Posamezni Izvod 1.30 ill., mesečna naročnina 5 Šilingov. V.b.b ^ - - ir.-- SLOVEnSKI -*4f' m Izdajatelj, lastnik in zaloinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. _____ Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. letnik XIV. (Vlovec, petek, 6. november 1959 Dinamitski atentat na italijanska grobišča v Trientu: Štev. 45 (912) Kdo zavira rešitev južnotirolskega vprašanja? Odkar je zunanji minisfer Kre:sky južno-*'folsko vprašanje omenil fudi pred Glav-n° skupščino Organ:zacije združenih naro-je fa problem ponovno sprožil veliko Qklivnost v obeh prizadetih državah, hkrati 9° izzval živahne komentarie, ki se seveda “'stveno razlikujejo: na eni strani odobra-^aio korak Avstr je, na drugi strani, kar ve-|Q zlasti za Italijo, pa poudarjajo, da je ^striia s tem spravila v nevarnost avstrij-sta-italijanska pogajanja. V tem smislu je ^sal tudi vplivni milanski l'st »Corriere della i6ra", ki poudarja, da ima Italija trenutno 6 dve možnosti, ali prekine pogajamo z Ostrijo, ali pa predloži vprašanie medna-r°dnemu forumu, konkretno mednarodnemu s°dišču v Haagu, ker Združeni narodi po ^enju lista niso pristojni, da bi razpravni o takem problemu. iz p:sanja omenjenega I sta je razvidno, Italija sploh dvomi v uspeh meddržavni1 * * * 5 pogajam, ker „ničesar, na kar bi Itali-iQ Pristala, Dunaja in Božena ne bi zadovoljilo", čeprav ima Avstrija le pravico žalovati to, kar je Južmm Tirolcem zagotov-'6no s sporazumom med De Gasperijem in ^fuberiem in se Italiia trudi, da bi v tem 0?'ru napravila čim več. S strani Avstrije ^ je bilo ponovno poudarjeno, da namena južnotirolsko vprašanie ob prvem ^žnem term;nu predlož ti Združenim navdam, če ne bi uspelo doseči dvostranske-9° sporazuma. To stališče je zunanji minisfer Krey.ky ponovno naglasil v intervjuiu z ameriško poročevalsko agencijo, pač pa A ztpyrn'^ *rncoske Alžirije prenehal, to pomeni, da od sedaj ne bo v Alžiriji več državljanov in podložnikov, ljudi višje in nižje rase, pač pa deset milijonov človeških b!tij, ki bodo nekega dne pozvani, da skupno živijo kot enaki državljani iste svobodne in neodvisne alžirske, republ ke. Vem, da se vojna še nadaljuje, toda povratek k načelom kolonialistične dobe je izključen. Ne bo predaje, kajti prepričani smo v našo prihodnost, zato svečano izjavljamo, da nismo več odgovorni za podaljšanje vojne in za prelivanje krvi. Pač pa bo ostala naša osvobodilna vojska budna vse dotlej, da bo alžirsko ljudstvo lahko svobodno odločalo o sebi in kovalo svojo usodo. Zunanji minister začasne alžirske vlade Lamin Debagin pa ie ob peti obletn ci vstaje izjavil, da je alžirska vlada pripravljena pogajati se s Francijo, če pa bo Francija nadaljevala svojo politiko vojne v Alžiru, bo alžirska vlada zahtevala voteško in mafe-ralno pomoč vseh profikolonialističnih sil, kakor tudi sodelovanje prostovoljcev iz bratskih arabskih dežel. Petletna vojna v Alžiru je zahtevala že ogromne človeške in materialne žrtve. Po francoskih uradnih podatkih znašajo izgube v Alžiru 239.665 mrtvih, ranjen h in pogrešanih. Od tega je med francoskimi silami 9.300 mrtvih in 22.000 ranjenih. Osvobodilno gibanje ima 120.000 mrtvih ter 55.000 ranienih in pogrešanih. Med civilnim francoskim prebivalstvom je 2.070 mrtvih, 4.600 ranjenih in 295 pogrešanih, dočim znašajo izgube med civilnim alžirskim prebivalstvom 12.000 mrtvih, 7.500 ranjenih in 6.900 pogrešanh. Predsednik alžirske vlade Abas pa je izjavil, da je petletna vojna v Alžiru povzročila okoli milijon človeških žrtev, več kot četrtina prebivalstva pa je v zaporih in koncentracijskih taboriščih, ali pa je bilo prisilno izgnano. uredila slovenskega šolstva na Tržaškem in je tudi glede dvojezičnosti ostalo le pri lepih besedah. Kratko pred zasedaniem mešanega odbora so na skupnem sestanku slovenskih županov ter pokrajinskih in občinskih svetovalcev podpisali Spomenko, ki so jo poslal1 predsedniku vlade Segniju ter v vednost zunanjemu ministru Pelli, dočim je bil s prepisom spomenice obveščen tudi generalni vladn' komisar v Trstu dr. Palamara. V spomenici so opozoril1 na nezadovoljivi položaj tržaških Slovencev, ker bistvena določila londonskega sporazuma še vedno niso bila uresničena, čeprav je od podpisa poteklo že pet let. Posebno pozornost posveča spomenica uzakonitvi slovenskega šolstva na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji ter poudarja, da morajo enaki zakoni veljati za vse Slovence v Italiji. Podpisniki spomenice izjavljajo, da so prepričani o upravičenosti svojih zahtev ter poudarjajo dolžnost vlade, da izpolni obveznosti, ki iih je svobodno sprejela in slovesno podpsala. Zahod se pripravlja na srečanje velikih Kljub številnim oviram, ki iih bo še treba odsfran ti na poti do konference najvišjih predstavnikov Zahoda in Vzhoda, so iz-gledi za tako srečanje dobri. Sicer je postalo že precej gotovo, da sestanek ne bo takoj v začetku leta, toda priprave so že v polnem teku. Posebno velja fo za zahodne velesile, ki so že določile rok — 19. december — za pripravljalni sestanek v Par zu. Se pred par ško konferenco pa bo prišlo do številnih razgovorov med posameznimi predstavniki zahodnih sil in je posebnega pomena napovedana turneja ameriškega predsednika Eisenhovverja, ki bo pred in po sestanku v Parizu obiska! kar deset evropskih, afriški in azijskih dežel. Iz Bele hiše so sporočili, da bo E'senhower med svoi:m potovanjem obiskal Italijo, Turčijo, Indijo, Pakistan, Tailand, Afganistan, Iran, Grčiio, Maroko in Franc jo, pričakuje pa, da ga bo sprejel tudi papež Janez XXIII. Nujnost miroljubnega sožitja je bila poudarjena tudi na zasedanju vrhovnepa sovjeta SZ Na zasedanju vrhovnega sovjeta je predsednik sovjetske vlade Hruščev v svojem zunanjepolitičnem referatu poudaril nujnost miroljubnega sožitja ter naglasil potrebo po čimprejšnjem sklicanju konference na najvišji ravni, ki naj bi v prvi vrsti obravnavala vprašanja razorožitve, mrov-ne pogodbe z Nemčijo ter Berlina. V sedanjem položaju — je dejal Hruščev — bi tiste države, ki bi v našem razdobju jedrskega orožja začele vojno, bile med tistimi, ki bi zaradi tega trpele; zato je Sovjetska zveza odločena nadaljevati svojo politiko miru in miroljubnega sožitja. Razna vprašanja v svetu se morajo reševati samo s pogajanji in ne s s lo, zato je treba čim-prej sklicati konferenco na najvišii ravni, kajti velika sporna vprašanja bodo lahko rešili samo predsedniki vlad, ki bodo imeli najpopolnejša pooblastila. Ko je govoril o vprašanju razorožitve, je Hruščev izjavil, da gre pri tem za najvažnejše vprašanje v sedanjem trenutku in od rešitve tega vprašanja je odvisno, če bo mir ali vojna. O tem vprašanju je na zasedanju govoril tudi zunanji minister Gro-miko ter poudaril, da Sovjetska zveza ne bo obnovila svojih jedrskih poskusov, če jih tudi Zahod ne bo obnovil. Ob koncu zasedanja pa je vrhovni sovjet naslovil na vse parlamente sveta poziv, v katerem pravi, da je pot, ki bi izključila nevarnost nove vojne, edinole v splošni in popolni razorožitvi. V sedanjem trenutku imajo parlamentarci, vlade in državniki posebno odgovornost, vztrajno morajo iskati sredstva za rešitev medna-rornih sporn h vprašani, zlasti za rešitev vprašanja razorožitve, kajti le z uresničit-v jo programa splošne in popolne razorožitve bi bila za vselej zagotovljena m:rna koeksistenca. Žrtve nacizma v Nemčiji se morajo boriti za priznanje Kakor smo v našem listu že poročali, je zahodnonemška vlada zahtevala prepoved »Unije za boj proti nacističnemu režimu" in je sodišče tej zahtevi tudi ugodTo. Vodstvo organizac je pa ie vložilo proti temu sklepu priziv in poudarilo, da je sramota, da preganjate člane te organizacije, ko pa na drugi strani dovoljujejo, da 5S-ovci nemoteno organizirajo javna zborovanja in skupine š'rom po deželi. Boj Adenauerjeve vlade proti tei organizaciji izvira iz tega, ker je protinacistič-na zveza z dokumentiranim gradvom opozorila na številne visoke funkcionarje za-hodnonemških sodišč in ministrstev, ki so bili V'soki nacistični voditelji ter so zakrivili vojne zločtee. Eden izmed teh je tudi nemški poslanik v Sofiji in SA-Obergrup-penfuhrer Beckerle, katerega ie sodišče oprostilo, čeprav ima na vesti blizu 12.000 Židov iz Makedoniie in Trakije, ki so jih leta 1943 deportirali v taborišče Treblinko in jih tam zadušTi v plinskih celicah. 10 milijonov šil. plebiscitnega darila tjcschehen in September-Oktober 1959 Am 5. und 6. 9. wurden in St. Jakob i. R. sovvie in Maria Elend und Rosenbach Feiern anlcsslich des 40. Jahrestages der Kampfe um den Karawankentunnel abgehalten. Bel der Veranstaltung In St. Jakob sprach auch der Bundesminister tur Landesverte digung Graf, desscn Worte von gegenseiflger Achtung und friedlichem Zusammenlebens beider VSIker jedoch nicht ganz am Platze boj einer Feler waren, bel vvelcher sich be-kannte Slowenenhasser und Nazigrossen besonders hervortatcn und von Bekenntnis zu Karnten und dsterreich ausgerechnel Karl Fritz sprach, also der engste Mitarbei-ter des Kriegsverbrechers Maier-Kaibltsch, vvelcher wegen selner fiihrenden Rolle bei der Slo-jvenenverfolgung zu lebensl&ngllchem Kerker verurteilt wurde. Mitte September wurden bei Schulbeg;nn zahlreiche Ffille bekannt, In denen einzelne Schulleifer den Erlass des Landesschulrates dahlngehend mlssachteten, dass sle elne ausdriickliche Anmeldung zum zweisprachl-gen Unterricht auch von K'ndern verlang-ten, die im letzfen Schuljahr nicht abge-ir.eldet \vurde;i. Uberhaupt hat sich bei Be-ginn des neuen Schuljahres wiederum ganz deutlich gezeigt, dass das neue Schulgesetz keinesfalls dcn gegebenen Tatsachen Rech-nung trtigt und im Grunde gegen die Inte-ressen der slowenischen M nderheit gerich-tef ist und somit nur ein Mitfel mehr zur plrnmSsslgen Verdrangung der sloweni-schen Sprachc und zur systematischen Liqui-dierung der slowenischen Volksgruppe in Karnten darslellt. Bei Schulanfang gab das Ord nariat der Gurker Diozese ein Dekret heraus, wonach der Religionsunterrlcht auch ftir Schulen mit slcvrenischcr Unterrlchtssprache zweisprachig vorgeschrieben Ist. Damlt hat sich die Kirche in Ktimfen eindcutig in die Gcrmanisie-rungspoiifik eingeschaltet, was bei der slo-wen'schen Bevolkerung grdssfe Entrirsfung hervorrief und eine Wel!e scharfer Proteste zur Folge hat. Am 21. 