, ob- zapornega jiovelja. katero je izdal ratnih in pod. bolniških blapajen prišel niš k i urad delavskega de-do<leliti le okrajnim bolniškim partraenta. — Department dolži
J t1
največja pa Ni v Ameriki skoraj doma, i se Življjnski boj ne pove-
kjer '
V*JI I JI!
zavarovanju podvrženih članov,	skrbi h- narasle vsled .je-
Ta izvleček naj pokaže naših pričakovane smrti onega ki j.j sod ru go m smerniee, ki naj se jih služil denar. Žena mora na delo,
morejo več v šole in pri-
ANGLEŽ ARETIRAN KOT ANARHIST.
blagajnam.
V bodoče smejo obstajati po- I taknili leg okrajnih bo. ni škili blagajen ■ t
a^ — Obratne bolniške blagajne, katerih Hstinovitev je bila mire jena potom \^ade vsled izredne nevarnosti za zdravje v doti-čnem obratn;
b) — obratne bolniške blagaj-! ne železnic 111 brodarstva:
e) — obratne bolniške blagaj ne držajih podjetij.
Zadružne bolniške blagajne, ki so 31. decembra 1918 imele manj kot 400 članov, se takoj razpuste. Ravnotako se »minirajo razpušče-nim vse pomožne blagajne, ki so 31. decembra 1918 imele manj kot 1000 članov. Člani tu omenjenih
>mirha. da je tujec in anarhist.
so ga v mestno ječo.
otroci ne
jatelji: je treba prositi pomoči ■'.j.t/Oi. domovom onih, ki dt-lajo pri American Wool01 i Company, je bila dodeljena velika radost. ZavarovalniiLski denar, za katerega ni treba j>lu"-r.ti nobene premije, je odpravil strah 4»rod nenadnim pomanjkanjem. S tem di narjem iio dana vdovam in xtu;:m materam prilika novega začetka, iti otroci bodo .šli bolj opremljeni na delo ter dobro zaslužili
Veliko Amerikaneev in natura-lizirwnih državljanov je ugoto\ilo, da bi bilo več dela in da bi bili ii'delki boljši, če bi vse ameriške tovarne sledile vzgledu American Wtolen Company.	(adv.)
vi STE LAHKO OZDRAVLJEN«
razpuščenih bolniških blagajen se ROJAKT. VABOČAJTK O HA. "GLAS VUODA". NAJVEČ dodele izključno okrajnim boU-
DeSVMIK ▼ SDK. DRflATAH.	Oam b
Če rte bolni, čakaj takoj najproj ne pridete k najboljiema zdravniku. ki vaa zamora ozdraviti? Zakaj bi brezuapeftno troilll £aa In denar, ko lahko ozdravite? Jaz Jamčim z prakao ve« kot dvajset (et za pravo »zdravljenj* vato bolezni. Jaz zdravim hitro In uspešno vse b-Mvnl. Pridite k mani In videli bosta, kako hitro at* lahko ozdravljeni. Jaz sem vil na tisoče oseb In to J« najbolji* priporočilo. 6* um drugam In ne I Jeni, ne do rt i ta nikogar drugega
Električno preiskovanj« > X iarki	T-"*!.
liulam stroja.	oete k meni in na pravi naalevi
PROFESOR DOCTOR OSBORNE
PRVI IN NAJBOLJŠI iPfcCIJA4-IST ZA SLOVENCE.
ll»B1tMldd«mt. drnosd «tn,pK PftMrnrgh.
-. 'i':*


*......
_ ___ J Tr M WloffA.7
KLAS
Enoten nastop slovenskih strank STAVKA ANGLEŠKIH
PREM06ARJEV
Zagrebški "Obzor** je imel pred kratkim sledeči članek, ki obsega mnogo poučnega, tudi za tistega, ki stoji v tem ali onem vpra-šanju na drugem stališču, kakor list sam:
— V Sloveniji obstaja še medstrankarska vlada, katere člani so zastopniki slovenskih političnih strank. (Od kar je bil pisan ta članek, se je to spremenilo, ker so tudi v Ljubljani soeijalisti izstopili iz deželne vlade). Na Hrvaškem je v eri demokracije** in * 'obsežne avtonomije" vpeljan birokratičen režim, ki tudi funkci-jonira po tem.
Priznati moramo, da smo bili od prvega časa :znenadeni, kako so Slovenci hipoma znali nadomestiti avstrijsko upravo s svojimi ljudmi in kako je ta uprava v vseh strokah funkcijonirala brez prigovora. Treba je le pogledati na železnice in prehrumbo, dva najte-ija resorta, ker je manjkalo materijala, pa se vidi. ;*ako so Slovenci
Konference med ministri, rodite-Iji stavkarjev ter rudarskimi interesi kažejo, da je kmalu pričakovati uravnave.
London, Anglija, 25. juiija. — Konference med ministr. predsednikom Llovd George-om ter drugimi člani vlade na eni strani ter rudarskimi interesi na drugi strani tekom včerajšnjega dne kažejo, da je kmalu pričakovati
zasledovana od tolpe Smeev, kt so oddali na obe več strelov
Seznam mrtvih vsled teh izgredov je narastel na šest oseb in zadnja žrtev je neki Louis Hav-lick, mornar, ki je bil ustreljen v
kaj jc ta dežela stopila v konflikt. "Deutsche Tagcazcitung*' je naslovila svoj članek na naslednji način : — Nameravano uničenje ; nemške lastnine v Ameriki. — Xa-daljni pangetmanski list označu-
poudeljek ponoči pred poslopjem je poročilo kot potrdilo ~ ropar-zakladniee. kjer je čakal na neko ske kampanje proti nemški last karo. Glasi se, da je ustrelil mor- nini".
na rja neki črnec, ki je zaposlen.	_
v zakladniškem poslopju kot cu-1 vaj.
miti»iiiiii»iiiimiiiimnt»»miiinniiimiMti»»>
SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO
Glavni urad Ameri-an FTxpr^?.* S3 Broadway. New "York
najnltjih
'fiwciplinirani in organizirani. To se je pokazalo tudi v politiki. — zadovoljive uravnave
Kljub dolgoletni borbi med klerikalci in liberalci ce je dosegel sporazum in Slovenci so prevzeli vlado v svoje roke. In to vzelo težkih razmerah, ker so imeli Slovenci od vsega začetka proti sebi dva sovražnika* ltaljansko okupacijo in nemško agresivnost.
Proti Italjanom kot zaveznikom je bilo treba porabiti diploma-tična sredstva, proti Nemcem pa orožje. To se je tudi izvršilo, in reči moramo, da so Slovenci to večinoma sami izvršili. V tem položaju ho Slovenci tudi svojo državno politiko tako uredili, da spravijo mroje slovenske interese čim bolj v sklad z državnimi interesi, pa so v Belgradu gledali, da si zagotove v vseh ministrstvih toliko upliva, da morejo zavarovati svoje slovenske interese, v narodnem predstavništvu in v vladi pa so šli skupaj s strankami, ki so se pro-jfrainatično kaj močno razlikovale.
Slovenski klerikalci in soeijalisti kot republikanci so vstopili v ministrstvo ter podpirali to ministrstvo skupaj z liberalci, ki so bili kot člani demokratične stranke monarhisti in eentralisti. Vprašanju centralizma so šli klerikalci celo skupaj z ministrom Pribičevi-čem, da*i ao profrramatično nodvotnno federalisti. To vprašanje notranje državne uredbe seveda ni bilo za Slovene** praktično važno, ker izvajajo vse njih stranke, tudi tiste, ki so programatično centralistične, v praksi za Slovenijo avtonomijo, in gosp<<l minister Pri-bičevič, kolikorkoli vpeljuje na Hrvaškem s pomočjo svoje uradniške vlade centralizem, se ne upa dotakniti Slovenija, ker ve, da bi ga Slovenci do zadnjega liberalca zapustili.
Tako je bilo zamišljeno vladanje v Sloveniji, iu verjetno je. da bi se bilo tako tudi izvajalo do konstituante, če bi ne bil nastal spor med soeijalisti in ministrstvom na eni, in med kVrikalei in liberalci na drugi strani. Soeijalisti so izstopili iz minstrs.va in podali de-misijo tudi pri pokrajnskih vladah. Prva praktična posledica je bi-
napoved žclezničarskega Škrajka, ki se je pot«-m odgodil. Druga ga. —
Posledica konference med mi-11 istrski m predsednikom ter člani eksekutivnega odbora premo-garjev je bila, da je vlada ponudila novo lestvico od kosa. nakar je Rudarska federacija imenovala podkomitej, ki bo razmišljal o tej ponudbi.
Podkomitej. ki je hotel imeti natančnejša pojasnila glede posameznih točk, je imel dogo trajajočo konferenco s premogarskim kontrolerj^m Neofieijelno se je ugotovilo, da kažejo vsa znamenja. da bo mogoče doseči sporazum. ko se bo tekom današnjega jutra sestala federacija, da skle pa o poročilu podkomiteja.
Vladni sklep, da se ne sme v privatna stanovanja dobavljati več kot 200 funtov premoga na teden, ogroža dobavo premoga v Londonu, razven v zelo nujnih slučajih. Trgovci s premogom pravijo, da tie morejo dobavljati tako majhnih količin, kajti treba bi bilo dvajset potov, da se dostavi v hiše običajni tovor dveh" ton. V Londonu pa je še vedno rdvisno dosti kuhanja od premo-
posledica je poostren boj med liberalci in klerikalci, ker mislijo li-oeralei, da je Korošcev upliv neopravičeno inoc'iti pri ministrstvu in v Ljubljani.	___^_
Razen tega se je pokazalo, da ni slovenska javnost iz raznih razlogov prav nič zadovoljna z delom svojih voditeljev in da se pripravlja secesija pri liberalcih in klerikalcih, da se poraja nova radikalna kmečka stranka, ki bi šla roko v roko s soeijalisti.
Doklej so šli soeijalisti pretežno s klerikalci, toda verjetno Jj, da bi soeijalisti zapustili to zvezo, čim bi se ustanovila slovenska kmečka stranka, ki bi bila programatično veliko M:ža socijalistom. kot morejo biti klerikalci. Korošec, ki ima kot šef stranke in kot minister priliko, da vidi to gibanje in ki zna tudi presojati moč in koncentriranost ministrstva, poskuša z dobro potezo, da bi preprečil propad svoje stranke ali pa njeno brezmočnost v Belgradu. Kolišče je dal Kvoji stranki takoj v početku ime Jugoslovanski klub, daai ni bilo razun dveh članov uredništva klerikalt.«; 14Narodne Po litike" v Zagrebu ne enega Hrvata in ne enega Srba v klubu. Znal jc lavirat* med radikalci iu demokrati tako, da j? mogel poleg obeh teh strank ostati v ministrstvu, toda videl je jasno, da mora stranka izgubiti svojo važnost, če je ne organizira.
Čudno jc bilo. da ni Korošee, dasi je stal najbh/je "Narodnemu Klubu", poskušal kakoršnekoli kooperacije s tem klubom, temveč je bil naravnost v nasprotju z njim in jc celo poskušal, zlasti v Bo-nii, da bi predobil zastopnike Hrvatske Zajednice xh prestop v njegov "Jugoslovanski klub**. Posrečilo se mu je v Bosni začeti časnikarsko kampanjo v prid svojemu klubu, v kateri se prikazuje ..'ugoslovanski klub kot edino zveličavni za bosanske Hrvate; zakaj naj bi bila baš slovenska, ne hrvaška parlamentarca skupina najprimernejša koncentracija za hossjiske Hrvate, liso znali ti paeo-makerji povedati.
Zaradi tega podkovanja slovenskih klerikalcev preko naših klerikalcev na Hrvaškem in v Bosni je umevno, da ne morejo biti medsebojni odnošaji najboljši, in tako je razumljivo, du je Korošec 0?» zadnji ministrski krizi poskušal izpodriniti "Narodni klub" iz ministrstva in prevzeti njegove listnice in napel vse sile, da bi svoje zaveznike, socijalistične desničarje pridržal v ministrstvu. To se ni posrečilo in kmalu potem se je pričela v demokratični stranki taka smeda, da ae je javno pokazal spor med radikalci in demokrati. Spoznavajoč situacijo je "Jugoslovanski klub" sklenil storiti še en korak dalje; razglasil se je kot ljudska stranka ut vso državo. To naj bi pomenilo, da vstopijo v stranko tudi Hrvati in Srbi in sicer — vseh treh ver.
Seveda si je malo težko zamisliti situacijo, dn vstopijo v stran-I o, ki je bda do včeraj klerikalna in pod vodstvo** katoliških duhovnikov, pravoslavni in mohamedanei; toda Korošec je diplomat in misli, da se mu bo ta metamorfoza posrečila. Naravno, da je za to treba tudi program malo izpremeniti. Klerikalizem, ki se v smislu nekdanjega avstro-italofilskega ultramontanizma v naši državi nc more vzdržati, je treba zamenjati z nacionalnim, reformističnim programom za katoliško cerkev.
V drugih, zlasti v socijalnih vprašanjih se skuša ljudska stran ka približati socijalistom, v vprašanju državne ure J :t ve se pa hoče ljudska stranka vrniti k svojemu staremu programu: zopet naglasa svoje republikanstvo. Vodstvo te nove ljudske stranke računa, da bo pri slovenskem in hrva&kem kmetu nsjlolje uspela proti kmečki stranki, če stopi v volitve za konstituant > ?. enakim geslom kakor delavci in kmetje: z republikanstvom. Posebno računajo na gotov uspeh na Hrvaškem ▼ kmečkih vrstah, ker pričakujejo, da bodo mogli kmečki stranki dokazati, da je paktirala z Italijani in da bo zaradi tega vodstvo nemogoče; treba je torej le, da pridejo med to kmečko ljudstvo z republikanskim programom, pa bodo ime li gotov uspeh v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni.
Morda se gospod Šimrak vračuna. Politika in volitve niso partij^ taroka med Belgradom, Zagrebom, Ljubljano in Sarajevom, da bi ae mogel v Belgradu pokazati monarhistični pagut, za volitve pa hraniti — 'republikanski skis.
Volilci nimajo radi kandidatov z Jannsovo glavo." Odkrito moramo povedati, da sploh ne razumemo, zakaj se delajo vse te poteze in zakaj se slovenske klerikalna stranka preoblai kakor Fregoli, zakaj se napenja, da ostane v ministrstvu in na vlndi, zakaj se bori *a centralizem, zakaj markira monarhizem, če je za republiko, zakaj ne zahteva odprte sveže bodisi a Paiičem ali s Prll-ičevičem, bodisi s Pribičevičem ali z narodnim klubom.	'
Ni dvoma, da se bodo meščanske strsnke formirale po monar-ali republikanskim načinom, na podlagi avtonomije ali cen-lovaije ali na kakšni separatistični plemen bi imela kakšna stranka od vsega ne-
zadovoljiv izgled glede stavke rudi dejstvo, da ni prišlo do nika-kih neredov ali pretenj katerekoli
vrste.
Stavka se je sicer nekoliko raz širila, a v istem času so se tudi številni premogarji vrnili na de !o, posebno v Nottinghamshire, kjer so pozno včeraj zvečer objavili. da je stavka končana.
London, Anglija. 25. julija. — Stavka skoro ene četrtine miljona mož v premogovniki^ ki je o-, grožala delovanje številnih indu-stri j. je bila danes zaključena Ena neposrednih posledic uravnave je bila. da je bila razveljav Ijena prepoved izvoza premoga.
V oficijelnem poročilu, ki je bilo izdano po končani konferenci med Lloyd George-om in zastop niki Rudarske federacije, se glasi. da sta prišli obe stranki dr sporazuma in da je federacija spre jela principije, katere je predlagala vlada.
Herbert Smith, voditelj stavku ječ i h premogarjev v Yorkshire, ni hotel ničesar slišati o pogaja npih ter ni še gotovo, če bo spre jei uravnavo.
MIR V WASHINGTONU
Izgredi tekom pretekle noči so bili le izolirani ter maloštevilni. — V celem je šest žrtev.
Washington, D. C., 24. julija. Čeprav so prišla poročila o posameznih izgredih od strani črncev, vključno streljanje v neko poulično karo, je potekla zadnja noč brez resnega obnovljenja ple menskih izgredov ki so terorizirali zvezno glavno mesto od sobote naprej.
Navzočnost 2000 oboroženih vojakov ter splošno sodelovanje od strani občinstva, katero so mestne oblasti naprosile, naj omeji promet po ulicah na minimum, je veliko pripomoglo k pomirje-nju položaja. Tako vojaške kot občinske oblasti so dale vsled tega izraza svojemu prepričanju, da ne bo prišlo več do nadaljnih resnih izgredov.
Nikdo ni bil ranjen od treh strelov, ki so bili 83clani v nek* poulično karo na štirinajsti cesti, v bližini R ceste ponoči in noben ui bil ranjen zgodaj zjutraj, ko jt v bližini istega kraja oddal neki brzo vozeči avtomobil, naložen » črnci, več strelov v neki drugi avtomobil, naložen z belimi.
Malo pred polnočjo je priiel nujen poziv iz južno-iztočnega dela mesta, odkoder sta neka bela ženska in njen brat poročala, da sta bila na povratkn iz gledišč*
STAVKA V
AVSTRIJA JE
-BANKEROTNA
LEAVENWORTH. Dr Senner izjavlja, da je Avstri
__ja "hankerotna in da ne more izve
sti določb pogodbe.
Častniki v jetniškem taborišču v	__
Leavenworth so pričeli sami stavkati dočim trpe jetniki v celicah.
Leavenworth, Kans.. 25. julija, častniki v disciplinarnih barakah Združenih držav so obrnili karte ter vprizorili nekaj, kar lahki, imenujemo stavko z njih strani. V tej '*oficijelni" stavki tiči odločno element uspeha in učinkovanje tega čutijo že sedaj zaprti ustaši.
Načrt častnikov je enostavno
D?nuj, Avstrija. 25. julija. — 'Nove mirovne določbe, katere so 'uveljavili zavezniki z ozirom na Avstrijo, so napravile 11a občinstvo največji utis. Časopisi pa pripominjajo, da hoče svet pošto pati •/ Avstrijo še vedno kot 7. veliko silo, mesto z državo, ki je izgubila pet šestin svojega ozemlja dočim se je skrčilo veli..., prebi valstvo 55,000,000 na manj kot G.000.000. To prebivalstvo pa stoji pred zimo, v kateri bo jrotovo
1 popolnoma varno, hitro dostavljanje in po Com p cenah potom	^
AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica S IS.000.000.00 Poiijlte svoj denar potom stare poitene tvrdk«. Ta velika druiba je bila vstaiotljena leta 1841, Ima
ter pošilja v evropske dežele veliko vei denarja kot vsak drugI odpoiiljalec. V svoji trgovini Je popolnoma poitena. Vsak odjemalec dobi tSto ceno Izmenjave.
Cene I.menjave so sedaj iiz<e. če pošljete sedal svoj denar, bodo vati domači dobili več kron za en dolar.
DANAŠNJA CENA (se lahk •• tzpremenl) je 100 kron za $5. Poštnina 25 centov u naročilo za vse kra^a v Jugsti lK ji.
Vi nam lahko pišete v svojem maternem jeziku, aH pridete v katerkoli Ameri.an Express Office.
Varnost
Hitrost
Nizke Cene
te in m reza.
"Ncue Frcie Presse" pravi: — Zavezniki nočejo spraviti Avstrijo v bankerot, ter se polastiti nje-li'di dohodkov v obliki vojne od-
kater.h ni kšodnine in poprave, za jetnik«
ta, da sede lepo v senci, da vpri
zarjajo izlete ter jedo trikrat na {umrlo več stotin tisočev od lalro dan. dočim ostajajo stavkujoči jetniki v svojih celicah ter čakajo na kako akcijo od strani oblasti. Zelo vroči in soparni dnevi, katere morajo preživeti jetniki v tesnih celicah, v raka kih "fanov". so vse prej kot ugodni. Obedi, kater« jim nudi jetniška uprava, obse gajo le tri stvari, — kruh. vod«, iti zobotrebce.
Čete. ki so zbrane tukaj iz Camp Crant in fort a Ridlev, se zabavajo v družbi rednih jetniških straž nikov s tem, da polegajo po travj ter vprizarjajo pogone na kantine. Sempatam je videti kakega vojaka, ki isti hudobno izgleda-joč bajonet ali polira kako strojno puško, katerih mrgoli krog zidov ječe.
Straže, kojih dolžnosti jih sprav Ijajo v stik s celicami, poročajo a velikem vznemirjenju med ustaši. Številni jetniki stavljajo. kakšne korake so vprizorile jetniške o blesti, da končajo stavko.....
— Nikakih. — se glasi odgovor in stražniki izjavljajo, da dela to na jetnike kaj mučen utis
NEVTRAUZACUA OTOČJA.
ALAND
Pariz, Francija, 25. julija. — Baltiška komisija mirovne konference je predložila včeraj pripo--očilo, naj se Aland otočje, ki le ži med Švedsko in Finsko, ob listin Botniškega zaliva, nevtralizira pod jamstvi Lige narodov.
Aland otočje obstaja iz osem desetih obljudenih otokov ter velikega števila skal ter majhnih o točkov. Prebivalstvo šteje nekake 12.000 duš. Otoki so bili nekoč last Švedske, a jih je vzela leta 1S09 Rusija. V pričetku leta 1918 ko se je glasilo, da namerava Nemčija uporabif« te otoke koi mornariško postojanko, je poslala Švedska čete, ki so zasedle to »toč je.
Xa mirovni konfereni je neka ieputacija z Aland otočja predložila prošnjo, naj se pripiše otočjf Finski.
V poslanici na Finsko z dne 25. iunija tekočega leta, v odgovor ia poslanico te vlade, je Švedska iahtevala, naj se bodočnost Aland otočja uravna potom ljudskega glasovanja.
Dr. Karol Renner, nemško-av-strijski kancelar in načelnik mirovne delegacije, ki se je nudil v St. Gcrniainu, je izjavil v nekem pogovoru:
— Pozvani smo na "ameriški dvoboj", to je. na razpolago imamo, da -ustrelimo sami sebe ali <la >nio sis'rc-ljeni. V naslednjih desetih dneh morajo nuditi avstrijski ilclcgati dokaze. «la so voljni plačati s kapitalom, ki ne obstaja.
Thrift IS
Pbwer
wms.su
IziHilnitf to denarno nakaznico, pildenlte eka-siii Money «_»r<ler. jHištni Money (»rdt-r ali eutovino : egistriranem pismu in pošljite na:
Foreign Money Order Department
_ .	AMERICAN EXPRESS COMPANY
Hi
To v»Uko tn krasna po- 65 Broadway, 18 Chatam Squire
slopje zgradila Am-ritan New York	New Yv<
Express Comi>aii|- in J*'	..	,	s	, „. , , „ „
njena lj.st-	ArertJ* in i!<>|ii>niki povrni K i.tarkotl odpoflljete d«*
_—-- r,.ir gli-jlr, da dobite Am«-ricni> ExpresH Co. potrdilo
ali
118 W. 39 St. New Yom
ZNESEK
IXIE. KOMI* .VAJ KE IZPLAVA DENAR
KJE PREBIVA ......................
POŠTA ...............................
('KRAJ ...............................
I.KŽKI-A .............................
IME 0Dr0SIUAL.«,'A
I* O. R..........
MESTO .........
DRŽAVA .......
____ ŠTEVILKA
HENRY J. SCHN1TZER STATE BANK
ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGINALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
KI žele potovati v staro domovino, ki žele po&iari -Jenar ali kateri likajo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, na; se obrnejo na našo banko, ki služi svojim rojakom že preko 25 1st v popolno zadovoljstvo. pošteno in sigurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdo takoj V materinskem jeziku.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Wukington
Street	New York. N. Y.
lifaaiaraiaiaini«^^
NEMŠKE 0BD0LŽBE.