9. vvurde in der Landesregierung unter dem Vorsifz von Landesamtsdirektor Nevvole eine Enquete abgehalten, bei wel-cher in Anwesenheit von Vertretern aller moglichen Instifutionen, Amfor und Organi-sationen die Elnzelheiten iiber die Feiern des „Tages des osterreichischen Fahne" be-sprochen wurden. Bezeichnenderweise aber wurden zu dieser Beratung vreder Vertreter der slowenlschen Volksgruppe noch Ver-trefer der slovvenischen Presse in Karnten eingeladen, was man nur dahin deuten kann, dass die Ktirntner S!owenen fiir ge-wisse Kreise (wenn es sich h'ebei um amtli-che Stellen handelt, ist dies nur umso cha-rakteristischer!) keine vollwertlgen Staats-bOrger sind. Trofzdem sprlcht man von einer voilen, ja sogar von einer weit Ober alle Notv/endigkeiten relchenden Gleichberech-tlgung und von einer „musterhaften" und „vorblldllchen" LSsung der Minderheiten-frage! Am 3. und 4. 10. gastierte der Sangerchor „France Pasterk-Lenart" des Slowenischen Kulfurvereines „Zarja" aus Elsenkappcd in Bohinj (Slovrenien), wo er zwei Konzerte m't slowenisehen Volks- und Kunstliedern gcb. Mit dieser Gasttournee ervvlderten die Šftnger aus Eisenkappel den seinerzeitigen Besuch der Sing- und Tanzgruppe aus Bohinj in Ktimfen. Anltissllch des 10. Oktober wurden in Karnten Abstimmungsfe ern abgehalten, bei denen es in einzelnen Orten wiederum zu Hetzereien gegen die slowenische Volksgruppe In Karnten und gegen den Nach-barstaat kam. Bel einer Veranstaltung in Klagenfurt sprach als Festredner Hans Stei-nacher, ehemaliger SA-Standartenfuhrer und Leiter des VDA, jener Ste'nacher, welcher In seinem Buch „Sieg in deutscher Nacht" unzweideutig feststellt: „Nicht nur falsch, sondern auch lišcherlich sind alle Versuche einer ,6sterrelchlschen' Nachkriegszeit ge-wesen, den Erfolg Kdrntens im zwei|ahrigen Kampf von 1918 bis 1920 als einen ,Sieg des bsterrelchischen Staatsgedankem' dar- Ministrski svet je na svoji seji v torek sprejel zakonski osnu ek, po katerem bo dobila Koroška iz državnih sredstev 10 milijonov šilingov za 40-letnico plebiscita. Prvotno je koroška deželna vlada 'zahtevala prispevek v višini 25 milijonov in je že v naprej izdelala točen načrt, kako in za kakšne namene naj bi porabili ta denar. Iz tozadevnega poročila je razvidno, da so nameravali denar porabiti na južnem Koroškem za take investicije, ki bi koristile širšim krogom ali sploh celotnemu prebivalstvu tega ozemlja. Zdaj pa je že slišati, da bo treba ta načrt bistveno spremeniti. Koroški Slovenci smo do tega vprašanja že večkrat zavzeli jasno stališče in povedali, da je vsled načrtnega zanemarjanja ozemlja, kjer živi naše ljudstvo, v prvi vrsti trpel slovenski človek, ki so ga skozi vsa desetletja zapostavljali pri vseh javnih podporah ter ga prikrajševali pri ugodnostih, ki bi morale Iz poročila za prvih devef mesecev lega leta je razvidno, da je jugoslovansko gospodarstvo doseglo nove uspehe, ki se kažejo zlasti v povečanj industrijski proizvodnji. Na splošno se je industrijska proizvodnja v prvih devetih mesecih povečala za 13 % napram istemu obdobju lani. Na posameznih področjih industrije so najvišji dvig proizvodnje zabeležili pri kemični industriji, marveč za 31 %. Podjetja lesne industrije so povečala proizvodnjo za 20 %. Ker v Jugoslaviji posvečajo zdaj posebno pažnjo proizvodnji za široko potrošnjo, so številke o proizvodnji na tem področju posebno zanimive. Podjetja elektroindustrije so v navedenem času proizvedla 22 % več hladilnikov, električnih likalnikov, kuhalnikov in drugih termičnih aparatov za gospodinjstvo. Proizvodnja tekstila se je dvignila za 8 %. Razvoj industrijske proizvodnje je v posameznih republ.kah seveda različen in so zabeležili največji dvig ravno v tistih pokrajinah, ki pred vojno sploh niso imele lastne industrije. Tako se je proizvodnja v V zmoti bi bil, kdor bi mislil, da je spor med Francijo in osvobodilnim gibanjem v Alžiru izključno le političnega značaja. Pomembno vlogo, za Francijo verjetno najbolj važno, igrajo gospodarska vprašanja, ki postajajo toliko bolj odločilna, čim več naravnih bogastev odkrivajo na ozemlju, ki bi ga Francija s silo hotela obdržati pod svojim gospostvom ter si tako zagotoviti stalni dotok visokih sredstev. Da je to mogoče doseči le na račun in v škodo domačega prebivalstva, za državo, ki se še ni odrekla izkoriščevalski kolonialni politiki, seveda ne igra nobene vloge. Na alžirski spor posebno močno vpliva Sahara, kjer odkrivajo vedno nova naravna bogastva. Poleg vsega drugega ima Sahara neizmerno bogata ležišča natte, katerih obsega sploh še niso ugotovili, vendar so presenetljive že številke, ki so jih objavili o sedanjem izkoriščanju nattinih vrelcev v Sahari. Za začetek meseca no- sfellen zu wollen. Karntens Kampf konnte nur als deutscher Kampf, in Selbstverantworfung fiir das geschaute Reich und fiir Volkstum und He’mat gefuhrf werden," denn, wle Sfeinacher weiter bekennf: „Es war mir stets eine unumslossliche Selbstverstdndlich-keit, den Abstimmungskampf nicht um den Anschluss an bsterreich, sondern um die grossdeutsche Zukunft zu fiihren. Die Stim-men fiir Gsterreich sollten die Anwartschaft auf die Heimkehr ins Reich wahren. V/eil wir aber wegen der auf .alldeutsche Umtrle-be' lauernden Interallierten, vor allem der Franzosen, nicht in der Lage waren, .Deufschland' zu rufen, wir ,Gsterreich' nicht sagen wollten, so wurde unser Kampfruf eben .Karnten'. Und wr sahen in Karnten das alfe Herzogfum des Relches." — Dass gerade dieser Mann nun als Festredner bei 10.-Okfober-Felern auftreten kann, ist wohl biti v enaki meri na razpolago vsem državljanom. Zato smo mnenja, da bi morali biti tega darila države v prvi vrsti deležni prav koroški Slovenci, saj bi dežela in država s tem le izpolnili staro obljubo in bi bila vsaj delno poprayljena škoda, ki jo je naš živelj utrpel vsled vsetranske diskriminacije. Izdatne pomoči je potrebno naše gospodarstvo; našim izseljencem in drugim žr vam nacističnega preganjanja niti materielna škoda ni bila poravnana, da o drugih vrstah škode niti ne govorimo; poravnana pa mora biti končno tudi ogromna škoda, ki smo jo utrpeli na kul tirnem področju. V zvezi z zagotovljenim darilom 10 milijonov šilingov smo radovedni, ali bodo ravnali spet tako kot pred desetimi leti s 25 milijoni, ali pa bo končno le zmagalo spoznanje, da na Koroškem živimo tudi deželani slovenske narodnosti, ki še posebno upravičeno pričakujemo in zahtevamo upoštevanje pri razdelitvi javnega denarja! der schlagendste Beweis dafiir, tvorum es bei dlesen Feiern tafsiichlich geht! Am selben Tage vvurde in Bleiburg von Bundesminister Graf der erste Spatenstich fiir ein Grenzlandheim durchgefiihrt, wobei schone Worte von guter Nachbarschaft und friedlichem Zusammenleben gesprochen wur-den. Wie man sich aber dieses Zusammenleben in der Tat vorsfellt, geht schon da-raus hervor, dass zwar alle moglichen deut-schen Vereine von nah und fern zur Feler-lichkcit eingeladen waren, der einheimlsche Slowenische Kulfurverein, vvelcher schon ein halbes Jahrhunderf die Bevolkerung Blel-burgs und der Umgebung kulturell betreut, jedoch bezeichnenderweise ubersehen wurde. Am 14. 10. besuchte Landeshaupfmann Wedcnig das Bundesrealgymnaslum fiir Slo-wenen in Klagenfurt, wo er sich iiber die herrschenden Zustcnde unterrlchten Hess. Siidkarnten Jugoslovansko gospodarstvo se dobro razvija Bogata Sahara ovira sporazum med Francijo in osvobodilnim gibanjem v Alžiru Črnii gori dvignila za 17 %, medlem ko je v Sloveniji znašala le 10 %. Hkrati s povečano proizvodnjo se je povečal tudi izvoz jugoslovanskega blaga, ki so ga v prvih devetih mesecih izvozili za 100,5 miljarde dinarjev, kar pomeni zvišanje za 8,3 % napram istemu času lani. Na drugi strani pa se je uvoz tujega blaga znižal za 1.480 milijonov dinarjev. O izboljšanem gospodarskem položaju v Jugoslaviji poroča tudi avstrijska tiskovna agencija APA, ki zlasti poudarja povečano skrb za široko potrošnjo. Iz njenega poročila posnemamo, da bodo Jugoslovani do konca tega leta kupili okoli 40.000 hladilnikov (lani le 15.000), 56.000 električnih štedilnikov (lani 38.000), 42.000 šivalnih strojev (23.000), 300.000 radioaparatov (235.000), 12.000 felevizjskih sprejemnikov (6000), 30.000 motornih koles (25.000), 200.000 navadnih koles (150.000) ter 5500 avtomobilov. Pohvalne besede o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji so objavili vodilni listi tudi v raznih zahodn h državah, posebno v Ameriki in Franciji. vembra so napovedali prvo dobavo saharske natte po novem naftovodu, ki vodi od Hassi Messaouda nad 800 km daleč do Sredozemskega morja. Po tem naftovodu namerava Francija že v prvem letu pridobiti okoli 10 milijonov ton petroleja, leta 1961 naj bi znašala dobava kakih 17 milijonov ton in bi se do leta 1965 dvignila celo na blizu 50 milijonov ton in do leta 1975 dosegla rekordno številko 72 milijonov ton, kar bi predstavljalo vrednost 1.296 milijonov dolarjev, za Francijo pa celo 648.000,000.000 frankov. Francija mora trenutno še 41 odstotkov petroleja uvažati za drage devize, zato je razumljivo, da so ležišča nafte v Sahari zanjo velikanskega pomena, saj bi se z njihovim izkoriščanjem lahko popolnoma iznebila uvoza petroleja iz tujine. Poleg tega pa bi že od četrtega leta naprej saharski petrolej lahko izvažala, kar bi zelo koristilo njenemu gospodarstvu. New York. — Na sedanjem zasedanju Glavne skupščine OZN je irska deleg0' cija predlož la osnutek resolucije, ki P1"'" poroča, sklenitev mednarodnega spora' zuma, po katerem atomske sile ne bi P°' šiljale jedrskega orožja deželam, katere ga same proizvajajo. Pariz. — Francoski zunanji ministe' Couve de Murville je izjavil, da bo sestanek vodilnih državnikov zahodnih ve' lesil, ki bodo razgovarjali o srečanju Vzhoda in Zahoda na najvišji ravnil p-edvidoma okrog 15. decembra v P°' rižu. Hkrati je francoski minister povedali da bo predsednik sovjetske vlade HrU' ščev v začetku prihodnjega leta obiskal Francijo ter se bo nekaj dni zadržal v Parizu, ostali čas pa na potovanju P° deželi. Bonn. — Sklep papeža Janeza XXIII'' da obnovi nekdanjemu predsedniku nem' ške vlade von Papenu naziv „tajneg° komornika Vatikana", je izzval v vsem svetu veliko ogorčenje, saj gre pri Pa' penu za državnika, ki je omogočil Hit' lerju prihod na oblast. Krščansko-detnO" kratsko glasilo „Rheinischer Merkur" je v tej zvezi poudarilo, da predstavlja p°' pežev sklep „največjo sramoto v zgodo-vini politike katolicizma v zadnjih 30 le' tih". Drugi pa spet poudarjajo, da hodi papež Janez XXIII. po stopinjah svojeg0 predhodnika Pija XII., ki se nikdar n' dovolj odločno izjavil proti nacif°' šizmu in njegovim zverinstvom. Pr0*' papeževemu sklepu je nemška vlada fu' di uradno protestirala. Bagdad. — Iraška vlada je dodelil0 alžirski osvobodilni vojski pomoč v znesku 750.000 iraških dinarjev. Znesek sO izročili predstavnikom začasne alžirske vlade v Bagdadu. Damask. — Podpredsednik 2Jrutene arabske republike maršal Amer je svojim ob skom v Siriji izjavil, da k0 ZAR ustvarila družbo, slonečo na demO" kratskem in kooperativnem socializmu, uresničitvi teh ciljev pa bo prispeval0 nacionalna zveza, ki jo nameravajo ust°' noviti v kratkem. Rim. — Zaključek kongresa italijanski demokristjanov v Firencah je sicer prive' del do trenutne zmage skupine okoli danjega predsednika vlade Segnija, I*1 je pri glasovanju dobila 52 sedežev 11 novem nacionalnem svetu stranke (Fa'1' fanijeva skupina jih je dobila 36), vel*' dar s tem niso bila odstranjena neS°' glasja, ki vladajo med posameznimi stfd' jami. New York. — Skrbniški odbor Glavfle skupščine OZN je z veliko večino g sprejel resolucijo, ki zahteva, naj se začne pogajati z Južnoafriško unijo 0 tem, da bi področje jugozahodne Afrike prišlo pod skrbništvo svetovne organiz0 cije. Proti resoluciji so glasovale Anglij*3' Francija, Južna Afrika, Belgija in Pod0 galska, torej države, ki se še vedno b°' gafijo na račun kolonialnih posestev brezobzirnega izžemanja afriških Ijudst®v' laso'' OZ** Beograd. — V zadnjih dneh mesec,V četrti klas," mi odvrne deklica z veličini kitami in rdečo janko. »Vsi?" pravim. »ja. Gruča se je strmila okoli mene. »Ali se kaj učite po slovensko?" , Bilo jih je sedem, štiri deklice in trije de-cp. Dva od teh sta rekla, da se učita v šoli s‘o vensko. Obrnil sem se k drugim: „Zakaj se pa vi ,r učite?" Dolgo ni bilo odgovora, potem pa sc je °Sasil šibak deček: >,Prej smo se učili, zdaj pa nič več!" »Zakaj pa ne?" »Slovensko se uči samo popoldne, jaz. pa Moram doma pasti." * v sedel sem se v gostilno, da sem počakal na avtobus za Celovec. Bilo je opoldne in S?stilna je bila prazna. Samo v kuhinji zbra-n‘ domačini so mi odzdravili: »Dober dan!" Hoteli so vedeti, kam me vodi pot in po-Ifovor se je kmalu sukal okoli šole, o tem, Kako živijo . . . vstopil je fant in voščil ,,dober dan" z Mučilnim koroškim naglasom. Povedali so Mi, da hodi v slovensko gimnazijo v Celovcu. »Kako ti kaj gre?" , „Zdaj nas je že precej dijakov, toda pouk 'Mamo samo popoldne. Za slovenske dijake '■opoldne ni prostora," je dodal. ,,Slišal sem, da je škofijski ordinariat vpe-jal obvezen nemški verouk, češ da bi se lahko 1zgubil tisti, ki bi se preselil z dvojezičnega ozemlja na nemško ozemlje," sem dejal . . . Omizje sc je zganilo. ■ Dijak slovenske gimnazije v Celovcu le z. ostrim naglasom pripomnil: »Ja, ja, bog doventki!" na Koroškem ne razume * .Bil sem v Zilji, v Šmohorju, v Beljaku, ob tbskem jezeru, v Celovcu in Velikovcu, v fiberku, v Grebinju in ne vem še kod. Mar-1Kaj sem prevozil, mnogo obhodil, povsod M so me spreletavali is i občutki, iste misli. in kupil , znamko, taZglednico. Povsod so razumeli, kaj hočem n tudi odgovarjali. »Jaz znam tudi slovensko, ampak ne go-°rim," mi je dejala mlada ženska, katere s‘arsi komajda tolčejo nemško latovščino. »In zakaj?" »Bolje je veljati za Nemca, da nimaš sit-Ko s i “ * , Tu in tam sem stopil v trgovino «ko malenkost, košček čokolade. Če hočeš doživeti Koro an (ta izraz upo-r.?bljam za slovenski del Koroške), ga ne iCl v Beljaku in Celovcu, ampak v majhnih t^jih. ne ob Vrbskem jezeru, ne v razvpitih M'stičnih krajih, temveč v vaseh, proč od fjnetnib žil. Kajti po prepleskanih mestih • s°piri zagrizeno sovraštvo proti vsemu, kar e, slovensko, domače, avtohtono. Noben na-gd .ti ne izdaja, da bi od živeli Slovenci. paiti Šmohor je Hermagor, Baško jezero takersee, Celovec je Klagenfurt, Vrbsko je-!ro Wdrthersec in Velikovec naj bi bil Vol-s*markt. Pa ne samo kraji, tudi imena ljudi 0 Popačena. Imena na pokopališčih pričajo j, tQm. V Vovbrah, ki so ga prekrstili v JTaim-imaš na istem grobu tri pisave enega ki ls(ega imena. Pod pritiskom razmer se je p*t}čnik spremenil v Klantschniga, končno jr> te ta metamorfoza napredovala do Glan :-p0n‘gga. Moderna lingvistika se smeje takim H ^Tptovalcem pleskarske tradicije. So stva-C',1, ph tudi iz kamna ni mogoče izbrisati, bi ‘u 1 bi pomnožili število končnih ,,g" in />„,Se ‘judje pisali Sornigggi, Wolautschnigggi, ^schnigggi itd. * v ■ Mi ft ■t*. drobci, ta drobna opažanja na poti, v Me,o slutnjo ali morda več o življenju icga°rotanu- Slovenski ljudje so zaradi svo-viSri'^osP0(Jarskega in socialnega položaja od-n)iho V to^^šni meri, da to močno vpliva na ljerij^° svobodno opredelitev v javnem živ- Italijanska manjšina v Jugoslaviji uspešno vrši vlogo mostu med sosednima narodoma Kakor smo kratko zabeležili že v zadnji številki našega lista, je italijanska manjšina, ki živi v Jugoslav:ji, v zadnjem tednu oktobra obhajala 15-letnico svoje osrednje narodne organizacije — Italijanske unije za Istro in Reko, hkrati pa tudi 15-letn -co ustanovitve svojega manjšinskega glasila „La voce del Popolo" (Ljudski glas). V okviru svoje osrednje narodne organizacije se je italijanska manjšina v Istri že v času narodno-osvobodilne borbe prizadevala za bratstvo med narodi ter se je skupno z jugoslovanskimi narodi borila proti fašističnemu nasilju. Ker je ozemlje, kjer živi tudi italijanska manjšna, v glavnem slovensko oziroma hrvatsko, so se Italijani priključili borbi za priključitev teh krajev Jugoslav ji, kjer jim je bila po osvoboditvi priznana popolna enakopravnost ter zagotovljeni vsi pogoji za nadaljnji narodni in kulturni razvoj. Danes Italijani množično sodelujejo v po-lifčnem življenju obmejne pokrajine ter aktivno pomagajo pri izgradn;i svoje socialistične domovine. Okoli 200 Italijanov deluje v delavskih svetih, v zborih občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter v zborih proizvajalcev pa je 88 odbornikov, ki so pripadniki ;talijanske manjšine. Poleg tega ima!o Italijani dva poslanca v Saboru Hrvatske in Ljudski skupščini Sloveniie. Pa tudi v drugih organih družbenega upravljanja so pr padniki italijanske narodnostne skupine enakopravno zastopani. Glavno nalogo pa izpolnjuje njihova organizacija na kulturno-prosvetnem pod-ročiu, kier deluje za ohranitev in razvoj svoje narodne kulture. V zadnjih petnajstih letih je italijanska manjšina dosegla na tem področju zavdljive uspehe. Italijanske šole (poleg dvojezičnih, ki iih ustanavljajo na podlagi novega šolskega zakona) so dobro opremljene ter imajo svoje knjižni- V Pekingu je zasedal kongres naprednih delavcev, na katerem so razpravljali o kulturni revoluciji na Kitajskem. Podpredsednik vlade Lu Ting Ji je v svojem referatu poudaril, da je glavna naloga te revolucije, »napravti iz intelektualcev delavce in kmete, iz širokih množic delavcev in kmetov pa intelektualce". Iz njegovega poročila je razvidno, da letos obiskuje osnovne šole 87 odstotkov vseh otrok šolske dobe. V minulem letu je 100 milijonov Kitajcev ob skovalo razne tečaje za nepismene, od katerih se je naučilo p'sati okoli 40 milijonov ljudi. Kljub temu pa je na Kitajskem še vedno okoli 95 nr-lijonov nepismenih delavcev po tovarnah in rudnikih, kar predstavlja 20 do 30 odstotkov. Na višjih šolah študira na Kitajskem nad milijon študentov, medtem ko znaša štev lo učencev srednjih šol več kot 11,000.000. Vendar vlada na Kitajskem še Po vsem tem je še posebno jasen pomen ljudske prosvete na tej zemlji. Osnovno šolstvo na tako imenovanem ,,dvojezičnem“ ozemlju doživlja hudo moralno in politično krizo. Po Korotanu pa vendarle še nadalje odmeva slovenska pesem, od Zilje do Djekš, tos ran in onslpan Drave. Pevci se zbirajo ob raznih priložnostih, prirejajo koncerte, ljubitelji iger vabijo na igre in druge prireditve v domačem, zaprtem krogu. Na veselicah, ali ob kakem domačem prazniku, se zberejo pevci in pojejo. V šolah pa se nadalje sistematično potujčujejo naši ljudje. In če je stari oče še zaveden Slovenec in je tak tudi njegov sin, pa hodi vnuk sedaj v šolo, kjer mu kratijo pravico do pouka v materinščini. Kaj bo iz njega? Na ograji pred Narodno šolo v Velikovcu piše z meter debelimi črkami: Kam’en ist deutsch (Koroška je nemška). Če je to tako jasno, če tam ni Slovencev, čemu porabiti toliko barve in truda za tak napis, ki mu nihče ne verjame? Sprehajam se po glavnem trgu v Velikovcu in pogled mi obstane na izložbi v mestni hiši. Tam berem razglas deželnega glavarja ce in laboratorije. Kako ljudska oblast v novi Jugoslaviji skrbi za vsestranski razmah narodnih manjšin, je razvidno tudi iz tega, da je za 33 osnovnih šol, ki jih obiskuje okoli 2500 italijanskih otrok, izdala 50 učbeniko"v, med katerimi je tudi nekaj fakih, ki so vzbudili posebno pozornost ne le domačih marveč fudi tujih strokovnjakov in so prejeli priznanja tudi iz Italije. Poleg tega so izšle razne slikanice ter otroške knjige in dela iz leposlovja, katerim so se pridružile tudi knjige politične vsebne. Uvožene pa so bile mnoge knjige tudi iz Italije, tako da ima italijanska manjš na na razpolago bogate zaloge najrazličnejših knjig. V življenju italijanske manjšine v Jugoslaviji gre posebno mesto klubom kulture ter kulturnim in umetniškim društvom, ki uspešno delujejo po vseh večjih krtaiih, kjer živijo Italijani. Trenutno je 13 takih krajev, ki so s svojimi kulturnimi društvi žar šča kulturno-prosvetne dejavnosti. Kulturno dejavnost Italijanov pa dopolnjuje tudi italijanska Drama, ki deluje v okviru gledališča na Reki ter organizira redne turneje in prireditve po raznih krajih Istre. V zadnjih