Berlin, Nemčija, 25. julija. — Pangermansko časopisje v Berlinu je natisnilo dozdevno poročilo A. Mitchell Palraer-ja, prejšnjega ameriškega varuha lastnine so vražnih tujcev, tikajoče se za ple njenja lastnine Nemcev v Zruže-nih državah, dočim je bil on v tem uradu. Domneva se, da je bilo poročilo objavljeno v vseh pan germanskih listih po celi Nemčij". Demokratični in soeijalistični listi niso uporabili poročila ter še ni gotovo, če je avtentično ali ne.
Vsak berlinski Ikt, ki je prinesel tozadevno poročilo, je objavil tudi divje uredniške komentarje glede tega. * 4' Lokal-Anzeiger'' pravi, da kaž% poročilo prepričevalno, v kake namene so Združene države porabile vojno in za-
kakor na Hrvaškem, t Belgradu sle j ie ni
drugačna kakor ▼ Ljubljani. Raliiranje strank po navedenih načelih napreduje preeej hitro. Slovene i in slasti ljudska stranka bi imela široko polje, če bi vodila dosledno in naravno politiko, tako, ka koršno zahteva večina njih pristašev In sa kakorŠuo se vodstvo do-

NAZNANILO
American Woolen Company naznanja, da je uvedla s 16. jun:jem 1919 sistem skupninskega iivljenskega zavarovanja, potom katerega dobi VSAK uslužbenec American Woolen Company, obeh departmentov, prodajalnega in izdelovalnega, to se pravi VSAKDO, možki, ženske, dekleta, fantje, ne izvzem -ši uradnikov, brezplačno z njegove strani, kompanija trpi vse stroške — polico za zavarovanje življenja od $750 do $1,500, kar je odvisno od dobe službovanja vsakega posameznega uslužbenca.	'
Oni, ki so uslusbeni manj kot eno leto $750 Oni, ki so uslužbeni tri leu in manj kot tri
Oni, ki so uslužbeni eno loto in manj kot leta in pol ...................... $1250
poldrugo leto ................... $850 ^ so uslužbeni tri leta in pol in mdnl
Oni, ki so uslužbeni poldrugo leto in manj	štiri leta ................... $1350
kot dve leti ....................$950	.....1 . .
Oni. ki .o usloibeni dve l«i in manj kot	« 50 uslužb«ni stm Jeta ,n
dve leti in pol....................$1050 stm leta m P01	......145"
Oni, ki so uslužbeni dve leti in pol in manj Oni, ki so uslužbeni štiri leta in pol ter
-	kot tri leta ......................$1150 .................................$1450
American Woolen Company ne plača samo originalne premije, pač pa tudi vse nadaljne stroške. Pod nobenim pogojem ne plača noben uslužbenec niti enega penija za vzdrževanje svoje police.
-	Katerikoli uslužbenec je bil odsoten 16. junija 1919, bo uvrščen v načrt, ki smo ga zgoraj pojasnili, po svojem povratku na delo, s pogojem, da je bil oziroma bila pred 16. junijem 1919 na plačilnem listu tovarne, v katerem je biLali bila uslužbena. Osebe, ki so stopile v našo službo po 16. juniju 1919, ne bodo deležne zgoraj sni jh predpravic, dokler ne bo on ali ona neprestano šest mesecev na plačilni listi tovarne, v kateri je uslužben ali uslužbena. Tc ne bo nobenega uslužbenca čisto nič veljalo. Ne zahteva se nobene zdravniške preiskave. Te ugodnosti bodo dane ZA ENO z drugimi ugodnostmi, ki jih določa državna kompezaci j r.ka postava.	| §	,
Zavarovalniuski certifikati bodo izročeni vsakemu'uslužbencu, kakorhitro jih bo zamogla pripraviti zavarovalnin sija družba, j .
AMERICAN WOOLEN COMPANY
« t
WM. M. WOOD, predsednik. 1
^ i*?.«--
i- .
■■■■aBHBH

' 'C'-'--' -
- • orJig x^RdigA-'^ JtirJiiftio
ZID OSVETE
—	Povedati vara hočem povest o brigam ih, — je pričel na prijatelj. poročnik X.. ki pe dospel ita dopust od rhemin des Dames. — Dogodila pa se je pred kratkim v uekeiu starem gradu v bli-iini one stare ceatc, koje ime «po-uinja na stari režim.
—	Zavzeli smo razvaline tega gradu. — NVmre, ki so bili med
temi razvalinami, smo ujeli.
IV pravim razvaline, si ne »mete misliti, da menim s tem kup zidov, štrleeih v zrak in pokritih £ mauom kot jih radi kažejo tu ristom ter slikajo na razgledni eah. Ne. razvaline te vojne nis< take vrste. Tudi razvaline so tr pele uničenje. Rimski pesnik Lu eaii. ki slika potovanje Cezarja med porušeno zidovje Troje, je rekel melanholično; — Tudi razvaline so poginile. — Kateri pesnik bo primerno obžaloval števil na utaj h na me* t a s častitljivim" spomeniki iz preteklosti, ki so se daj le še prah. o katerih ni osla lo ničesar, kar hi moglo dati bo dočiui generacijam idejo, kaj st bila nekoč.
—	Od gradil, o katerem govo rim. so •»♦»tale le še kleti. — kleti ki ho bile obokane kot kapele, k ao bile polet i hladne iu poziin-gorke. kjer jc treba spraviti fran eoska vina za nekaj let. da posta nejo popolna.
—	Eden izmed nemških rastni kov, katerega smo vprašali, nam je povedal, da je najti pod gra dom podzemeljske hodnike, k vodijo v različne smeri.
—	Pogosto smo v teh pokra ji uah. kjer je bila pisana zgodovi na Francije. naleteli na tak« podzemske hodnike. Ce stopi čio vek v tak hodnik, se spomni bo jevnikov preteklih stoletij, steza joči h se v odprto deželo. Pogoat« so ti bojevniki zadeti na studenec ki je po menjal rešitev za p<*ad ko. —
* — Ker so bili dobro informiran o prostoru, na katerem so bili na ataujeni tako dolgo čaaa, so uait
Nemci pripovedovali legende, k krožijo med narodom o tem gra du. Neizmeren zaklad je bil za kopan v globinah tega gradu i fasu revolucije. Bil je tako dobri skrit, da ga ni mogel nikdo na ji. To vsaj je trdil oskrbnik gradu — junaški človek. Iti je plačal * svojim življenjem za zločin, da j« skušal preprečiti ropanje lastni ne, ki je bila izročena njemu a varstvo. Nek majhen pruski po ročuik ga je ustrelil s svojim revolverjem, ker ni hotel povedati kje je skrit zaklad.
Ta pruski poročnik je odšel na to sam v podzemski hodnik, d; najde slavni zaklad, a se ni nik dar več vrnil. Preiskali so vs* podzemske galerije, a zaman. — Vsled tega je bihj uradno razgla ieno. da se «»a **pogreša'*. Hib je to nadaljua legenda* ki se j< trkala skritega zaklada.
—	Kkoro smo pozabili na to zad njo povest. — je nadaljeval po ročuik, — ko se je naša pozornost obrnila na **tajnost gradu'*.
lastnik tega gradu je bil eder. naših generalov. Mi vsi smo vede li ta. Ker se je slučajno mudil \ ALsne sektorju, je prišel nekega dne, da vidi to, kar je bilo skoz' stoletja zibelka in bivališče njegove družine. Pričakoval je. da fco našel le razvaline. Niti z o«*mi ni trenil ter le rekel enostavno:
—	Ali ste vedeli, tla je bila zvezana » tem gradom neka le fenda ?
—	I)a, legenda glede zaklada.
—	Kako* Vi veste to T
Povedali smo mu, kar smo čuli.
Ko ja izvedel za smrt svojega starega služabnika, je potočil ge neral, ki je ostal brezbrižen vspri-lo razdejanj«, solzo sočutja.
—	Moj ubogi Firmin! — je re kel.
Po kratkem molku pa je nadaljeval:
_ Legenda o zakladu je le legenda. Obstaja pa neka resnična povest, ki je nevrjetna, a kljub temu resnična.	t
* — Med hodniki in kletmi je ne-Ita skrivnostna stena. — stena, ki fte odpira in zapira in koja skrivno«! je znana le maloštevilnim o-fcebara Steno je mogoče odpreti k « pomočjo posebnega mehanizma, ki je bil znan le Firminu. Videl sem, kako se zid zopet od znotraj, ne pa, kako ae pre Ad zunaj, kajti utena ae M zelo lahek pritisk. Nato

Francoska vojna povest.
more odpreti, če ni mojster kombinacije. Kdorkoli bi prodrl v to klet. ne da bi poznal meliauizem. bi bil živ zakopan. ( Eden izmed nas je vzkliknil: I — Kaj pa glede pruskega poročnika. ki je izginil? Ali more-
jmo iti iu pogledati.t
—	Ozrl sem .se na odličnega generala. Bil je najvišji v naši družbi. Vprašal sem ga zelo spoštljivo. a s povdarkom, ki je izdajal radovednost;
—	Ali bi bili voljni pokazati nam zid. gospod general?
Odvrnil je. da rade volje.
—	Pojdimo dol. — je rekel. — ^ani bi rad vedel, če so moja dra-<^>eena vina še na mestu.
Podzemeljski prehod je bil dolg. Galerije, ki so bile še bolj einne. so ^e odpirale iz drugih, v katerih j»* vladala melanholična poltema.
—	Naenkrat >e je odprla pred nami velika >oha. Tla so bila pokrita s plašijo finega peska. Ste-ir so bile skrbno izdelane in strop >c predstavljali oboki čudne oblike. —
—	Ker je hotel biti general varen, je ukazal par možem, naj se oborože s piki in lopatami.
—	Vidite. — je pojasnil general. — Lahko je mogoče, tla me-lanizem ne posluje več dobro.
—	Na trotovi točki, označeni s irižem. zarezanim v kamen, je pritisni] general z vso svojo te
'O.
Opazovali smo ga v nemem pričakovanju.
—	Naenkrat pa se je stena oremaknila.
— Ta mehanizem je zelo čudo->it. — je rekel general. — Moj oraded ga je izumil v namenu.
,da skrije svoje vino, na katero je I bil zelo ponosen. Pa vstopite, gospodje. ter vzemite s seboj luči. !ln vi, možje, če ne pridemo ven v | desetih minutah, porušite ta zid. Mi nočemo biti živi pokopani. Nato boste dobili nekaj steklenic slavnega *"PinardaT\
Dočim je rekel to. je držal g* ; neral zid odprt s svojima r«Jca-ima. Drug za drugim smo vstopili. Majhne električne žarnice so metale luč pred nas. V kleti je ležal močan vzduh po razpadu.
—	Sedaj poglejte, — je rekel j general.
—	Stopil je vstran od zidu in v lii^še veliko začudenje se je zid
j zopet zaprl.
—	Kaj ne. čudno je to? Kljub ftemu pa je zelo priprosto. Pojasnim vam pozneje. Kaj pa je to?
Zadel je z nogo ob nekaj kar .je 3ežalo raztegnjen o lia tleh.
—	Nemec!
Povesili smo svoje svetilke. Bilo je res truplo pruskega poroc-; nika ki je padel tam. umirajoč od ilakote, strahu in blaznosti. — strašno kaznovan za svoj zločin.
—	Kakšna smrt! Kakšno povračilo! Moj ubogi Firmin je maščevan !
General je zopet poskusil mehanizem in zid se je odprl.
—	Vojaki bi ga lahko podrli, a jaz ga hočem ohraniti.
Ko smo bili zopet zunaj, je držal general zid odprt in vojaki sc potegnili ven truplo nemškega poročnika. Nato pa so dobili par steklenic starega viua, katere so z veseljem odnesli iz kleti.
Kljub temu pa je napravil ta dogodek na vse kaj mučen utis. Več kot enkrat sem v temnih no-čeh mislil na mladega pruskega poročnika, ki je bil zakopan živ v temi te skrivnostne kleti.
Slovenske novice
Lorain, Ohio.
1 mrli so: GeorgM Žugaj, star 4 m se;*.-. Marv Itaršie, stara (l me-;. !•'rank Črne. st:;r <1 mescev, Pet« r Stepi"\ star 40 let, Jo--eph i Som ha č, star ]«> h t.
ivrsčeni so bili: Anton Rangus, Matija Pribanič. Peter Gerjen, Katic F us, John Drvodeiič, Agues i'-tvlinn Tomažin.
Dne 29. junija smo imeli kratko . ečei uo zabavo pri šoli, ki na nI jo »rinesla dobička $135.40. Pri tej »riiiki nam j«' Joseph Viraut kot »ivši vojak na Francoskem povedal, kako se mu je godilo po s\ctu. Fair v korist šole in cerkve sv.
I tivUi jm fair, tam radodarno potrosili denar in zopet od frčali.
Hiša za šolske sestre se že gradi in bo v oktobru gotova. Bo okusna stavba iz opeke
Faran John Črr-e je prodal svojo hišo in drugo kupil na 32. cesti za $4000. Fred Lertiibaeher je tudi s v '»j r> prodal in gradi novo.
Cleveland, Ohio.
I'mrl je v Warrmsville bolnišnici Ai:ton Fink, samec, star 42 let Doma je bil i/. Sela pri Topli-^-h. V Ameriki je bival 22 let. V domovini zapušča dve sestri Rojili je bil član društva Slovenija in
Cirila in Metoda smo imeli v Vi- dmištva Lipa št, 129 SNP.T. Po
antovi dvorani tri dni to sc pravi dva večera in en poooltian z ve-•erom. Ciateua dobička je bilo
I greh se je vršil 16. jul. iz hiše J, Feliei.iana, 3123 St. Clair Ave.
Louis Pl i'.-ek ?.e je z biciklcm
1""V0. Pa je Še precej daril'ostalo, V*Ual po Waterloo Road in East
t jib prodajamo pri piknikih. Za i::r je razven domačinov daroval tudi naš dobrotnik <:. A. (indina iz 'levelanda $10. Tudi rojaki iz. Ncwburga so na avtomobilih pii-
S- ZVIJANJE vaših lastnih cigaret s SLAV-— NTM LIBERTY QLUB
eigarttnim papirjem je postalo dejstvo kadil vec. ki imajo deli-katen m dober OKUS. B LIBERTY CLUB ci-2 garetni papir izvaja m ZADOVOLJSTVO IN ® UŽITEK.
S Skatlja velja $4.25. 5 100 knjižic v vsaki S škatlji.
2 ^e jih vas prodajalec m nima, pišite na
S NitioMl lapoftiig Qo.f lic.
WL 7ZT Fifth Aw. nttihurih Pa Prodajalcem poput.
■ICIIIMfl
3
i i
i i i
i
i
i
ih^hifrj*
vi ki
in
strani vse v 24 urah.
Yaaka Vsujte ae |
J•">»>. cesti, ko ga je na vodalu za del avtomobil in ga podrl. Težko p 'škkbvanega so odjicljali v bolnišnico.
Policija je aretirala M Furdc-ka ki staiiuje na 970 E. 67. St Fiudek sc je prepiral z Mikom Nov ose lom, ki stanuje na %6 E. (>7. St. Novo«cl je branil svojo vojaško čast in zagovarjal ameriško armado, pri kateri je sliiž:l tekom vojne v Franciji. Furdek f e je ra dite^a tako razjezil, da je dvignil opeko in jo z vso silo zaanal v glavo Novoselu, o katerem se ne verjame. če ho ostaj živ. Furdek je •jb tožen po izkušene ga umora. '
LISTNICA V HCDNIŠTVA
Calumet, Mich. — Vse lepo in pravilno, samo mi ne vemo, kdo ker ste se pozabili podpirati.
Save the EasyWay
BUY"
Tridnevno zdravljenj« s
Onim, ki trpe vsled zaprtja, ne prebave kislega telodca. dispepeije, 1* dičnlk aU jetrnih bolezni. je dragoceno rdravito aa «dabe W ee. izautto UvahnMti, nad ta enar. Sije. glavobol nečisto kri. oslabelo«*, potenje vsled
Poftljite 1« centov v---- m
pokritje poanjejnlaetroakov.
LAXAL M CO IC IN Ca CO. : * Laxal BMa -Na r.
Glas Naroda
najstar. slov. dnevnik v Ameriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti. ' WHI (
Priobči vse, kar zamore zani matipov-prečnega čitatelja.
Razširjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantika do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto $4.00
Za pol leta Za četrt leta
$2.50 $1.25
Za celo leto za mesto
New York	$5.50
Za pol leta	$3.00
Za četrt leta	$2.00
Naročite ga za svojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic
82 Cortlandt Street
f ' ' ' *■ ' ' ' t nr * • t ~ t-	1
Company
New York City
■t y.
t 4 .-J" ■■, „
m


Vesti iz stare domovine
I* V«knj«,	Jslabotni delavci pri najboljši vo-
I>obrih štirinajst dni je tega, lji nino mogli storiti, kar bi imelo l*r je ukrenila izpreuiemha v.lahko za njih »vo zdravja kata-ohiutovaoju tukaj«« ie«n dr/avne- strofaliic	ker je vročina
1» premogovnika in ie je pov«od tikit huia, da se morajo popolno-
nowftft |»<*- (u:a zdiavi in močni delavci oviti z ur krini cunjami in ko prideja inž. rud. svetnika j zopet ven. se jim se koža lupi s te-*m šf okrajni čas, Vsa torej za bedn*>ea človeka bi
čuti dob rud«* j ni vpliv •lov an j k, poverjenega filial iti ve ičun rokam | >i<Mtiia I tU j«* za
da se je /m krmilo te*a obratu mo nil to dir« kino samomor. Zato se dolgem čj«u vendar zoj»et n.vi«! Jt.-mu povelju svojega mučit. i ia inoi. ei*ar vsevtrantka in dovrše ni^o pokorili Nato j:h pn ictie-it« »trokovuj.**ka izobrazba. kre- gatska surovina čisto enostavno menit značaj in upoštevanje «le-jp m« »V i/, -iilina brez vsake odpi-mokrat-kib nač.-l v zvezi s teme-|v»dt. zmerjajh* jib z "windisehe Ijitim poena va lijem re/iocr «.p .a-' I hnule ' , "S •hweinc*' i?d.. kar je vičuje nade. da s«- mti č asoma pri njem na dn "/nem redu. Lahko p I.M-. ei, ustvariti tudi temu pod-jsi potem predstavljamo obupane-j**tju t«-'!.o pogrešane onranizsei-Ua delava« ki stoji na cesti t-r jc dela i *r > tem »»-miki u>p«š ! premišljuj« o zlat. svobodi v «hi-ij razvoja. Nočemo se nr lem j g.»slavij;, kjer rA š»* vrtino tujec-iii. >tn ukvarja* i z nehvaležno inj >vii">gat trpinči kot črno živino in iiiučtiu kriti'to lege, kar je biio. ,,ie."e na ecst.i. Zvest pomočnik dasi r»i morda iM^kcdovalo. In- 'ieua lal lja pa ie neki Fleischer, pn- .into io /t m* daj oniii črnite j0 k:it..reie pu govorimo drugič. Za
ljcui, katerih ,»vur j.-. dometi, vjmkrat pa p izivljsnio obrtnega Uedi.iku dr. Valentina Kris]>er se
in »d !•«•_ je uredilo ua'tuul/. tml-.i. drugič pa druec keui-Ue posebej za neumorno in zashiž- uem 111	prometu,
i.o-un nejasiii!) ra-.mcr. ter »ikre-j p,.-tmtiie oseb da trke zverine no požrtvovalnost sjioroci prizna
niti p il rebno, da v ist.- j> »n . p.„- enostauio ; m Pijejo iiemudo-j nje in zalivala. Izrazi sc želja, da Admiral Brici poveljnik plovbe. If\» ''.i pa u;, a zdi 1.11 iest ne ' j n. i t,a. kamor spadajo ali pa se! odstopi vi: tčlaiii posvetno svojo l2 lielgrada se poroča; Povelj-opo'orti .Mvi. rf na težavni polo- »;i !„, dela\s»v" moralo samo o-- j dosedanjo vnemo tudi ustanavlja- s*vo plovbe je bilo poverjeno ad-^.ij ji,.to\\a s p«lunin tresti. Zato naj naplavijo r«l iue- joči be organizaciji tujskega pro- »»irali; Uri -i ki je v imenu raini-j.- / • svojrašj r .<j;ijni t iktorji, da se ne bo po-lmeto za cclo Slovenijo.	stra .'.a vojno mornarico prevzel
pisal i o !». l ,š. vi.;kib izgredih.I	vse brodove iu ves plovni purk. ki
tem kraju oaila plodovin^ jw.l ic in j : poin u-jkanju stanovanj je	Razna imenovanja.	bil stavljen na razpolago laini-
pognala tako jri«b.:ko k r* nine, da že pni krat poničsilo. i»a kdo se b.,| Abs. JUr dr Slavko Harle se stlu Promet.
ji bo težko priti do živega. T-eb.t|../ir.t| ,w ie|J(. delavski <m '(lešiii-
. • i - —
vladni konceptu i prakti-notranjei
opremljena in najde turist v njej vs<i komoditeti. Oskrba koče jej izvrstna in se lahko otmkov&iccm jiostreže z razno\i-*tnini "jed.li in pijačami Ob nedeljah bodo na razpjla»o tudi mesnate jedi. Tu-' risti. ki so bili na Begunjak-i v no deljo 15. junija, so bili polni po- T T' JV. hvale nad izhoruo postrežbo te r■!?.	^ ,,et
zmernimi ccnaiei. <'ena vinu, ki je
Odainuut« bole-
PaiiSipdleoea
Ta k* lanra t red kit* in uradi!:
d« boatc ."=»an <tbru In
Puit« a« zaak SIORO Po TMh ]«k*mah p« SV » C5c ali pa pilite na
leta 17i«2. d-j leta 176-1. je bilo mesto Alanih v angleških roka" - ti >o »a pa za odkupnino 5 miljenov d«l. izročili zopet Špancem.
0 ruski misiji v Ljubljani
V Ljubljano je prišla iz Bcls?ra-da ruska misija, sestoječa i/, p«? tih mož. Voditelja misije sta «roi' .Mitrij B ibrinskzj, »ekttamji Član
Bački, je pop^lroma poglaviten.
os samo t:; Sajkaški rit" dal na evropski
j rv*tvr<tno. j<? 16 K(belo)Tn 14 K >iltU1 miljou eentov kon,zc' 11
(rleče' za liter Pričakiiie ve	potreb tamkajšnjih pre . .	, ,	.