letih se je to prizadevanje močno razširi- Prejšnji petek se je v Beogradu začel četrti mednarodni knjižni sejem, na katerem je razstavilo 80 domačih razstavljavcev okoli 15.000 knjig ter 40 tujih razstavljavcev, ki zastopajo nad 600 založniških podjetij iz 15 dežel Evrope in Amerike, s približno 20.000 knjigami. V okviru sejma so bile podeljene nagrade Združenja založnikov za najboljšo veliko pomanjkanje strokovnih sil, kar se opaža zlasti na področju kmetijstva, saj od sedanjih srednjih in višjih tehničnih kadrov v deželi, ki jih je nekaj nad milijon, odpade na kmetijske strokovnjake samo 170.000. Spričo pospešene mehanizacije kmetijstva bo treba ta pereči problem čim prej rešiti. Kitajska »kulturna revolucija" pa se odvija tudi na področju psave. Sedanja kitajska knjižna pisava obsega 40 do 50 tisoč različnih znakov za posamezne pojme odnosno besede, po izvedeni reformi pa bo fudi kitajska abeceda obsegala le 26 znakov latinice. Vendar bo ta reš tev pomenila najglobji poseg v tisočletno kulturno tradicijo, saj je ravno kitajska pisava odigrala pomembno vlogo pri pol tičnem združevanju številnih kitajskih plemen, hkrati pa tudi pri očuvanju sijajne kulturne tradicije. Wedcniga, predsednika deželnega šolskega sveta, napisan samo v nemščini in obračajoč se na nemško govofeče prebivalstvo. V njem pa je rečeno, da „smo vsi Korošci in smo zmerom živeli prijateljsko drug ob drugem; za o nalagam vsem, da se vzdrže slehernega pritiska pri vpisu v šole." Temu je že dolgo, kar sem bral tisti razglas in pozneje sem izvedel, da so vendarle pritiskali na slovenske' starše, naj ne prijavijo otrok k slovenskemu pouku. Takrat se je ravno začenjala šola in nad Velikovcem so se v kristalno jasnem popoldanskem zraku, visoko nad slemeni hiš. zbirale lastovke. Dolgo so se spreletavale in ogovarjale druga drugo, potem pa je jata za jato zajadrala proti jugu. In mimo mene so tedaj čebljali otroci, ki so hiteli v šolo. Mnogo jih je med seboj govorilo domače narečje, čebljali so kot lastovke in hiteli mimo z otroškim nasmehom na licih in v očeh. Moj pogled pa je spremljal lastovke nad slemeni in zdelo se mi je, da beže iz te dežele, ne samo zaradi diha bližnje jeseni, temveč zato, ker tam ne morejo razpeti svobodno svojih kril. Ko se bodo vrnile, ali bo kaj drugače? France Novšak lo ter postalo važen činiteij v življenju ita-lijanske manjšine. Pa tudi italijanskega oddelka radia Koper ter radia Reka ne smemo pozabiti; radio Koper na primer dnevno dobre štiri ure oddaja za Italijane, Glasilo italijanske manjšine pa si je že ob prvi številki, ki je izšla 27. oktobra 1944, zadalo kot osnovno nalogo, delovati za bratstvo in enotnost Italijanov in JugoslovcK nov v skupn h naporih, da bi pregnali fašistične okupatorje in v bratski skupnosti zgradili novo socialistično domovino. V tem smislu je »La voce del Popolo" ves čas obveščal italijansko manjšino o dogajanjih doma in v sosedni državi ter tako prispeval k medsebojnemu zbližanju. Poleg omenjenega lista izhaja za italijansko manjšino tudi ilustrirano glasilo »Panorama” ter otroški časopis »II Pioniere". Vse te ustanove delujejo za ohranitev in razvoj kulturne značilnosti italijanske manjšme, katere osrednja organ zacija Italijanska unija pomaga utrjevati stike med obema sosednima državama. Italjanska manjšina v Jugoslaviji tako ob vsestranski podpori države, v kateri ž'vi, uspešno iz-polinuje svojo plemenito nalogo, biti most med dvema sosednima narodoma. umetniško n tehnično opremo knjig. Prvo nagrado je prejela Srbska književna zadruga za opremo knjige »Zgodovina Bizanca" Georgija Ostrovskega, druga nagrada je bila priznana zagrebški »Školski krnigi" za knjigo Branka Ruž’ča »Otroci rišejo", tretjo nagrado pa je dobila Mlad nska kniiga v Ljubljani za izdajo Hemingvvave-vega romana „Slarec/ in morje’. Poleg tega so bile raznim založbam izrečene pohvale. Sejem je otvarjal član zvezne vlade in sekretar za prosveto in kulturo Krsto Crven-kovsk:, ki je poudaril, da je na tem sejmu razstavljena posebna vrsta »blaga", v katerem so izražene mnoge misli in težnje, želie in napori naibogateiših umov človeštva, da bi postalo življenje na tem planetu lepše, bogatejše in dostojnejše za ljudi; v niem so mnoge človeške izkušnje in vsa znanstvena odkritja nekdanj h in sedanjih pokolenj, ki so omogočila, da stoji zdaj človek na pragu novega življenla. Govornik je posebno naglasil uspehe v založniški dejavnosti v jezikih narodn h mani-šin, ki živ:jo v Jugoslaviji ter poudaril, da bo treba tudi v bodoče čim več del knj žev-nosti narodnih manjšin prevajati v jezike večinskih narodov. Dokumenti o zverinstvih nacizma Svet še vse premalo ve za zločine, k' so jih nacistični »kulturenosci" zagrešili po raznih državah Evrope. Zato ie hvale vredno delo, ki ga opravliajo na Poljskem z izdajo dokumentarnega zbornika o koncentracijskem taborišču Osw'ecim ali Treblinka, v katerem so hitlerjevski klavniki pomorili milijone žena, mož in otrok. Pred kratkim ie izšel že tretji zvezek, ki obravnava dogodke iz leta 1943 ter obsega samo dokumentirano gradivo s številnimi faksimilira-nimi dokumenti. Na prostoru zloglasnega tabor šča je danes Državni poljski muzej. , Shakespearov festival tudi v Ameriki V Stratfordu, rojstnem mestu velikega angleškega dramatika Shakespeara, je Shakespearov festival že tradic onalen in slov' po vsem svetu. Toda tudi v Ameriki, namreč v oregonskem mestu Ashland, že 19 let prirejajo posebne prireditve, posvečene temu umetniku. Dramatikova dela prikazujejo v prvotnem stilu in je dob lo tamkajšnje gledališče zdai novo pozornico, ki je povsem podobna oni iz pesnikove dobe. Zgrajena je po načrtih slovitega Fortune Theatra iz leta 1599 in ima dovolj prostora za igro, balkon in osrednje dele z zavesami, kar omogoča prirejanje Shakespearovih del v originalni obliki. Mednarodni knjižni sejem v Beogradu »Kulturna revolucija44 na Kitajskem Begunska žaloigra v Karavankah Oddolžitev spominu dragocenih žrtev Tudi letos ob Dnevu mrtvih so se koroški Slovenci s hvaležnim rpoštovaniem oddolžili spominu številnih dragoccmh žrtev, ki so darovale svoje življenje za visoke ideale svobode in človečanstva. Hvaležna srca so na 37 pokopališčih zrah jala zadnia počivališča junakov, jih okrasila z jesenskim' cvetjem in prižigala lučice. Zveza koroških partizanov je na vseh 37 pokopališčih položi a vence na grobove, ki so nam vedno svetišča, kamor s spoš Iji-vostjo poromamo in črpamo znova voljo in pogum za nenehno prizadevanje za vse lepo in dobro. Člani generalnega konzulata FLRJ v Celovcu so tudi leto obiskali grobove naših žr ev ter položili na gomile partizanov lepe lavorjeve vence s trakovi v jugoslovanskih državnih barvah. Zveza koroških partizanov se vsem, ki so sodelovali pri okrasitvi partizanskih grobov iskreno zahvaljuje za njihovo plemenito in častno požrtvovalnost. Ni ga več med živimi. . Ob dnevu, ko so bili grobovi vsi polni cvetja in so ljudje prinašali luč, goreče sveče, pokojnm svojcem: staršem, bratom, sestram n vsem, ki so jim bili dragi v življenju, smo položili Močilmkovega Naca v sveži grob k trajnemu počitku na Ibuškem pokopal šču. Njegova gomila je uvrščena v vrsto grobov, tudi njegovih sorodnikov in prednikov. Na tem prostoru so našli mir, ki ga svet nudi v tako mali meri. Trenutek ob slovesu za vedno je bridek, spomin pa ostane trajen, svetal in čist. Nac se je rodil v znani Močilnikovi hiši v L’bučah in rasel ob starših, bratih in sestri v nailepši slogi, kjer je užival tudi dobro vzgojo v značajenga človeka, kakor so b li Močilnikovi vedno. Iz te generaere so do enega brata, gospodarja na Močilnikovi kmetiji, vsi polegli v grobove. Močiln'kova družina je ostala zvesta tradiciji prednikov, ostala je narodno zavedna, n kdar in pod nobenimi okoliščnami se ni izneverla lepemu hišnemu in družinskemu imenu: Močilnik. Žal, da tega ne moremo trd ti o vseh družinah v vasi s prav tako izraz timi slovenskimi hišnimi in rodbinskimi imeni, ki so se pod različn:mi vplivi na Koroškem odtuj li svojemu rodu. Morda se n ti ne zavedajo, kako dragoceno dobr no so pokopali, saj pravi nemški pesnik: Ni tako vzvišene in čiste sreče, kakor je zvestoba svojemu ljudstvu! Stari Močilnikov oče Anton, njegov naslednik Andrej ter ostali člani družine so z velikim razumevanjem sodelovali pri našem skupnem prizadevanju, bodisi v občinskem zastopu ali v prosvetnih in gospodarskih organjacijah ter povsod, kjer koli so smatrali za potrebno in koristno. Prišlo je nacisfčno nasilje, mnogi so se izkričali s „Heil Hitler", Moč Inikovi pa so molčali, ker so vedeli, da nacizem ne bo prinesel nič dobrega. Nac je dejal: Ne bo kaj pridal In res, aprila 1942 je morala tudi Močil-n kova družina s številnimi drugimi družinami z vso naglico zapustiti svojo domačijo Človeško gledano se je minuli teden pripetila v Karavankah na avstrijski strani tra-ged ja, ki je vzbudila veliko pozornost. Zakonski par Zlata in Stefan Brc č sta s svojima otrokoma, 15 mesečnim Delanom in osemletnim Jožetom, pobegnila iz Jugoslavije in prekoračila državno mejo v področju Ljubeljskega prelaza. Bilo je izredno slabo in mrzlo vreme. V fenv, dežju in snežnem metežu sta se zakonca razgubila, ko sta nosila otroka. Napore sta komaj prestala stara dva, oba otroka pa sta zaradi izčrpanosti umrla. Starša, ki brez dvoma ne bosta nikdar pozabila tveganega in usodnega koraka v negotovost, pa so obupana in izčrpana spravili v bolnišnico v Celovec. Kakor je zadeva tragična, je ozad:e ža-loigre grdo in umazano. Zlata in Štefan in deliti trpko usodo v pregnanstvu v izseljeniških taboriščih. Nikogar ni bilo, ki bi se bil potegn i za nedolžno pregnano družino. Nacova brata, Andrej in Hanza, se nista več vrnila, v izseljeništvu ju je pokopala hladna tujina. Moč Inikova družina je doprinesla dragocene žrtve na oltar domovine, za lepše in pravičnejše življenje. Nac se je vrnil. Po svojem značaju je bil skromen in srčno dober ter ni gojil sovraštva, temveč je raje odpuščal. V svoji skromnosti pa je bil zelo brihten ter je znal ostro ločiti med pravico in krivico. Živo se je zanimal za razvoj našega narodnostnega vprašanja na Koroškem in rad prebiral naš