' ^ t l	se, da |)ir j	i ectrte rusk? dume. ter knez IVi-
! odo pld'iUKi zr.ah uuostcvati ..	. 1 -Jt ^ ..	- - • , 1
.	. ...	•	'iničil: s •uie ie v ztmin «eirnilo	J re1jl elau	Lavrov
skrb podruznK'inega odbora in se ... . ...	,. J1 ^ 1 "i t,'imr^L-ii
ed/vali v. obilnim obiskom tem-	pr*,Valei	-'»i®, ^ 7'- ■	- "
L olj. ker r.izvij i lepa Bejrurj^ica l'loScdi,J tdke	1'^g dolge | ^»Jinskij m l rusov sta izm^l
vse bogastvj svoje lepe -*'orc -\°J,,e se ^ P^lružila še poplava »-Tl^Jih veleposestnikov in vele-
da nas uniči.	kapitalistov v l»u<iji Zadržali so
Tujski promet.	j	, .	> pr- d par meseci v Odesi, ko so
llazhrd deželn- zveze za nrski! 0gVskl bankovci po 5 in 10 K. »»"' ^ Francozi. Od tu so z c promet in lurwtiko na Kranjskemf Qarcdhi ti»«nčnega ministra ^tenlnimi četami morali bežati, rocii
z dne :»(!. maja 1919 je prepove-

F O J URILO,
• te knjske »«*<«• rojaka IVAN PAJK. M MAIN BTUBT, CONKMAOtiH. Pa. DoUU
UD PO CBNUL
Misija Bobrinskeiia ima nalogo, vpostaviti zopet Vel.ko Knsijo iu odpraviti boljševizem Pri tem se brala predvsem na Movansk
rdškoduje svoje uničene rudnike. !''»da veliko ogorčenje izraža za-radi terit n ijaluih izprememb na tsKe na- vzluaiu ter pr.-svi. "Alir. ki po-..	.	- • dobi."sklič::joč se na vse- s,;,.i|:, Ii Hi, »< h » kilometrov bli-
šč od deželne vlade za Slovenijo z nuo niaJa	^ prepove- MlslJa sam;l .una nedvomno slovansko v/ ijcmm.st moralno žje m. j 1'oljške in reh-.-Slovcske,
odobri. Izreki sc zahvala vsem tIa'1 uvoz	navedenih ban- ,v'',,/<>|1411 namen, lutervenirnti pri pomo .. Zalo se je misija podala ne	»iti d-dgo trajen
član-m. društva iu ravnateljstva kov,'ev v oz« »ilju kraljevine Sr- ^'V.' ^""tci-esuanih kapitnh- j tudi v Bel^rad. kjer se. mimo«; e- -Krčih, it" trdi. da so ti pogoji
kapitali»
IX
njih vzorno dedovanje. Pred br'v' n^tcv in Slovencev in pro- ?.tIifnhl '»^yah, <la sc osnnjc ti.iku dr. Valentinu Krisper se jemanje takega denarja v privat-:'»M	'»"'J^vik
J	' ______ • •	Mil i 1 1 1.1!.- 1 lil.it! rxitom
linska prav nič
lusija iska* i.
lom ua dejstvo, da je že svojčasj r -dajni ftaroavstrijska korupcija baš v t
Freiheit" o miru
jur. dr. Slavko iiarle sc
, . t .... . -- i . . . - -- ------ —--- ------.sprejme v državno službo in dobe t» rej bre/ouzirno ttebiti m «-i-(«U-lua !a naj stanuje v vati .nilt»deli kot >t it i t« i z
neprestano napetim, p, i t*\j neznosni vročini ali pa v močmi delati na to. da s,, zasledi /akopi!; .,«, l»ravi' Tako je tudi iu u/.cue vse skrite škodljive«* uj navduš il .lugeslovau <im- na
službenega i.o.jh.irto) izrabil trenotno situa-/nacaja, če treba, z neitprosnisa eiu. ur zmetal iz stanovanj;', tri
• o nisUe siruike. Mi bi ne imeli on"- moli temu., če bi ta srosipod \/.*-' v stanovanje ?ato slovenske
podjetja brc/, razliki
če treba, z neizprosnim ( bojem na wj črti. Treba bo ostre phz.ti i mul t **V*om »reiiit:, da ae oo dani priliki ne povnii-jo stare Lu da sc ohranijo zu»*ave iaz-nicre 1«*' z dosl-duostjo se bo doseglo tisto ravn-rte/je, katero -trebuje to važno pod jet je v da iiiišnjih kritičnih ča>ih. Bojevati se «bo torej treba vsekakor. I>a! Ali, eiin težji je boj lent popolnejši zmaga, iu čim dražja ta. tem trajnejši njen upomin, vtisnjen v srca 'istib. ki selijo po delih.
stranke Pa ua to on niti mislil ni ter »edaj n< umt^uo prezidava ta s'a i. v.:u ja v hleve za svoje lu-ksus-konje Ali magistrat te^a ne v.J.? I.e nan»eiijajte struno dalje, enkrat bo žc počila.
Ix 6t Lovrenca na Pohorju.
Slovenija protestira
l .aiblj.Hiski dipisui urad prro-«";i 17 juu : Deželna vlad:. z:». Slovenijo je peejelj nadaljne izjave, ki protestirajo proti krivičneniti
Povedali moramo da s»- tukaj m nasilnemu razkosanju jugoslo-v nan okolici ši nahajajo taki ve- \^usk. «;a ozemlja in ki so jib po-p'V-»isti'iki oziroma mitjonarji, shiiit UčHeljstvo krškega'okraja:
I M	*	' "
sti'iki. " oziroma mitjonarrji,
im> stari »':• vadi plaču p« družnica S'ovenskc j«j«». ženskam -t) vinarjev d«, dve družbe v Pesnici pri kroni n* ilnn brez hrane moškim primorski begunci v Kočevju, i d 4 «i«» ."» K tudi brez hrane' Ta- prekmurski He^nnci v Veržeju, kib je še / -do-sti tukaj. t*e jim ta krajevni i>dhor .IDS v 'Jorenji va-« p> mm ne bo poinatral. jih boče- si. kra jevni oubor SKZ ^a Kapelo ino priln dnji.- n imcihUii naznanit i (Iladinei*. Bralno društvo za Ka-Kno tje ki oso tako premožni, so p< Io, krajevni odbor 4DS v Mo-s ttii ib la .c m izboljšali mez- rav.'-ah. /u]»an-t\o Uib'iiea, žn «lc. kar so t,viildi in sami spozna- j anstvo l.cbniea, krajevni v hI bor li, da pri taki plači človek ne mo- .IDS Dvor pri Žužemberku, žu-rc izhajati. Ve - be tratili pa je, ki paustvo Sinlcdink, kat. slov. izob. bodijf "clo h kon tom ua dom litij- «lruštvo '"Tabor** v l.ošketn potoku, Izobraževalno društvo v Škof-ji I^oki. O.-el v Škofii I.oki. občina Cerklje. Kmetska /veza v < ;*rk.jah. Krajevni odbor -ILS v
kant jioveijeniišt vu za zatJeve v službovanje.
Zi v ni ozdraviti k Simen Žibert iz dulej:a Rakitovea «e sprejme v državno službo kot veterinarski asistent in pndeli v služl»ovaiijc ekr. glavarstvu v Krškem.
Biv.ši kanclist pri okrajnem šol-skem svetu v Sežani Rudolf Smer-du se prevzame k.»t kanclist v 11. činovnem razredu v službovanje
Raznoterosti
ve- de omenjeno, nalu .ki u on« ■ general Aitomonov. m holjševiški ideji potrutt vojne i iu go>i?»id««rskega l)oj!:i-ta.! ! Kot Zv* obstoja Kolčakova armada. sestoječa baje :z samih pro-isio\oljcev najrazličnejših n.aro-;^^
'»lov da s silo v,fc I •"•rnovo voj-s1:«}, tako se /.daj nedvomno are za to. <!a sc organizira nanovo obsegu 'prostovoljno arntiji)" Kot :Mlar;o je .•lltcilll ! najrazličnejših mestili vdreti pred ■ Moskvii. pod vzela precejšnje vojni3 akcije iz opirališča O.le-e ter sc. rno od Arhangclska. Ali ne f*irc -	*
i itn
luina v l.juhljani
i ln-pmraui po Mitentnih stili, ki hočejo kolonizirati sk( in l»tl-ti nad kvoitah m.
Poljt-inve-
Poljaki proti Ukrajincem.
jI pi; Sfecl.
Tako je ententa izgubila pred i dvema n eseccn.a zojiet O»le-o, ki Iz l.vova prinašajo Ukrajinci j J" /avzeh holjševiki. Nasproti oLupue klice proti Poljakom. Polj- S<1 se postavili, francoske r Miško vojaštvo in novo onganizirane ne	prcdwein tako/.vane poljske upravne garde divjajo j prostovoljne armade, ki sestoje iz proti Ukrajincem in Judom ierl najra/Jičuejših
jih hočejo iztieibiti. Ustanavljajo ^>ri poverjenštvu za notranje za- xC vojaški kazenski odde'ki in se de ve.	'ne/, vzroka prebivalstvo kaznuje.
Ž:viuozdravnik Leopold Vari iz	i« častnike, ki padejo v
Radovljice se sprejme v državno poljsko uje tništvo, takoj obesijo, slui'.., kot veterinatuki asis-tuit in V "i^iih in vtweh so bili zasl«.]-f.rideli v službovanje okrajne- ukrajinske inteligence, pred-
mu glavarstvu v Radovljici.
vsem duhovniki m učitelji, v veli-
lementov in različnih narodnosti, vmes j" tudi veliko Orkov. Poljakov in Rumu nov.
General Denikin je bil na Krimu pri Pol >govi poražen s svoj:, armado, ki se je umaknila potem v Ker«". V Odesi je tačas poveljeval general Schwarz, ki se ie s
Lekarne v Sloveniji.
Sprejeta je naradfoa, s katero se začasno prepoveduje vsaka odtu-, .. , jitev ali obremenitev reaJnih le M*iri|l^S ' karuiških pravic in istotako vsa-ka odtujitev inventarja personalnih lekarn ter se do preklica UKi-i:e nod. Ijcvanje novih ickarm-
kem številu aretirani in po pre-1 poveljstvom vsled preteče boljŠe-kem sodu obsojeni ter olx'šeni. v»ške armade umaknil na ladje. 3l»-d njimi celo neki šestdeset let ni i Kmalu je Odesa padla. lamin ima star;-, k sail,-) zato, ker je bil nje-; ,<Jtmi-eč ilve iz.vi>tno organizirani •in: v sin ukrajinska, -mestni povelj	s U:,tviini! izvrstno operi-
uik Vsi ukrajinski časopisi so u-!,!a *>n ofenzivah, stavljeni. Železničarji in poštni uslužbenci v Lvovu, ki se prizna-j vajo za I krajinee, so bili aretira ni. (irško-katoliški pogrebi IJkra-; jincev so prepovedani; v neki u-krajiuski cerkvi so Poljaki uredili za moštvo strauišče.
Freiheit", glasilo neodvisnih poizkušala naj socialistov, piše pod naslovom **N »vi t'-emljevido teritorijalnih izpretnembr.il v Nemčiji po mirovni pogodi i.
( lankar <«pisuje rapliko med c.e-idatuim mitom iu nemškim mirom, ki bi ga iiil rad diktiral Viljem.
Po nemškem miru bi bili izvedli naslednje aneksije: na zapadu priklopitev l?el:Tije. to je "'(».ft'MS kvadratuih kilometrov s 7 miljoni prebivalcev; Lniksemburg. francosko Lotaringijo in del sovine Ft tnec-ke. skupaj lO.iMNi kvadratnih ktlonietrov s pol milji.ua prebivalcev.	j
VersailHški mir pa nasprotno fnltrga Nemčiji To.fHM« kvadn.tnih kilometrov s ti do 7 miljoni pu.bi-val-ev.	|
Konštatira. tla princip samoodločbe narodov in 14 Wilsonuvih točk ententa sama zametava.
'Freiheit" ne protestira pioii neniškun iz.gubani na zapadu .»elo samo aneksijo cesarske k»-tline zagovarja v korist Francoske, da «si
s!iran,m v Rusiji.
\ endar neodvisni socialisti zahtevajo da mora Nemčija mir podpisati ter čakati, da pridejo v ciitciitnih «h'že I ali na krmilo so-eialisii ki bode izvedli m;ro\ ne pogodbe.
revizijo
Komur je >reče dar bila klofuta... kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta.
Kjer si poišče dom, nadlog jezero luiber* se okrog iu v eno mero s logotnimi vaiini na steno buta.
Fran Prešeren. -------—i
Anton Majdič je prejel pismo od svoje žene, katera mu poroča, kako v slabem stanju se nahaja Marija Lastcrnik iz Podvrha, fara .Moravče. Omenjena leži v bolniški postelji že dve leti, čakajoč smrti, streže ji hčer. a zelo slabo. Mati prosi svojega sina .JOHNA LASTKRNIK, ki se nahaj t nek.ie v lllinoisn, da bi .li pomagal iu ji preskrbel boljše. post i ." 'hn. \' slučaju ponipo-rc omenjeni sin lahko pošlje na svoje znance. — Anton Majdič, Box P»1 Forest rit v, Pa. (L'F»-2S—7)
Zvišan ie voznih cen na čeških želemicah.
tu Prage se poroča: S 1. junijem
tkat, koliko jim morajo plačati
Dovolitev za nakup žita.
Peter Majdič* paromlm v Olju je prejel dovoljenje, da *me nakupiti v Vojve^iini 50 vagonov pšenice in 25 vagonov koruze.
Denarnica je bila ukradena
V zalogi imamo sledeh kvene pesmi
OSHAilLNI NMI, U «v. Miaea in HON. «. JM. (Tinina)
«e VUHMt IPCS MI (Wnmrwtmr)
a«cc jazuaovo <kim«vm>
PANOa UINOUA (Fovrtar) ie 6SNAJILUIH (OruM) It PANOC LINSUS (ohm)
ZaiRKA mSUKSmmt (l^sian)0
WT aOtlČTCm (Crum) •LOVINtKA 0V. MAlA V IM m.
MieaA icmmwim MieOA DC ANGELI« SANcra
1	puHtnri te f S purtlrurl In t |Uk>t
S	v*rtlturt la S
S	partlturi In
S	p*rtlturl in
«	Mri ......
S	partltorl le S
S	pvtlruii In 7 B
f Ivttat .......-*.,
S vmrUtvrl _ t
1 partltum In 4 (Um 1 partltum in 1 gl&a e pnrtftnrt tn S

S pnrtltart te i J pnrtlturl .... 1 »vi i*
ak:li koneeiij.
Zaradi trpinčenja živali
je bil naznanjen Viktor Prepeluh mesar v 1 jubljaai. Imel je ua vozu ."i telet katere je pripeljal i-: ■Skt.lje Lok--. Ker L»iih ni zamogel
tak-jj obdačiti, jih je pustil od 2:1 ^ _
j	, , .	so se zvišale vozne cene na ze.e.'-
ure drugega dne skupaj stisnjene ni(..ih v«.z.ii». v« i .
v vozu ležati.	^ ' ^ lma za ! 2zre,d ^
d\oji, za 11. razred je enaka >i da-
ujeniu L razredu in za JU. razred
enaka sedanjemu U. razredu.
Varstvo inozemcev na Ogrskem.
Iz BudiinpeŠtn poročajo preko Basla (Švica), da ogrska sovjetska vlada ne jamči za nikako var-j stvo tujih državljanov na Ogr ' Anici Babnik iz liesnice pri I itiji. sketn. J/.vzeti so Irci ter Kgipčani V denarnici jo imela približno tri-(To postopanje je smatrati za re-sto krati. Mudila se je v Ljublja- presalijo proti drugim državam, ni na trgu pri branjevkah in pri
tem ji jc bila k košare ukradena Projektirana romunska meja. denarnica od dosedaj neg>ozn.~.ne-; O projektirani ogrski meji se
P'H
in postopači znatno preložili delo- priznava Ruraunom levi breg Tise krog na trg okoli branjevk.	do južno Segedina ter ozemlje iz-
i- čii" približne črte Segedin-lJc-Ukraden je bil les	brc ji n, katero mesto samo bi iive
za stavbo krrz.olca Adolf u Perlcsn lo ostati Madžarom. Nova meja v Ljubljani. L«?s je iuiel sprav- poteka bolj proti vzhodu in pre-ijen na svojem travniku v Lin h ar- ptišča Madiiroiu na jnga izliv Matov* ulici. Sumi set da jc bilo pri roša v Tiso, na severu .pa pretrga tatvini več oseb udeleženih in da izbočena ogrska meja" železnico, se je les odpeljal ua vozu. Za sto-1 ki naj spaja Oeho-Slovaško z Ru-rilei se poizveduje.	mnnijo.
Bratianu je izjavil, da se s tem Milo je hotel ukrasti	načrtom ne more strinjati ter želi
iz Jugoslovanske tovarne za milo obvestiti o tem svoje miniwt:ske v Ljubljani neki Franc Lenarčič tovariša in ostalega delegata iz I'erniK*. Hotel ga je odnesti cel
zibaj, a srbski vojak, ki jc £tal	Razkritje Filipinov.
J	.........*^lJJlTia *4raži' Z* Je	Oddal! Prvi b.-li človek, ki je stopil na
** je sodiJeu	filipinske otok«', je bil Španec Ma-
icsMan. Izkrcal se je pri malem Kolo je bilo ukradeno ;.rt--kn Jeraonjolu. (Sedaj se ime Francetu Kramerju v Šelenhur- nuje ta otok M al hon.) Bilo j* to govi ulici v Ljubljani, kjer je kolo pr. d 398. leti. Pozneje jc razkril pustil s«mo za trenoiek na ulici i«« druge otoke ter jih imen' val pred vrat mi neke trgovine, v ka- Ot-Vrje sa-. Lazarja, ve istega leda t«-«, ae ju podal.	dne 27. aprila so ga domačini ne
ietoku Macter. ubili. Uničenje koron.	J T iko spanci kot Portugalci so
••Jugoslavenski Ekonomista*' v zahtevali t»> otoke rase in prvi so Zagtobu poroča: Neprestano de-i jih iim-novali «>toki de Poniente, ževaujc je povzročilo veliko ško1 drugi pa lslas de Oricnte V svoji do ii« samo v Slavoniji, nago tndi' ddasti jih je obdržala do L ISP*
Šp-nska. Tega leta so jih za ?f> iniljonov dolarjev prodali 2drn tum državam & kratek čas od
Vestno zdravilo dela čudeže«
Iz Maribora.
Neznosne razmere vladcjc v Franzovem mlinu. Šikane k..te- R: dim ih in župuistvo Prevalje. rim je izp.istavtjeno slovensko de-'	'h
lavstvo \ tem obratu od :**rani Vodovodna naklada v Kranju, liijl.ujšjh neritčurjev in rene/s-] Potom naretlbc deželne vlade sc tov, presedajo že vsi» meje. Po- dovoljuje mestni občini Kranj da selnto se odlikuje v tem o»iru na- sme vodovodno naklado, uvedeno i dni odp i l'iik Pi"hler. ki se j« z zakonom z dne2C. marca pill iimnov d preje Pavlinič; «la se je de/ zakon št. 17. pobir:ti do !11. I a svojemu <»<>«poi!u Imlj prikupil decembra 1M29. leta m p«»-<tsl nndmlinar. jc iz.prenM--
uil s\nj« ime. Kar si dovoljuje 11 Vilfanova koči na Begunjšici
krvoses ne -.pa«la več v 20 sto- jc bila kou.v»m maja t. L del«»ma
let.ie \ tor. k 10. jun. bi sc imeli i-r« paca. Tat »vi so »»duesli večino | ga tatu. V zadnjem času so tatovi poroča: Pogodba od avgust, čistiti prrni kotli iu ta človek na- odej in kuhinjske posode Odboru P««di ub.»ge delavske pari kot i*t Radovljiške podružnice S. p D do ovac v razbeljene kotle, ne da pa se je posrečilo vs.» ukradene bi sc prej«- počakalo, da m isti ne predmete *>adomestiti z novimi, Uoiilo »hI ule To pa se vedi trije tako da je sedaj koča popolnoma
cer-

na
tu»
ti.« ti«
v Rosni, Srbiji in Banatii "Soj-Jkaški rit ' , ki ie vsled kradne plotemaneati baje slo i ui kraj r
BL1XZR
WTTER-WHt
rniHcncvo
«0RKE VINO
■r joscph trk« lAiUknlAfC. # -tU.
i'-t
rt 3 a
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje._In
to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje ta posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanja cen vek potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko s višati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tndi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da «e temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost iu pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINBR-JEV
aitrlški Eliiir grtikega tisa
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Eliiir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelo vanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vadi lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno ▼ pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatdzsSu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešno. Nadalje je tndi izvrstno sredstvo proti Izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TMHEE-JBV AMT1PUHIN je zelo uspesno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se sa grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljea itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: ?3ata Svetinja — Srn Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1918.	, ^
JOSEPH TRINER,
Mwufaeturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHUNfl AVL
mm, m

n	i siPtiff
, V aiBi .» . lii. 'v.- .
, 257 JU1JT WB.

(Nadaljevanje.)
Tudi palačo rta bulevardu Maillot .sem morala prodali. Mi
Pro*'m Ta«, kaj takega Mploh ni mogoče. Nesrcene špeKidacije....
—	Uničeni! Vi s svojim velikanskim premoženjem!
—	Žaiibog!
—	A nekaj svojega premoženja ste vendar rešili T
—	Xiee*i*r, dra£i prijatelj, prav ničesar. Pray nič bogatej&i. nisem kot vi
—	To je nevrjetno.
—	Iu vendar je ifMiiea.
I bo it si m ih>'Ijiva po>pa! — je rekel umetnik, ki je pri tem B-kote fclituitl Jimrtk- n>ko.
J«m-u«* /f neizmerno ve*elil ia priii>k roke in tudi ona je dr-iicjfMtt' pr<.te !nliiu »klenjene, pri čemur je Indi z veseljem opazil*. d* je bil v tem ča*u bolj pogumen.
—	Aii -um m o* cm bili koristen na kak način? — ter obrni! tvoje lepe. iveate <»'•'. nanjo.
—	Mi<f<M>, — rečem ne. Vi ste dober in zvest človek.
Ni le dobrota, katero občutim do vas, milostljiva gospa.... C« bi vedeli....
—	Preje ste rat še vprašali. ee se še spominjam onih najinih evMk dolgo časa |»oteiii sem videl evetke na mestu, katero ste .pn dali In «» b» se nahajali takrat v razmerah, v katerih se nahajate da'.e«. bi h l uiopoee tako drzen ter zopet prišel. Mogoče bi si eeio dr/nil rrci vam. ...
—' Kaj pa?
—	O, nieesar. dotovo bi ne imel poguma. Preveč drzno bi bilo to od mene. .laz sem b ubopi vrag nekega slikarja, in .vi bi smatrali za zelo drzno.. .
—	Kaj b« mi povedali? — je rekla gospa Mirambeau, koje oči ao it napolnile a solzami.
—	Preveč drzno bi bilo.
—	Drzno? O ne. gosjMid Pamproux. Vaše besede bi me osre čile ter mi mogoče prinesle srečo mojega življenja.
Ali res? jo je vprašal on začuden ter jo pričel opazovati X globoo re*r.ostjo.
—	Da. s i eeo mojega življenja. To vem sedaj zagotovo. Ah. za kaj m»te izgovorili onih l^^ed * Koliko žalosti in nesreče bi preprečili s tem*
—	Ali »le nesrečna? Zakaj jočele?
—	Iz številnih razlogov. Radi izgubljene preteklosti ter nemo f«M*e both enosti. Kdo ve, ee mogoče ne jočeiu iz sreče. Tako dobro slori človeku če je deli žen nekoliko dobrote, nekoliko sresničnega nngncnj.i. Pii noben« m drugem kot pri vas nisem-še imela tega ob
£uika.
—	Pri nikomur Mogoče je ni na svetu dekliee, ki bi bila vee krat stmhIjcea, a tud; nobene. do katere bi ljudje občutili tako malo simpatij, in oni. ki bi mog«H-e občutili do mene ljubezen, so sf odvrnili od mene. M gospod Pamproux, zakaj ste se obrnili od mene!
—	Torej bi si pestili dopasti mojo ljubezen?
—	Hvaleina bi \ am b la zanjo do konea svojega življenja.
—	O, < me To osrečuje, gospodična! — je vzkliknil umetnik ki je nežno polj« bil roko JoMtte. — (*'e bi mogel smatrati kaj takega za trogoče! -- ln vendar, kako zelo sem vas ljubil! To st( morali gotovo čutiti. Na kosce bi se dal razsekati za vas. Moje mi alj ao bile vedno pri vas. Rekrl pa sein si: — Ona stoji previsoko aa tebe. Ne ozirajte se več nanjo. Ti nisi vreden misliti nanjo. Pojdi avoja pota, nesrečnež! — ln tako sem šel svoja pota. Lahko ml to nip oatalo, to si lahko mislite. — Neizmerno sem vas ljubil.—
Pri teh besedah se je izvršila v Josette velika izprememba. V sta je nalahno odprla, kot da je njena duša pripravljeua pohiteti nasproti oni Pamprouxa iu lieu, žarečem od radosti, so tekle solze.