tisk. Po vrnitvi iz izseljeništva ni bil nikdar več popolnoma zdrav, zaman je tudi čakal na primerno odškodnino, ki bi je morali b'ti deležni tudi izseljenci. Pogrebn h svečanosti se je udeležila številna množica žalnih gostov, kar je pričalo, da je bil pokojni pri vseh priljubljen. Na pogrebu so bili zastopani tudi mnogi izseljene', ki so svojemu sotrpinu izkazali zadnjo čast in spoštovanje. Pooblaščenec Zveze slovenskih izseljencev je žalujoči družini izrazil sožalje v imenu organizacije. Nac naj si v miru spočije v domači zemlji, ohranili pa ga bomo v trajnem spominu. Granate niso igrače Minulo nedeljo so se igrali trije otroci v starosti 8, 5 in 4 let pred staro hišo v Vrsti vasi v žihpoljski občini. Eden izmed fantov je našel na kupu razvaline italijansko jajčno granato iz druge svetovne vojne. Otroci niso vedeli, kako nevaren predmet so imeli v rokah ter so se z granato igrali. Ko je eden izmed dečkov priče! odvijati glavo pri granati, je nastala naenkrat silna detonacija, ki so jo slišali daleč naokoli. Granata je eksplodirala in drobci so hudo ranili vse tri otroke. S težkimi poškodbami so jih nemudoma prepeljali v bolnišnico v Celovec. Pri enem fantu so ugotovili kar 25 ran od drobcev, pri drugem pa 16. Orožnišfvo preiskuje, kako ie granata prišla na kup ruševin. Brcič nista na žalostnem dogodku morda toliko sama kriva, kakor pa oni brezvestni element', ki z zlonamerno propagando blatijo sosedno državo ter z načrtno kampanjo slikajo na Zahodu zlato svobodo in življenje kakor v obljubljeni deželi. Propagandnim krilaticam nasedajo nekateri, dokler jim dejansko stanje in neizprosna res-n:čnosf ne odpreta oči, ko pa je često že prepozno. V tem primeru se avstrijske oblasti ukvarjajo s preiskavo, kako je prišlo do katastrofe. Jugoslovanski begunec, 19-lefni Vladimir Persan, se bo fežko opral suma, da je za visoko vsoto denarja 80.000 dinarjev, vodil Brcičeve iz Karlovca do državne meje ter j'h v nevarnem snežnem metežu pustil na cedilu, da so begunci v neznanem gorskem svetu prestali tako žalostno doživetje. Ob tej traged ji pa bi se morali svojega zločinskega početja zavedati zlasti tisti, ki zdaj hlinijo sočutje, dejansko pa so sami vsaj posredno sokrivi, ker s svojim hujskanjem zavajajo ljudi v nesrečo in obup. Obiskovanje kmetijskih poklicnih šol je obvezno Prebivalstvo opozarjamo, da so vsi mladoletni v starosti od 14. do 17. leta, ki ne obiskujejo nobene druge šole, po zakonitih določ lih obvezani, da ob skujejo kmetijske poklicne šole (Landwirtschaftliche Be-rufsschule). Pouk traja od 1. novembra do 30. aprila vsako leto ter je po učnem načrtu prilagojen tudi za mladince, ki ne pripadajo kmetjski skup ni. Tedenski učni čas obsega devet ur ter ga navadno izvajajo v dveh dnevih v tednu. Šolske občine so po zakonu dolžne, da poskrb'jo v ta namen za potrebne prostore in zemljišča ter krijejo izdatke za' kurjavo, razsvetljavo, vzdrževanje prostorov ter za postrežbo. Pred nedavnim je bila v Velikovcu okrajna konferenca Avstrijske sind kalne zveze (OGB). Delegate je pozdravil velikovški župan Hosp, pozdravne besede pa sta spregovorila tudi okrajni glavar dr. Wagner in direktor zborničnega urada Kottek. Iz poročila okrajnega sekretarja DGB Ti-schlerja je med drugim posnet', da sekretariat oskrbuje 3000 sindikalnih članov. Predvsem je referent poudaril obsežno dejavnost na področju šolanja in splošne izobrazbe. Na konferenci je bilo tudi slišati, da je pri gradnji elektrarne v Kazazah trenutno zaposlenih 200 gradbenih delavcev. Deželni predsednik DGB, državni poslanec Suchanek, je med drugim ugotavljal, da število prebivalstva v velikovškem okraju upada, dočim narašča število brezposelnih. Se vedno mora okoli 1000 delojemalcev iskati svoj zaslužek izven okraja. Dejal je, da pomanjkanje stalnih delovnih mest ne more odpraviti zasebna iniciativa, temveč so nujne izdatne investicije iz javnih sredstev. V tej zvezi je navajal različne Bistrica pri Št. Jakobu V četrtek preteklega tedna je pri posestniku Janezu Korajmanu, p. d. Andrejašu na B strici, kmalu popoldne pričelo goreli v uti za steljo. Z naglico se je ogenj razširil na ostrešje stanovanjskega poslopj0' kateremu je prizidano tudi gospodarsko poslopje. Požar je unčil uto za steljo« ostreš:e, zaloge letošnjega pridelka in nekaj strojev. Smotrni-in dobro izvedeni g°' silski akciji požarnih bramb iz št. Jakoba« Podgorij :n Gorinč'č je prip'sati, da ni nastala še večja škoda. Kljub temu pa jo ce-njo na okoli 150.000 šilingov. Na Strugi pri Kapli Pred nedavnim smo Gvažarjevo mam0 spremili k zadnjemu počitku na doma®® pokopališče. Zelo številna udeležba žalnih gostov ob pogrebnih svečanost h j® govorila, kako je bila pokojna mati spoštovana in priljubljena. In zakaj tudi ne: Bila je delavna kot čebela in dobra kol kruh! Vse življenje do visoke starosti j® bila lahko zgled korošk h slovenskih žena« Nikdar ni zatajevala ali se sramovala svoje pripadnosti preganjanemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem. S svojim možem st° se vedno 'n odločno postavila za naše skupne narodne pravice. V družini so vedno radi preb rali naš list »Slovenski vestnik" 'n odobravali njegovo prizadevanje za resnico in pravico. Življenjska pot drage pokojnice je bil° trda, spremljana z nenehnim delom iz dneva v dan, dokler je ni pričela mučiti dolgotrajna bolezen. Tudi njen mož, po P°"j klicu slikar, se je utrudil na življenjski P0*] v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnost' ter tudi boleha, da se na žalost n'ti ni mogel udeležiti pogreba svoje zveste življenjske sopotnice. Gvažarjeva mama naj počiva v miru, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje' možnosti in nujne potrebe ža gospodarsk0 okrepitev tega okraja. Na konferenci so sprejeli več predlog°v in resolucij, tako za novelizacijo zakono^ o dopustih, ustanovitev trajnih delovnm mest, načrtovanje za pospeševanje tujskega prometa južno od Vel kovca, uredif®v urada Delavske zbornice oziroma postavitev ustreznega poslopja. Na konserenci so obravnavali stare znane gospodarske težkoče okraja, ki srn*1 {ih v našem listu nakazali že čestokrat' Pričakujemo, da bodo pobude, iznešen® na tem sestanku, res tudi doprinos k ureS' nxenju zboljšanja razmer v gospodarske zaostalem in nerazvitem kraju naše dežele« kar je posledica trajnega zapostavljanj0' Ob zaključku lista smo prejeli žalost®0 vest, da je umrla Magdalena Kokot, p. °' Župikova mama v Vobrni vasi pri Kosto-njah. Pogreb pokojne matere bo v sobot0' 7 t. m., ob 10. uri dopoldne. Umrl je Močilnikov Nac \J Okrajna konferenca Avstrijske sindikalne zveze v Velikovcu Zgodba o Janezu Župancu - Zveza koroških partizanov se že petnajst let prizadeva, da poišče vse grobove padlih ter od geštapovcev pobitih partizanov in borcev za svobodo. Grob partizanke Majde Vrhovn:k, ki so jo geštapovci zverinsko mučili in naposled dne 5. maja 1945 ubili, še danes ni najden. Uspelo pa je najti grob Janeza Zupanca, p. d. Žnidarjevego Hanzija iz Obirske. Pri Smarjeti v Rožu je bil 14. oktobra 1943 hudo ranjen in ujet od nacistične solda-teske. Na posledicah težkih ran je kmalu nato umrl v Celovcu. Iz mrtvaške matrike v Trnji vasi je razvidno, da so ga pokopali šele 25. oktobra istega leta. Ni znano, kaj so s truplom tega junaka in žrtve tako dolgo počeli. Zveza koroških partizanov je Janezu Zupancu postavila nagrobni spomenik. Člani glavnega odbora so v petek, dne 30. oktobra 1959, odkrili nagrobni kamen ter se ob tej slovesnosti s spoštovanjem spominjali na junaško pot preprostega proletarca, ki je umrl junaške smrti za svoje ljudstvo. Zupanc je bil prvi koroški partizan, ki je že leta 1941 vstopil v oboroženo narod-no-osvobodilno borbo. Leta 1939 je po- prvem koroškem partizanu begn l. iz Hitlerjeve vojske in odšel v Jugoslavijo, kjer je delal pri različnih podjetjih kot pomožni delavec. Ko so Jugoslavijo zavojevali nae stični okupatorji, se je brez oklevanja odločil in vstop i v vrste partizanov. Junija 1942 je že prišel na Koroško in pomagal organizirati oborožen odpor proti fašizmu. Novembra istega leta je bil izdan ter z njirn vrsta prot nacističnih borcev. Z njegovim imenom je povezana tudi Golobova hiša v Spodnji Obirski. Zupanc se je prav pri tej hiši 11. novembra 1942 srečal z oboroženimi geštapovci. Edinole njegovemu pogumu se je zahvaliti, da se je prebil živ iz sovražnega obroča. Takrat so zaprli njegovega brata Mihija in sestro M:ci, ju obsodili na smrt in 29. aprila 1943 obglavili na Dunaju. Starše so zaprli in- zadrževali v taboriščih muk in trpljenja do osvoboditve. Na posledicah preslanega trpljenja sta oba prekmalu umrla. Njegov brat pa je bil nas Ino vpoklican v nemško vojsko ter padel za fuie koristi v daljnjem svetu. Zupančevo družino so do zadnjega uničili. Zupanca sem srečal kot partizan dne 12. maja 1943 na neki konferenci nad Bistro v Koprivni. V globokem gozdu je padel sneg v gostih kosm'čih na naše taborišče. Stal sem na straži, ko je prispela skupina novih partizanov. Med temi sem vzradoščen zagledal Janeza Zupanca. Srečanje je bilo za naju pravo ganotje ter je seglo v globočino. Objela sva se in bolj kot nebogljeni jezik je govorilo srce k srcu. Tovarš Janez je šele malo poprej zvedel za usodo staršev, sestre in brata. S solzami v očeh se je zaklel, da se bo maščeval. Oba sva sklenila neomajno zvestobo trpečemu ljudstvu, pripravljena, naj pride kar koli. Na konferenci sva bila z Janezom določena za politična delavca na področju preko Bele in Obirske tja do Borovelj. Zupanc se je zglasil z dvema borcema, Mihijem Pečnikom iz Bele in Francom Hribarjem iz Savinjske doline, pri Lesjaku v Robežu. Oče Lesjak je dal Janezu puško, predelano manliharco. Kmalu potem, ko so partizani odšli, so pri Lesjaku slišali rafale brzostrelk. Zupanc je pri Smarjeti padel v zasedo, b'l hudo ranjen in ujet. Ko je Lesjak zvedel, da so Janeza ujeli ter pri njem dobili njegovo puško, je bil samoumevno nemalo zaskrbljen in v silni negotovosti. Če bi geštapovci zvedeli, da je on dal puško Janezu, bi bilo po njem. Tod° Janez je na smrtni postelji pri zasliševanj11 izjavil, da je vzel Lesjaku puško s silo f®r ga je s to trditvijo rešil skoro gotove^® uničenja. Lesjak se tega tudi z veliko hv°' ležnostjo in spoštovanjem spominja. V imenu vsega hudo preizkušenega k° roškega ljudstva se je Zveza koroških tizanov skromno oddolžila Janezu Zupo11 cu, ki je prvi žrtvoval svoje življenje v ob0’ roženem odporu proti fašizmu, s tem, 0 mu je postavila preprost nagrobni kam® z napisom: Slava Janez Župane rojen 4. 