—	Hvala, tisočkrat na hvala, da ste konečno izgovorili te be-aede. Torej je res? Torej me je re> nekdo ljubil radi mene same! Š.» e'ukrat, hvala vam! Sedaj lahko pride kar hoče. Vse bom po truežljivo sprejela, kajti tudi jaz sem bila deležna svoje sreče. T* u-a me od š k »h l nje za petnajst žalostnih let. Hvala vam. gospo«) Pamproux! Tudi ja/. sem vas ljubila, vas ljubim še sedaj ter vas bum vedno ljubila. Tndi še jki svoji smrti, — če nam pusti Bog na zemeljsko življenje, — bom mislila na vas iu na lepi večer, kate ivga Me mi priprav d i.
Kot zatopljen v molitev jo je poslušal Pamproux. Iz njegovih modrih oči je blesielo kot so I učni žarek. Globoko je občutil ves car le krasne večerne ure. Njegova roka se je tresla in burno je utripalo njegove srce, ko je čutil I ako blizu sebe utripati jada polno *rce te mlede ženske. Vedno večja zmešnjava se ga je polaščala kot jo mora občutiti človek, ki sreča v kaki samotni dolini nepričakovano žensko, katero ljubi. Potegnil je Josette k sebi ter prt-bližal svoja u-ta oniui, ki so ravnokar razkrile ljubezen.
.losette :e je s'resla. Občutila je kot električni udaree po ee-leni telesu. Ali naj zavrne te ustniee? Ali pi ni prinesel ta poljub iii dolgo zažcljene u:ehe ter sreče, do katere je imela pravico?
Zaprla je oči, da uživa v polni meri srečni trenutek.
Naenkrat pa sta oba skočila narazen. Nekdo je prihajal k njima. f'ula sta, kako se je premikala trava. Josette je skočila pokonci ter zapazila par korvkov od sebe majhnega dečka.
—	Otroa* — je vzkliknila ona ter prebledela.
—	Otrok* — je ponovil Pamproux. ki se je istotako dvignil.
V tem 1 remitkn pa se je razsvetlil obraz dečka in zaklical je:
—	Papa!
Kot led je leglo na srce Josette.
Ali imate de.-la ' — je vprašala z motnim glasom in ^ pove-očrni je odgot oril on :
—	Da, imam d*vfca.
—	Torej Mf poročeni?
—	Da. poročen »eui, — a nisem ie bil, ko sem spoznal vas
Par tednov se je v resniei oženil z nekim modelom. dobroJuš
11 - ln ne preveč razuzdano deklieo. ki se je že takrat čutita mater ie?;> lepega kodrastega dečka.
Lepi deček se je tedaj nasmehnil tudi dami ter ji ponudil v dar sta »o vrtalko, katero je našel spotoma.
(In® na Mira m besu je »prejela dobt-otnišljeni dar.
—	Hvala ti. dečko moj. — je refcla in solze ao ji lile pri tem m. Nato pa je pritisnila na čelo dečka poljub, ki je b i doza Pamproux-* in nežno telesce je bilo deležno objema, ki je
določen za očeta.
pa je vselc. Josette iz svoje vrečice listnico, okrašeno z kateri ja imela par bankoveev po sto franokov.
Tri naloge jugoslovanskega
proletarijata
4'Naprej" piše;
V jugoslovanski državi čakajo vse, ki žive od dela. težke bor-Nova država še ni urejeua in konsolidirana. Velika državno-/ospodarska vprašanja so še nenačeta. Vodilni možje še ne vedo. k. ko br pristopili k vprašanju valute, agrarne reforme, naeionali- > zarije veleiudustrije. Soeijaino politično delo je že danes veliki loi/.nik napram ljudstvu, zlasti delavnemu ljudstvu.
Vse bo treba trdo priboriti. In za ta boj se je treba pripraviti, i T.i velike naloge mora izvršiti poletarijat v Jugoslaviji že v bližnji bodočnosti.
1.	Izpopolniti in razširiti mora svoje politične, gospodarske in l ull urne organizacije. Te so mu potrebne že v vsakdanjem boju. Treba pa je nusliti tudi na to, da Evropa še ni urejena in tudi s* dolgo :ie bo Kusija je s svojo revolucijo zmagala idejno in mate rijalno. Za vXakogar je ja>no. da bodo posledice te zmage še večje nego so bile one zmagovite francoske revolucije. Ta poslednja je zadala sn rtni udarec fevdalizmu, ki je d tedaj neprestano hi-iv.I: ruska revolucija pa je nedvomno zadala smrtni udarec kapi-
alzmu iu Imperializmu. Samo vprašanje gospodarskega in /.last" kulturnega razvoja v posameznik deželah je še. da končno propadu;« vsepovsod. Tudi na zapadli se meti ljudstvom pripravlja k nevihti. V političnem pogledu zavijajo delavske množice na levo. na •tsoeijalnega radikalizma. Ves svet je nezadovoljen. Mirovni kongres v Parizu ni zmožen zadovoljiti množic, ki so vsak dan bolj -azoearane v svojih pričakovanjih. Oe pride do poloma v Italiji K' muiiiji. potem čakajo tudi jugoslovanski p rolet arijah zelo ve like naloge.
Teh nalog pa ne bo zmogel, če bodo njegove organizacije male n nezadostne. Brez ojih tudi ne bo mogel izvesti bojev na znotraj a svoja politična in gospodarska prava. Velika ljudska masa je < toliko močna, v kolikor je organizovana. Posamezniki ne pome nič, organizacija vse. Zato je tre.ba, da se vseovsod ožive oi-, j.i izacije. p«ditične, gospodarske iu kulturne. Vsakdo, ki se čuti i 4-žm ga. naj dela . edaj s podvojeno močjo. Pri tem pa moramo Imeti nerestano pred očmi. da spadajo v socijallstično stranko pred
•	:-m proletaiei, t. j. oni sloj, ki čuti soeijaino Krivico in misli pro-i.i.apiiafističnc. Ljudje, ki mislijo kapitalistično in se vrivajo \
•	M-ijalistične vrste zgolj vsled nacionalnih ali eeio osebnih povo-1«jv, ne spadajo v :;oeijalističuo stranko in jih je treba zavrniti
Kur ne spadajo v socijalistično stranko slovenski ali drugi juro Jovanski nacionalni šovinisti. ;ako ne spadajo v njo n. pr. nem-i naeijonalci. Soeij.-distična stranka temelji r.a razretlnem boju ii«*na prva in poglavitna naloga je: boj proti kapitalistični druž bi in njenim kvarnim posledicam.
2.	Druga naloga proletarijaja v Jugoslaviji je da ustvari enotno. načelno jasno, socijalistično stranko. Enotna stranka je po
M-bna in nujna. Vsako cepljenje in vsak separatizem je škodljiv enotna jugoslovanska soeijalistiena stranka mu.c dati ga j ;:cije za uspešen boj v bližnji bodočnosti, more dati proletarijatu i i o moč, ki jo dejansko ima. ki pa razcepljena na razne stranči-•e ne pom on j a veliko. Srbska, hrvatsko-slavonska. bosanska, slo .-Miška itd. scc. dem. stranka — vse se morajo zliti v eno samo Pe-o «». Seveda ne bomo smeli v ti zajednici pogrešati tudi tiste nein ke sodruge. ki žive med nami in ki po svojem socija list lenem ču-
•	ii in mišl jenju spadajo v naše vrste.
Enotna jugoslovanska soeijalistiena stranka je mogoča. Dane;
0	med nami še raz ie razlike, ki jih je pa lahko premagati, ako si i;5io jasni - načelih. Soeijalno-demokratični puogratn. sloneč na
n.i nst ven i h rezultatih Marxa. Engelsa. Kantskega in drugih, j^,
1	ia idejna podlaga, na katero lahko zhlamo enotno stranko. — *;>r:sanja '.iktike s. ]>otlrejene(ra pomena, ki se rešujejo od časa I., časa. po potreb:. Vsied raznolikosti posameznih dežel v naši dr-avs. tako glede gospodarskega ra/.vitka kakor kulturne višine, mi-l:»n, da bo t ^eha v not i an jem organizacijskem ustroju stranke do olili široko avtonomijo. Predvsem je potrebna enotnost vsaj v Miiitičnem pogledu: pozneje ji mora polagoma, korak za korakom l< »iti tudi enotnosi v gospodarskih in strokovnih organizacijah.
3.	Vstopiti moramo v "Inteinacionalo**. S tem dobimo zveze y
•	• .let arija t om vsega sveta. Ker je naš boj naperjen proti med-•fotlno organizovanemn kapitalizmu, je nujno in neodložljivo, aa e pri tem naslanjamo na proletarijpat vsega sveta. Internacionala c zojvet oživ?ja, išče nova pota in vezi, ki bi dale proletarijatu tuli v zadevah zunanjo politike držav večjo ali celo odločilno moč "•» je silno potrebno Danes imamo dve internaeionali. drugo in rerjo (moskovskoŽelja vsega proletarijata je, da se obe zlijeti
no. Gotove pa j«, da ima ravno v tem pogledu druga interna-•ijmala izviš-ti še pomembna in vele važna dela. Meseca avgusta \> zborovala interna. ijonala v Luzeniu (Švica). Tam bo moral bi jugoslovanski proletarijat zastopan.
To so tri najvažnejše naloge socija listov v Jugoslaviji za bliž-.j. bodočn os J. Izvršiti jih bo treba. In vsak med nami naj pripo-i re. da bodo izvršene Čimprcje v korist in blagor ljudstva
Kada bi izvedela, kje so t moj brat FRANK liAMBlCH, doma iz Travnika pri Rakeku, JAKO I;: in MARIJA MIKl'l.K H doma iz liele vode. ter ANTON M«»
Rad bi i/.vedel za svojega soseda MARTINA JALOVEC m svo-
ženitna PONUDBA.
jega strica FRANKA JALO 'rj^ ^^ ^^ ** ^ V EC. doma oba h Stankova pri' Krške:«, s sosedom sva bila
seznaniti z dobro gospodinjo ,saulico, pa t udi vdova t enim otro-
DIC.
podomače IMalnerjev iz
Travnika. Moj br:<t je nekje v Miehiganu. Mikulieh ii> Alodh pa nekje v P« nnsvlvaniji. rav-notako .je nekje tam tudi omo-žena Marija Mikulieh. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahajajo, da mi iraznznv ali naj se pa sami oglasijo, ker jim imam poro* a ti več važr.šh stvari \/. stare domovine. Pri nas je umrl ol*e. tako tudi Mcdicu i p Miki liču pa rasti., ter druge vesti. — Ivana Rnmbieh. *77 tireenwieh Sr.. New Yvrk Citv.
(26-20—7)
Rai bi izvedel za ANTONA STRTKEI^f. doma iz Trži"a na Coren.i«kem. ker bi njegova žena v starem kraju rada vedela, ako se še nahaja med živimi. Pr«d 4 leti j»- bil v \drr.i«otMi Okla. Prosim cenjene rojake
.... t	l.-i - ...	izvzeta. Jaz imam svojo
pr«*! t tem i leti skui>aj v t 'leve- • , -■	...	. J
; i- » ■ , i	1,1 ^ precejšnjo svoto denar-
landu Ohio, m o«lsel je od tukaj*„„ t\o,,l-i i	i i	oi
„ , . „ i	,, .	,. ,,a nanhj. Lepa pri lka za slo-
ne vem kam. Za strica pa s i-iVlM.i , -	, , 1	,
o,	• i ■ . venUo, Ki zeli dobrega gospodarja,
snu, ua se nahaja nekje pri i, ,. „ „ . s 1 .. . s-	'	lesne ponudbe nai se noslieio
^oungstownu, Ohio. Obema ]tl -	. ,J, 1,:J
.»v, -	i -	m 1 : >g'>ce tudi sliko, katero
imam poročati zelo važne ^va-;na /ahtevo
r:. zalo prosim cenjene rojake,
vrnem Tajnost zajam-
i. , , -	. oena. Več podrobnosti se noi/.ve
ako kateri ve za njun naslov, da1«*,,,«-,. v„ i < i . , , •	. ..	,p>mcno. Naslov: Cleveland Prov.