4. 1915 f 14. 10. 1943 Prvi koroški partizan Erster Kdrntner Partisane , del za svobodo domovine v Smarjeti v R° ■ Gefallen fiir die Frciheit der Heimat in St. Margareten i. R. _ lanez Zupanc je umrl junaške smrti, r toliko in toliko koroških partizanov. on je dragocena žrtev naše krvi z a e ^ boljše in pravičnejše življenje, za rn%.^ »tu ter enakopravne odnose med nC\rCjvd to tudi za pravice slovenskega lj° s Koroškem. „ - , Gašper SELENOPOLIS - mesto na Luni .Pozor, pozor! Opozarjamo poslušalce, da odpro radijske sprejemnike ob 17. uri. Prva vsemirska ladja s posadko, ki leli po Naprej določeni poli, bo ob lej uri dosegla Luno . .." Se nobena radijska posfaja ni objavila lega dramatičnega sporočila, toda po vsej verietnosti ni daleč dan, ko bo človeštvo Priča tega veličastnega triumfa znanosti in lehnike. Od leta 1957, ko so prvi Zemeljci sateliti začeli krožiti okrog Zemlje, smo Vedno bl že uresničenju stoletnega sna — Ovajanju vesolja. Tisoči ljudi potrpežljivo proučujejo podatke, ki so jih zbrali umetni sateliti. To je Prava laboratorijska »vojna" med čudnimi 2naki in človeškim genijem, da bi dobili ključ za nadaljnji prodor v neskončnost, ^noge tajnosti, zlasti tiste o kozmičnem krčenju, so na tem, da j h končno pojavijo. Sprememba temperature, vlaga ozrač-iQ in pritisk, h'trost in moč vetrov v najbolj °dda!jen'h višinah atmosfere, niso več uganke za strokovnjake, ki morajo bodoč'm vse-"'irskim potn kom zagotoviti neoviran polet !kozi prostor. In medtem ko biologi, fiziologi, kenrki in zdravniki skušajo v svojih laboratorijih najti formulo za ustvaritev pr bližno 6eakih življeniskih pogojev v hermetično *Qprfh kabinah, vojska tehnkov rešuje drugo vprašanje: kako zgraditi vsemirsko ^djo in kje postaviti prvo mesto na Luni, ki so mu že dali ime — Selenopolis. Stopimo za trenutek v enega od sovjet-sk h laboratorijev, v katerem slov ti znan-s*',enik prof. Varvarov razlaga svoje ideie. — Mesta na Luni bodo pod ogromnimi kupolami iz plastične mase. Pod temi kupolami bo umetna atmosfera, kakršna obkroža Zemljo in ki nam omogoča življenje. I*rfisk zraka bo sicer nekoliko manjši od 0,lega, ki smo mu izpostavljeni danes, toda zrak bo bolj bogat s kisikom . ;. Luno, ki nima n'ti atmosfere niti zračnega pritiska 'n kjer vlada večno zatišje brez vetrov in neviht; kjer so razlike med dnevno in nočno temperaturo ogromne, bi tako prilagodili pogojem, ki so nujni za človeško življenje. — Amer ški znanstveniki imajo podobne ideje. V nekaterih primerih so Američani celo še bolj jasn:, zlasti kar zadeva naselbine, v katerih bodo živeli prvi meščani Selenopolsa. — To bodo gumijaste kupole, sestavPene iz dveh zidov in napolnjene s plinom. Pred udarci drobnih meteoritov bo hiše obvarovala plastična masa, s katero bodo prevlečene. Le-ta jih bo varovala pred viso-krni dnevnimi temperaturami, ki dosežejo tudi 80 stopinj Celzija, kakor tudi pred zelo nizkimi nočnimi temperaturami, ko živo srebro pade tudi na —100 stop nj. Po načrtu znanstven'kov bodo hiše na Luni predstavljale miniaturna mesta. V njih bodo Pudje stanovali, vršili znanstvena raziskovanja v posebnih laboratorij h, proizvajali elektr'čno energilo in kisik z napravami, ki jih bodo prinesli z Zemlje, in umetno ustvarjali klimatske pogoje za normalno življenje in delo. Določene vrste alg, ki jih danes mnogi niti ne cen jo, bodo na Luni največji človekov prijatelj. Le-te mu bodo služile ne le kot vir hrane, ampak kot stalna tovarna kisika. Te drobne in nenavadne rastline (na en meter dolžine je moč razvrstiti 300.000 alg) imajo za la ke nerazumPivo lastnost. Za svojo »proizvodnjo" izkoriščajo prav ogljikov d oksid, ki ga ljudje izdihujejo in ga »predelajo", izločajo pa kis k, ki je človeku nujno potreben. Na ta način morejo alge služiti kot naraven filter umetne atmosfere in neusahljiva tovarna sestavine, brez katere si ne moremo zamisliti človeškega življenja. Znanstveniki so izračunali, kakšna količina teh rastlin bi b la nujno potrebna za normalno izmeniavo materje enega človeka. Znašala bi okrog 2 kg. Kje pa bi alge gojili? — Na posebnih elektronskih farmah — pravijo znanstveniki — ker je za ogrevanje in osvetljevale takih nevsakdanjih plantaž nujno potrebna elektronska energija, ki jo bodo dobivali od Sonca. Dokler ne bodo nasadili teh plantaž, pa se bodo morali ljudje v prvem razdobju hraniti s konservirano hrano, ki jo bodo Leteči laboratorij Neki znanstven k je izračunal, da preleti .čebela, ko nabira med, po 36 km na dan. Polovico te poti preleti s tovorom, ki znaša sedem desetin njene teže. Tega ne zmore noben delavec s še tak6 mišičastimi rokami. Ko maha čebela s krilci, se njena prsna m'š:ca skrči in izproži po miliionkrat na dan. Energijo za to vztrajno delo dobi iz sladkorne vode, ki iz čebel nega želodca prehaja v prebavila. V krvi ima 20-krat več sladkorja kot človek. Ljudje so mnenja, da čebela nabira med. O lokostrelstvu in boksu Risbe Iz paleolitske dobe nam povedo, da so ljudje že takrat uporabljali lok in puščice (torej že nekako 20.000 let pred rtašo dobo). Kot organiziran šport pa so počeli gojiti lokostrelstvo v V. stoletju na-Se dobe. Prvo lokostrelsko tekmovanje so priredili Ze 1673. leta v Yorkshire v Angliji. Komaj jr' leta po tem pa so že tudi ustanovili prvi 'okostrelski klub: to je bil klub lokostrelcev kraljeve garde na Škotskem. Sultan Selim je v Istambulu postavil 1798. rekord v streljanju z lokom, ki ga ni ^°slej še nihče prekosili Puščico je izstrelil t lokom — 880 metrov daleč! Sodobni rekord v streljanju z lokom je ^49. leta postavil Paul Berry, ki je v Mid-^etonu izstrelil puščico 656 metrov daleč. Peljal je v prostem stilu. Joseph Stewart iz Teksasa pa je prav ta- ko 1949. leta stoje izstrel i puščico 582 metrov daleč. S tem je postavil svetovni rekord v tej lokostrelski disciplini. H. Deutgen (Švedska) je edni lokostrelec na svetu, ki je bil v razmaku nekaj let (1947—1952) kar petkrat svetovni prvak. Poljakinja Janina Kurkowska je najboljša lokostrelka na svetu: tudi ona je bila petkrat zapored svetovna prvakinja do 1946. leta. V grški mitologiji prvič slišimo za boksarski boj. Prva pravila boksa je 1743. sestavil v Angl ji boksar Broughton, šele 1865. leta pa je prav tako v Angliji sestavil lord Queensberry boksarska pravila, ki so postala prava osnova za današnja. Najkrajši boj za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji je bil 17. marca 1908. leta, ko je Tommy Burns knockoutiral Jima Rockea že po prvi minuti in 28 sekundah. Vendar ga ne habira, marveč ga šele predela v svojem želodcu, nabira pa nektar, to je sladki sok, ki ga izločajo rastline. Ta nektar vsebuje od 20 do 75 odstotkov grozdnega in sadnega sladkorja, glede na vreme pa je njegova raztopina gostejša in redkejša. Čebela mora obleteti 5 milijonov detelj-nih cvetov, preden pripravi kilogram medu. Če hoče nabrati liter nektarja, pa mora 20.000-krat na pot. Med spravi v sat, druga čebela pa kane na vrh mravljično kislino, kj konzervira. Vosek je produkt iz medu in cvetličnega prahu. Iz medenega želodca potuje skozi prebavila v kri, potem pa prihaja v zadnjem delu čebelinega telesca skozi osem žlez na dan kot nekakšen znoj. Iz voska delajo čebele satovje in so izredne kemičarke, leteči laboratoriji ki proizvajajo dragoceno živilo. Kaj stori človeško telo v enem dnevu Človeško srce udari 115.200 krat in požene skozi telo 13.000 I krvi. Človek dihne 25.000 krat. Lasje mu zrastejo za 0,25 mm. Nohti mu zrastejo za 0,06 mm. Oči odpre in zapre 12.000 krat. S potenjem zgubi 0,7 kg vode. Njegovi kočniki razvijejo pri žvečenju 70 kg tlačne moči, pri trdi skorji kruha pa celo 100 kg. Da drži glavo pokonci, potrebuje za to 20 mišic. Če pa hodi, potrebuje 300 mišic. prinesli s seboj z naše Zemlje. Predhodno pa jo bodo morali podvreči učinku radioaktivnega zarčenia, da bi ostala čim dlje sveža, hkrati pa tudi učinku radarskih žarkov, da bi zmanjšali njeno težo. Znano je namreč, da na primer prehrambni artikli izgubijo pri takem žarčenju od 80 do 90 odstotkov svoje teže, kar je velikega pomena za prevoz na tako velike razdalje. Toda znanstveniki delajo tudi na tem, da bj rešili mnoga druga vprašamo, za katera se smatra, da bodo ovirala normalno življenje v Selenopolisu. Za sedaj ostaja upanje v uresničenje velikega in davnega človekovega sna, o poletu skozi prostor in osva:anje Lune ter drugih planetov. Predhodniki tega poleta — umetni zemeljski sateliti in umetni planeti — so dokazali, da znanost ni daleč od trenutka, ko bo svet z začudemem izvedel za vest, da prva vsemirska ladja potuje v vesoljni prostor. Nevsakdanja reklama Na mehiškem polotoku Jukatanu je neki knjigotržec opremi svoje izložbeno okno z okusno zbirko romanov, vezanih v usnje, ob njej so bile razvrščene neznatne drobne brošurice, ob straneh je namestil vrsto zajetnih leksikonov, spredaj pa je razložil zemljevide raznh velkosti in izdelav. Ozadje izložbe je zapolnjeval pisan lepak z naslednjim vabilom k nakupu: „V USNJE VEZANE KNJIGE so zelo koristne za brušenje topih nožev. TANKE BROŠURE so ne-obhodno potrebne za uravnovešenje majavih miz in drugega polvštva. LEKSIKON je učinkovit lučalni izstrelek in dobro služi kot podloga na sedežu. ATLAS vam lahko nadomesti drago potovanje po svetu." Od kdaj v nedeljo ne delamo Povsem naravno se nam zdi, da mora po šestih delovnih dneh priti dan počitka, ko se zapro delavnice in trgovine, uradi in šole, ko lahko svobodno razpolagamo s celim prostim dnem. Vsekakor je človeštvo že v davnih dobah težilo za tem, da si privošči po šestih dneh dela dan razvedrila, da je sedmega dne zbiralo novih moči in sil za naslednje delavnike. Dan počitka pa ni bil vedno pri vseh narodih isti. Kar je nam nedelja, je bil starim Grkom ponedeljek, Perzijcem torek, Sircem sreda, starim Egipčanom četrtek, Turkom petek in Ž:dom sobota. V začetku krščanstva so imeli pravzaprav dva praznika: Judje so praznovali soboto, kristjani pa nedeljo. In tako so bile ob nedeljah odprte trgovine in so ljudje delali, šele cesar Konstantin Veliki je leta 321 prepovedal ob nedeljah vsa nenujna dela, cesar Leon lil. pa je v prvi polovici osmega stoletja slednjič prepovedal vsakršno delo na ta dan. Svet se je na to postopoma privadil in navada je ostala do današnjih dni. | ■ p ", ' Kje ste, Eamulovi? Anton Ingolič •=! ■ ::!i lillliimJiiilimi..JI! Nenadoma me je potegnila k sebi. »Marc, kakor da te je poslal sem Chri-.,°Phe. Še po smrti me ima "rad. Ne zaslu-|I,Y' si tolikšne ljubezni, čeprav sem osem i ž vela z njim. Strašna so bita ta leta, rQšna je bila tudi njegova smrt. Je hitro Vi?" ^ »Ko smo ga odkopali, je bil že mrtev. °Pali pa smo manj kot pol ure.” , »Povedala sem ti, Marc," je rekla hla-n°> tuje. »Zdaj pa pojdi!" I^ Pad sem šel. Ves teden me ni bilo k njej. j 'c nii ni rekla. Kakor da je vse prav. Po-6rri me je spet potegn lo k njej. Bila je še Janejša in toplejša kot prej. Vku se je začel topiti sneg in je bilo v ie J” Prve pomladanske sapice, mi «oia,a neki dan, ko sva stala pred hišo: ^ r°ci bodo prinesli življenje na našo pla-*da-'„^arc' jeseni ne bo več tako tiho kot Začudeno sem jo pogledal. ,ofr 6^a sem *■<* se ie cahlo nasmehnila, ninQ f1 “°do prinesli življenje na našo pla- „Louison?l" „Oui, Marc!" je prtrdila z blagim sreč-n:m glasom in smehljajem. „Da, Marko," je ponovila po slovensko. (To sta bili edini slovenski besedi, ki ju je znala.) Mene pa je vznemirila njena novca. O tem, da bi lahko imel otroka, sem seveda razmišljal že pri Mudfonjki. Tako dolgo me je mučilo, da sem jo neki dan le vprašal. »Že dvakrat je bilo," se ie zasmejala, „pa sem odpravila, tu je laže ko pri nas na Poljskem." Prizadelo me je, ranilo, vendar pozneje nisem več povpraševal po tem. Brigitte nisem niti vprašal, vedel sem, da bo storila, kakor je prav zanjo in tudi zame. In tiste ženske v Champagni? Zares, tu na Francoskem je drugače s to rečjo kot na Poljskem in Slovenskem. Vendar je lahko tudi tu prav tako. Recimo tu na tej visoki, nad ostali svet dvignjeni planini. Louison, vdova po mojem tovarišu s ceste, kjer se bo delo nadaljevalo čez kak mesec, bo torej imela otroka in jaz bom njegov oče. Ponoči sem hotel k njej, da bi se glede tega pogovoril z njo, čeprav sam nsem vedel, kaj naj pravzaprav rečem. Toda našel sem vrata zaklenjena. Drudo jutro mi je rekla: »Bolje tako, Marc. Mati je umrla, ker je oče baje do kraja ni pustil na miru." Življenje je teklo dalje, kakor da se ni nič zgodilo. Sneg je kopnel, pokazale so se zelene ploskve in se večale z vsakim dnem, sonce je čedalje topleje sijalo, živi- na je po ves dan mukala in silila iz hleva. Že ni bilo videti več snega pod nami in po sosednjih planinah, ki so bile nižje kot naša, le skalnati vrhovi nad nami so bili še zasneženi. Tam bo sneg ostal vso pomlad in vse poletje. Nazadnje smo živino le spustili na pašo. Odtlej ni bilo zame pravega dela več. Ves dan sem imel v očeh Louison, ki se ji je vedno bolj videlo, da bo rodila. Celo Lafourmi je opazila, kajti često se mi je dobrikajoče nasmehnila. Kako? Da bi ostal na planini? Tu v tej samoti, ki bo zame samota tudi potem, ko se bo podilo okoli hiše pol tucata otrok? Ne! Toda ko sva opravljala z Louison kako delo ali kar tako sedela na klopi pred hišo, mj je bilo vendar prijetno ob misli, da bi lahko postal gospodar širnih pašnikov in bogatih gozdov pod nj'mi. A že so se mi pokazali rovi merlevvaldskih rudnikov, slišal sem brnenje svedrov in udarce krampov, videl sive rudarske hišice, zaslišal bučno govorjenje svojih rojakov pri Avstrijcu, pogovarjal se z Gaspardom in Pierrom o velikih, usodnih rečeh, plesal z živahn mi domačinkami v Nieuxu, iskal Marto v Mensu, se pulil v marsejski luki za prtljago in pohajkoval po nabrežju bele Nice. Ne, ne! sem še odločneje zavrnil vabilo, ki ga nisem bral samo v Louisoninem glasu, marveč tudi v zdravem planinskem zraku, sinjem nebu, zelenih pašnikih in živini, ki je požrešno mulila pomladansko travo. »Louison, bi šla z menoj v dolino?" sem vprašal nekoč bodočo mater svojega otroka. »Vedno bom ostala tu na planini." »Prodala bi posestvo in si kupila spodaj kaj manjšega." »Ne, s planine ne grem, tu ostanem do smrti." Louison je bila kot moja mati. Ne, še bolj je prirasla na zemljo. Mene pa je čedalje huje vleklo dol med ljudi. Z vsakim dnem je bilo dela manj, zato pa več časa za razmišljanje. »Ali res ne bi šla?" sem jo spet vprašal; ne bi mogel reči, ali sem si želel, da bi šla z menoj, ali da bi ostala. Dolgo je molčala, potem me je pogledala in dejala: »Ne zadržujem te, Marc." Kaj je bilo v njenem pogledu in glasu? Ni bila prošnja, naj ostanem? Morda. Bila pa je tudi svoboda, ki mi jo je dala. Zvečer mi je rekla: »Ti si človek velikih cest in globokih podzemeljskih rovov, jaz sem prirasla na to planino. Razumeš?" Razumel sem Louison, a vedel sem tudi, da moram v dolino, v svet. Ko sem ji to povedal z vso odločnostjo, je samo rekla: »Pojdi, če res moraš iti!" Dva dni pozneje sem ji segel v roko. »Kmalu bo živo na naši planini." Ogledala se je naokoli. Hotela je nadaljevati začeto misel, pa je le rekla kratko, toplo: »Hvala, Marc!" »Tebi hvala, Louison! Želim, da bi bilo srečno, da bi . . ." NAPREDNIH GOSPODARJEV Pcmcč gorskim kmetom v teoriji in praksi Nadaljnja usoda kmetij v visokih, od trga in prometa odmaknjenih krajih, na strmih prisojnih in odrojnih pobočjih je posebno vprašanje kmetijstva v alpskem svetu Evrope. To vprašanje ni novo, niti ni staro šele nekaj let. To vprašanje se je pričelo pojavlja:!, čim se je delež kmečkega prebivalstva na skupnem številu prebivalstva pričel krčiti in prihaja tem ostreje do izraza, čim hitreje se ta delež krči in čim večje je število kmetij, ki štejejo v to skupino kmetijskih obratov. Vprašanje usode gorskih kmetov je tembolj pereč agrarnopolHčni problem, čim bolj ročno in vprežno delo na kmetijah v ravnini opravljajo kmetijski stroji, ki produktivnost kmetijstva po ročni delovni sili podvojijo in celo popetorijo. S tem gorski kmečki človek pri zaslužku za svoje delo čedalje bolj zaostaja za ravninskim kmetom, predvsem pa za veleposestjo. To zaostajanje se veča zaradi dognanj v načinu gnojenja in na področju semenarstva ter razvoja znanos'i in tehnike v reji domačih živali na vedno večjo storilnost, ki se v hribih pozneje in težje udomačujeta kot v ravnini. Vprašanje gorskih kmetov je v vsaki državi alpskega sveta pereče toliko bolj, v kolikor večji je odstotek števila gorkih kmetij, v kolikor boli napreduje mehanizacija kmetijskega dela in v kolikor manj odgovarjajo gorske kme ije pogojem, ki so potrebni za eksistenco kmečke družine. Možnost eksistence kmečke družine je že v ravnini v glavnem odvisna od ustreznega obsega kmetije tako v pogledu na kmetii,-;ko kakor tudi v pogledu na gozdno površino. Pri nas v Avstriji nekako velja pravilo, da je za drugim poklicem odgovarjajočo eksistenco kmečke družine v ravnini potrebnih 15 ha kmeti iške in približno ista količina gozdne površine. Za eksistenco družine na gorski kmetiji pa je pcrcbna kmetijska po- Kmetijski nasveti Da se svinje ne lotijo kože dreves. Nekaj vrst svinj napravi veliko škodo na drevju. Ostri zobi prašičev se zarijejo v drevesna stebla in store mnogo večjo škodo kot glodale!. Priporočljivo je, vse svinje, ki se s svojimi zobmi lotijo sadnih dreves v vrtu, izločiti kot plemenske živali. Ako pa so kmetovalci iz kakršnega koli razloga primorani spuščati prašiče v sadovnjake, tedaj naj drevesna stebla ograde s tremi količi in dodajo trnje. Posebno škodo delajo take svinje na koščičastih sadnih drevesih: slivah, češnjah in drugem. Nega nadušljlvih konj. — Nadušljivi konji so uporabni za delo, če se bolezen ni razvila tako daleč, da jih sapa duši. Taki konji potrebujejo čim več čistega zraka. Hlev je treba stalno zračiti. Nadušljiv konj laže prenaša hladen kot topel zrak. Konju, ki je obolel za naduho, je treba polagati krmo v odrejenem času in mu dati možnost, da dalje žveči, ker teže je kot zdrav koni. Potreben mu je tudi daljši od-počitek. Ne smemo ga uporabljati za najtežja dela. vršina v prvi vrsti odvisna od lege in možnosti rabe zemlje. Vsekakor je v povprečju ne bo treba več, nego v ravnini, pač pa mora biti gozdna površina gorske kmetije mnogo večja, kakor v ravnini. Čim težji so delovni pogoji na kmetijski površini in čim manjša je njena gozdna površina, tem delikatnejši je problem njenega obstoja. To še posebej zato, ker je gorskim kmetom po drugi svetovni vojni odvzet zaslužek pri vožnji lesa in ker je doda na zaposlitev vsaj enega člana družine v industriji, ki pa lahko še pomaga delati doma, zaradi oddaljenosti od industrijskih centrov takorekoč izključena. V alpskih deželah stojimo zaradi tega pred nevarnostjo propadanja gorskih kmetij. Če so bili pred šestdesetimi in osemdesetimi leti fevdalci in veleposestniki tisti, ki so s silo preganjali gorske kmete z njihove zemlje, da so ri zaokrožili svojo gozdno posest in svoja lovišča, bo v kratkem naraščajoča mehanizacija, pa tudi enostranska in nepremišljena agrarna politika tista, katere žrtev bodo postale številne gorske kmetije. Predlogi in načrti Avstrija ima v alpskem sve u največ gorskih kmetij. Od 430.000 kmetijskih obratov jih ie 163.000 uvrščenih v skupino gorskih kmetij. Problem, kako te kmetije napraviti sposobne, da bodo nudile svojim družinam eksistenco, in kako ljudem na njih zboljšati ali olajšati trde pogoje dela in življenja, je zaradi tega pri nar posebno pereč. V primeru neupoštevanja tega problema se namreč lahko zgodi, da v Avs riji ne bodo pričele propadati le posamezne kmetije ali vasi, temveč cele doline in pokrajine predvsem na Tirolskem, Solnograškem, Zgornjem Štajerskem in pri nas na Koroškem. Pristojni krogi že nekaj let proučujejo pogoje za učinkovitejšo pomoč gorskim kmetom in so v tem pogledu v kmetijskem ministrstvu prišli do zaključka, da mora biti gorskim kmetom dana pomoč predvsem v naslednjih oblikah: 1. zboljšanje prometnih zvez in razmer s povečano gradnjo -ovornih poti