P«"^ ^ičc, Shipping Lani Dept., 2527
osla*I,a- ~ Joh"	Canal Road, Cleveland, Ohio.
110.1 E. 71. St., Cleveland, Ohio (25-28-7)
Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja VIKTORJA KF.Š. Doma je iz Kncžaka j>ri št tru na Notranjskem. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če l-.d«> \e za njegov naslov, da ga mi naznani za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Ivan Vauken, !'. M. Ii«.{.1, Dodson, ^ld.
(2T» -2S—7)
ako kdo ve za njega, da mi na- Rad bi izvedel za ANTONA K A
PKL. podomače Klepčarjev
znani nje«r»v naslov, ako pa on sam bere ta t^glas naj se ini pa «m prijavi. — .Peter Štele Iiox 457 E velet h* Minn. (2fi 2!l—7)
DEPOSTACIJA SOVRAŽNIH TUJCEV.
Washington, D. C., 24. julija. N*ključesne v zakonodajo, kate-•o hoče spraviti skozi poslanska .bomiea, predno se bo (»dgodila v pričetku naslednjega meseca. »o«lo tudi predloge, tikajoče se b uortacije 500 sovražnih tujcev, ki se nahajajo sedaj v jetniških H toriščih ter predloge, s kateri-raise bo izključilo inozemske la dje od trgovine ob obrežju.
Odgodeuje bo 1 rajalo mesec dni. ne bo vključevalo komitejev. k; se pečajo sedaj z gotovimi vprašanji ter prav posebno z mehiškim položajem
JAPONSKA PROTI SOJENJU
stveno potrebno za japonsko cesarstvo
Rada bi izvedela za svojega brata j JOŽETA KAVŠFK, doma i J Dobja. t-r zt bratraiwn ANTO-j NA SOMRAK iz vasi Sela oba' fara Mirna peč na Dolenjskem Prvi je odšel od tu pred nekako| d%'ema letoma v Mich>ean in i dniiH st nah. ia	še \ \
Pittsburgh!!, Pa Prosim obujene rojal-e če kdo vc za n.un' naslov, naj mi blagovoli nazna j niti, za kar se že vnaprej zahvaljujem. V slučaju, da sama citata te vr**ic. naj se mi takoj i jglasit.i, ker jima imam pero-i čati važii-^ stvari iz stare d« mo-i vin«. — Mrs. Anna K«»priva i ir.ijeif« Kavšek), 17:«) North | 11. St., Shehovgan. Wls. (2629-7)
Rada bi vedela, kje se nahajajo-moj brat FRANC ZAL AR iu 'iraIranec JAKOU ZALAR. oba doma iz vasi Matena pi-i Ljubljani • nadaij.' im.j stric FRANC MOČNIK, doma iz vasi Strahu mer pri Ljubljani. Prosim ceni roju k e, ako kateri ve za njih naslov, da mi ga nazuai.i. ali pa 'c sami T-itajo, jili prosim/ da s«* mi oglasijo, k**r jim imam poročati važne stvari iz stare domovine. ~ Uršula Terkman, !l-*10 lllizaoe'l. S*, '"bveland, Ohio.
(26-20—7)
<e|im izvedeti za naslov T.OITISA KRAITZ, doma iz Grahovega jiri Cirknici, ter JOHNA TR<>-11 A, podomače Mihov iz liabne-ga polja pri Ložu. Prosim, da se mi oglasita, ali pa če kdi izmed een.ienih rojakov ve «/a nju-ui naslova, da mi naznani j « — Milka Stefančie, Canip 13, Box 46, Adolph, W. Va.
(25->8—7)
:J;'d bi k*vedel, kje sta moja sorodnika- ANTOL I.Al RlC, ki j« bil pr--d vojno v Pigen Ri»*©r. I L. Co., Out., Canada, in JERNEJ I ACRIČ, ki je bil pred neba j časom v Cilbcrtu, Minn. Prosim ju, da se mi oglasita, ali pa če l:d«> ve za nju naslov, naj mi naznani. — Frank Rartol Mapie ."st, Richm ond, W. Va.
(25-28—7)
Rad bi izvedel, kje se nahajata JOHN DEJiEVC iu moj bratranec FRANK TCRK, oba donta iz Postojne na Notranjskem. Prvi se je nahajal pred 3. leti
v Clevelandn, Ohio, in seibij mi ni tznano nič več o njem. Drugi mi je pis-d zadnje pismo iz AVnu-keganR, 111., še pml H. leti, potem pa nisem čuni nič od n.jeua. Zato prosim cenjene rojake in rojak
ii'j«'. je komu znano c njiju, d-i mi blagovoli naznaniti, ako pa sama bereta, ju pro-
iz
Nove Sušicc pri Št. Petru na i'ritnorskeni. Prosim ga. da «c mi oglasi, ali pa če kd«i ve za njegov naslov, na.i j;a .ni nazna ni. — John Cucek, Rox Wooster, Wavne Co., Ohio. (25 2S--7)
Kje je FRANK KLFNOVŠF.K» Doma je iz Ple.iš pri Zidanem mostu na Štajerskem. Pred leti je bival v Mili Croack, 111. "Za njim poizvedujejo njegovi sta-riši v starem kroju. Ako kateri i/med rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, naj mi ga na znani, oziroma naj se itani javi na naslovi: Anthony Smcsi.ik, 11 Cedar Ave., Danville, 111.
Ited bi izvedel za mojo ses^tro MARIJO NAC1.1Č. Zdaj je o-možena, pa ne vem za priimek. Doma je iz vasi Zgornja IMa štev 42, fara Preddvor na ^io-renjskein. V Ameriki se nahaja 14 let Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da mi blagovoli naznanili, al: pa če sa-i::a čita te vrstice, naj se bratu; Frank Naglič, Box 747. Camp 52, Richvvood, W. Va.
Rad ?m izvedel, kje se nahaja mož moje sest r-* JANEZ JANEŽU". Doma je iz R rez j a pri Cirktiici. Pred 5, leti se je nahajal v Ely, inn., in potem ne vem več z:t njega. Dobil sem pismo od doma, kj<*r mi pišejo, da <e nahaja njegova družina v velikem pomanjkanju. Zato prosim cenjene rojaki', če ga kateri pozna da ga opozori, ali naj meni piše. za kar se mu že vnaprej L po zah.alim, ali če sam č ta, naj se takoj oglasi na naslov: Joe Korošec, Box 17:t, Hollsop-pleT Souvrset Co., Pa.
(24 26—7)
; se gdč. PAVLA MI KLAVCU , podon-.ičc Saksova, ('»»ma iz škotj i Loke na fJorenjsl em li« jaki so naproštni, ako kdo ve za njen naslov, ali pa če sama bere ta og'as, da ga narmaii njeni materi- N. Mik lave ič, po-doma5e Saksova, Škofja I^oka, Kranjsko, Jugoslavia.
(24-26—7)
(21-26—7)
ila-tl bi izvedel za naslov mojega svaka ANTONA ZIDANŠEK, doma iz okolice Celje na Štajerskem. Nahaja se nekje v Penn-sy Iva ni ji. Ker mi pa ni znan n.|"gov naslov, prosim cenjene rojake, da ga mi naznanijo, ali pa naj se sam oglasi, imam uni nekaj važnega sporočiti iz stare domovine. — Joe Smole.i, Ktnl ) lory net te Rd., Cleveland Ohio. (24-26—7)
OGLASITE SE!
Pri nas so pisma: za ANTONA I'RIJ A f'Kl J od M-trga rele Jira-»i«-\, St razni vri i 12, pošta Črnomelj, 1 lolen jsk >; za l R P.ANA STRAŽIŠAR od Hellene Štražišar, šku ce jni St. Petru na Notranjskim: <a M A TET A BAZAK od Franja Mar«-cljac s Klanca; za MARTINA Sl.EJKO od Frančiške Slejko. Bukovje, posta Postojna, ter z.i MARTINA SKlil-NJAR «»d Katarine Skrili jar v Slamjaku, ptiita l.jntomei na bt^-jer-kem.
L'pravnistvo Clasa Naroda.
125-26—7 j
Želim izvedeti za naslov mejili prijal.ijev FRANKA SLAP-ŠAlv, doma iz vasi Talce, fara št Ko"jan na Dolenjskem, ter ANTONA ANZEL, dmud iz 'I r« belne^t n:t Dolenjskem. Ker ir:mer:ivam odpo'ovati \ staro domovino, ju ojiozarjam, da se mi oglasila, da jima ne bom napravil nepotrebnih sitnosti bo disi tukuj ali pa v stari domovini. Cenjene rojake prosim, ako je komu kaj znano o Frank Slajišaku, da mi naznanijo, ali j«' se živ ali mrtc\, za ka»- vsakemu vnaprej zalivaljuj**m. — John Kocjan, lu:i6 N. Holmec Ave.. Indianapoli«!, Ind.
(25-28 -7)
IŠČEM DOBRE DOGARJE.
Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povoduji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 258 Lewi* St., _Memphia, Tenn._
Rojakom v Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem nhiskal naš potnik.
sini. d;t se mi zglaeita na zdo-	• ,
.. .	. ,	_ . Rada bi izvedela za mojeua brata
lanji nrislov: Anthony Turk,
Box Ec k hard t Mine, Md.
(25-28—7)
Dr.JKoler
ttto^tfc, PStnUfl^fl
Tokio, Japonska, 24. julija. — je FRANK ŠTKMPIllAR *
Meščani iz Fukušima so pričeli z gibanjem proti temu, da bi se Ja-( ponska vdeležila mednarodnega tiihunala. ki naj bi sodil prej-^nji-fra kajzerja. K«t vzrok se navit »a. da bi imela taka akcija slab učinek na japonski narod.	i
Grof Takaki Kato. elan gosposke zbornice ter prejšnji minister, z.i zunanje zadeve, je imel nagovor na nekem zborovanju onozi-
Doma je iz Sv. Jakoba ob Savi. Pred 7. leti je bil tu v Cleve-landu, pot»'in je odpotoval v Michigan in kje se sedaj nahaja. ini ni znano. Zato prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani ali ako sam bere ta oglas, naj mi sam zglosi. — John Zaje, l:*»7 E. 51. St., Cleveland. Ohio.
C>£2<>—7)
-.....
eijske stranke t Osaka ter dal ii* ---
raza nojema dvomn, da bi biU CP* Za oglase, priobčene v na-L ga narodov v stanu omejita o- CF" 2em Hato." ni odgovorno ni-boroievanja. Rekel je .tndi, dt je BP9 ti uredništvo niti upravni-
EP* Mt«.
VALENTINA HREN. Doma j-iz vasi Za gradeč pri Fuž ni Prosim cenjene rojake, ee k«lo v»i za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznai.iti, za kar bor.« zt lo hvaležua, v slučaju pa, dn sani čita ta -"»glas, naj se javi sestri: Mrs Mary Kern, 1 North First St., Kansas City, Kansas (24 26- 71
Mr. JAHKO PLSlKO,
k i je poablaiien pobirati naročnina in izdajati prav« vel javna potrdila. Rojaka rrssimo, da mu gredo na roka.
Tlvrtviilkt« Q1m Nartuls
..............umi .......................nr..ttr,..|T,TT|ffrT.-
Dr. LORENZ ^I 844 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa,
....MoJa stroka Js adrsvljeaj« akutnlb ta kroBlbUk til Hint. Im mm Is adrtrla sad 23 let ter tmua ■knlnl« v »teh IxtlwilS In kar mam alovcnaku, aato tu morem popolnoma raanmett ta m-TSio tnlBM, da na oodrarte ta rrnea mu« 1s sdrarji. SS 1st ms pridobil poMhnc akolnjo prt edrmTlJenJn moiklS
Zato m moreta popotaoma nnuti aa mena. mola akrto pa
OOVO&KČI IDBAVm ftPSCIJALZST
Uaa krt, amsoljs ta Baa pa
v ko« teti, atus rana, v mebnrjti. ledlesfe. locrsfe katar, sls to Ulo, naduho Itd.
i V poeieseljsm, V
p« ao a.
J7 r Pr. L0RENZ, 644 Pim aw„ Pittskarck, Pa.