in žičnic; 2. čim naglejša elektrifikacija še ne elektrificiranih gorskih predelov in kmetij; 3. zboljšanje agrarne strukture potom zložit-ve zemljišč in razdelitve po večini slabo produktivnih skupnih pašnikov ter povečanje površine posestev, v kolikor je za to zemlja na razpolago; 4. pospeševanje zboljšanja pogojev v produktivnosti kmetij, predvsem po om ureditve vodnega gospodarstva v zemlji, potom sistematičnega harmoničnega gnojenja in potom zboljšanja živinoreje, zlasti z zbol jšavanjem krmne osnove in s pospešenim pobijanjem vzrejnih bolezni, jetike in banga; 5. zboljšanje gozdnega gospodarstva v gozdu gorskih kmetov po oni zboljšanja pogojev za lažji dostop v gozd in za lažje spravilo lesa, s pomočjo pospešenega pogozdovanja in smotrne vzgoje in nege gozdnih sestojev ter končno s pomočjo ločitve paše od gozda. Pomoč v praksi Nobeden teh ukrepov ni nov. Vsi so bili že večkrat nakazani in vsi se že nekaj let od strani države prakticirajo in forsirajo. Zato je istočasno, ko se ponovno govori o teh ukrepih, zanimivo pogledati, kako se je gorskim kme om dodej pomagalo. Žal o tem v javnosti ni dovolj neposrednih podatkov, ki bi pokazali konkretno pomoč gorskim kmetom, in — kar bi bilo še važnejši — v katere predele je šla ta pomoč in katerim velikostnim skupinam gorskih kmetij je bila predvsem dodeljena. V letu' 1958 je bilo na Koroškem zgrajenih nekaj tovornih poti s skupno dolžino 33,8 km in je s tem dobilo zvezo s prometom 156 kmetij. Gradnja teh poti je sta- ---------------------------------------------------------------------\ Ob jesenskem gnojenju: Apno in fosforna gnojila na travnati svet Krava, ki daje na leto 3000 I mleka, odda s tem mlekom 3.6 kg kalcl|a (apna) in 2.7 kg fosforja. Da pa k r a v a, ki ustvari na leto 3000 I mleka in ki poleg tega da še tele, ostane pri zdravju, potrebuje letno 11 kg kalcija In več kot 11 kg fosforja. Te količine apna in fosforja more krava dobiti edino-le v krmi, predvsem v senu kot osnovni krmi. Poleg ostalih krmil je za zadostitev potreb po kalciju in fosforju na kravo potrebnih 4400 kg dobrega sena. Dobro, na kalciju in fosforju bogato seno je mogoče pridelati le tam, kjer je zemlja izdatno založena s temi minerali. Tisoči primerov preiskav zemlje vedno spet kažejo, da v zemlji skoraj povsod primanjkuje kalcija in fosforja in da je pomanjkanje teh dveh mineralov n a j v e č j e na travnatem svetu. * To pomanjkanje je mogoče odpraviti edino z apnenjem In z izdatnim gnojenjem travnatega sveta s fosfornimi gnojili, predvsem s Thomasovo moko ali s hiperfosfatom, ki deluje dolgotrajno in je najbolj bogat na fosforju in apnu. Izdatno gnojenje z apnom in fosforjem je osnovni pogoj za pridelek krme, ki bo bogata na mineralnih snoveh, s tem pa tudi za zdravo in odporno živino. _________________________________ _______________J la 7,600.000 šil., državni in deželni prispf" vek pa je znašal skupno 4,400.000 *“■ Žičnic je bilo napeljanih 30 z 9,5 km u°*' žine, s čemer je dobilo zvezo s prometom 23 kmetij. Napeljava žičnic je stala 1,083.000 šil., prispevek države in dežele pa je znašal blizu '/s milijona šil. V preteklem le tu je bilo — kar tiče el ek' trifikacijo — od skupno 49 projektov zgotovljenih 17 s 87 km elektrovoda za 243 I kmetij. Skupno je elektrifikacija lani stala | 6 '/a milijona šil., prispevek države in de- I žele pa je znašal 3 •/* milijona šil. Za u rditev gorskih kmetij (Be' j sitzfestigung) je bilo v zadnjih 10 letih rešenih 1.705 prošenj s skupno vrednostjo predvidenih projektov v znesku 105 milijonov šil., državni in deželni prispevek pa je z.na-šal Ie 14 milijonov šil. Ta akcija se je v začetku razvijala zelo togo, vendar interes n* njej v zadnjih letih narašča. Tako je bilo I3' ni rešenih 250 prošenj (kar predstavlja eno šestino vseh prošenj zadnjih 10 let) v skupi*1 vrednosti nad 18 V* milijona šil. z 2 milij0' noma šil. državnih in deželnih prispevkov- Poleg akcije za utrditev gorskih kme ij so na razpolago še krediti in subvencije za gorske kmete. V preteklem h' tu je bilo v tej akciji od 217 prošenj rešenih 175 s krediti v skupnem znesku blizu 6 milijonov šil., v petih primerih pa so bile df' ne subvencije v skupnem znesku 170.000 Šil* V akciji za ponovno naselitev kmetov na opuščenih kmetijah je bilo lani rešenih 14 prošenj s skupno vrednostjo 1,800.000 šil. Država in dežela pa sta v til namen dali 204.000 šil. subvencij in 56.000 šil. posojil. Skupno je v zadnjih 10 le ih zi čakajo na odgovor. . . Milijoni čakajo 11:1 jasen odgovor!" 1 m zato predsednik sodišča Biinger kriči: »Kdo je tukaj predsednik?" Četrtega novembra se je pojavil pred sodi-(Cem minister Goring. Vstopil je obut v viso-Škornje, v jahalnih hlačah, v uniformi SA. njim je vstopila osebna straža SS-oddel-h°v. Nemški novinar Adolf Stein je ob tej Prožnosti naphal v svoji neumni navdušeni; »Ta Goring je prepoln moči in sile. Presto (donnerwetter) kakšen vojaški glas!" 0(la Goring je že prej v svojih govorih pognal vse, kar je važno in kar ga tudi prikuje v pravi luči: ( »Zahvaljujem se stvarniku, da ne vem, kaj . Pravi bi’ i objektiven ... Če rečete, da so j in tam s kom slabo ravnali, tedaj lahko ^ttio rečem: kjer se obla, letijo oblanci. . . j ustrelim nekajkrat preblizu ali preda-toda vsaj streljam . ..“ ^čoringa so tedaj nacisti radi im/enovali ^ e*ezni Herman". Na procesu je pokazal, Je veliko bolj neumen kot železen. Na-j n>l se je in začel polemizirati s pisanjem d 'Vernskega tiska in s protiprocesom v Lon-Goring je bil uživalec morfija. To so Žrl *5rot'Procesu ugotovili, in to ga je silno k ° . Zato je na procesu rjovel kot lev, toda n'ul se je kot - osel. rin ^irov ga je spregledal in ga zrušil. Go-Je zapustil dvorano ves zaripel in penast. jc Pr°cesu se ni več pojavil. Inozemski tisk na tiolgo pisal o tem dvoboju. Tudi drugo najbolj pomembno pričo — ministra Goebbelsa — je Dimitrov pustil, da se je napihnil kot domišljava žaba, ki hoče postati velika kot vol. Nato ga je pohodil. Dimitrov mu je izvabil iz ust, da je v času požiga veljala Weimarska ustava v Nemčiji, ki je dopuščala ob toj političnih strank. Dimi rov minrtra odpravi s suhim stavkom: „To je dokaz, da vi ne spoštujete nemške ustave." Kje je zdaj Hitlerjeva pesem o legalnih sredstvih za prihod na oblast? Ni je nikjer! Stvari so jasne. Nacizem je pokazal svoj pravi obraz. Proti Dimitrovu in ostalim tovarišem (Tor-glerju, Tanevu in Popovu) je nastopalo 65 prič. Te priče naj bi stisnile obtožence v jeklen krog in jih pokopale. Hitlerjeva Nemčija je terjala veličastno zmago. Doživela je popoln polom. 23. decembra 1933 — sodišče izreče obsodbo Leipziški proces je trajal tri mesece: začel se je 21. septembra; razpravo so zaključili 16. decembra; nato se je sodni zbor povlekel za teden dni in 23. decembra izrekel razsodbo. V tem tednu se je nemška vlada pošteno spotila. Prav tako se je v tem tednu antifašistično gibanje po vsem svetu krepko vrglo v zadnji boj. Nacistična Nemčija je zahtevala najtežje kazni. Proces je spodletel. Kako zadostiti tolikemu hrupu nacistične propagande, ki jc že celo leto prerokovala obtožencem smrtno kazen? Kaj ni Goring še kot priča kričal o vislicah in grozil? Svet je še vedno živel pod vtisom njegovih besed, ki jih je izrekel na sodišču: „Če obsodbe ne bo, bom znal krivce uda-riti.“ In za Goringa drugih krivcev ni moglo biti, kot so bil obtoženci, ki jih je sam določil. Govoril je nedvoumno. Še š iri dni, preden je sodišče izreklo obsodbo, je dal dopisniku „Berliner Nachtausgabe" naslednje pojasnilo: „Upam, da bo leipziški proces, ki je razočaral vse nemško ljudstvo, kmalu končan. Le-ta nam je pokazal, da se ne smemo opirati na abstraktne paragrafe, kadar sodimo podle politične zločince. Na ta način se znajdemo v nemogočem položaju." General »Železni Herman" skorajda naravnost svetuje sodišču, naj se ne naslanja na zakone. Če njegove besede prevedemo v preprosto govorico, tedaj to pomeni: politične nasprotnike moramo uničiti mimo vseh zakonov. Vrhovni zakon je nacis lično načelo »fiihrerstva". Za dosego cilja so dovoljena vsa sredstva. Triindvajsetega decembra 1933 je bila vsa Nemčija uprta v Leipzig. Trg pred sodno palačo je nudil enako sliko kot prvi dan procesa. Tam so se gnetli policisti kot čebele v panju. Zasedli so ceste, sodno palačo in hodnike. V dvorano je vstopilo devet sodnikov, ki so bili ogrnjeni v svoja svečana oblačila. Kot vedno so tudi tokrat dvignili roke v hitler-janski pozdrav. Zasedli so svoja mes"a. Predsednik TV. senata sodnik Biinger je v tal in ukazal straži: „Pripeljite obtožence!" Dvorana je obmolknila. Straža je pripeljala obtožence. V dvorani je prežala smrt. Le še nekaj sekund in Biinger bo prečita! obsodbo o‘življenju ali smrti petih ljudi: ,,V imenu Reicha razglašam nasledno razsodbo: Obtoženi Torglcr, Dimitrov, Popov in Ta-nev so oproščeni. Obtoženi van der Lubbe ie zaradi veleizdaje in uporniškega požiga in poskusa navadnega požiga obsojen na smrt in na trajno izgubo državljanskih pravic . . . Pravici je zadoščeno." V dvorani so nacis i sklonili glave. Bili so vajeni, da so morili po cestah in po stanovanjih. Tu so se glavni obtoženci — komunisti — umaknili krvavemu nacističnemu obračunu. Tri mesece so poslušali proces in verjeli so v propagando, da bo zadnji dan „velika" predstava. Zgodilo se je, česar niso mogli verjeti. Bili so prepli vi v svojih hujskaških dušah, da bi lahko razumeli, da Hitlerjeva vlada le ne more javno obračunavati s Torglerjem in Bolgari, če se je temu uprlo svetovno javno mnenje. Vlada Reicha je kapitulirala. Res pa je, da se v utemeljitvi razsodbe na vsaki strani pojavlja značilna pripomba: ,,Krivda ni dokazana." To velja za Torglerja in za vse tri Bolgare. Toda leipziško sodišče je v utemeljitvi razsodbe še vedno vztrajalo, da sodi van der Lubbe v komunistični tabor, da je komunistična stranka odgovorna za požig Reichstaga in da je hotela zanetiti državljansko vojno. Nacisti se niso hoteli odreči svoji razlagi požiga Reichstaga, sicer bi bila vsa njihova politika v letu 1933 slečena do golega. S to utemeljitvijo so morali opravičiti svoj teror in prehod Nemčije v Hitlerjevo obdobje. Zato je utemeljitev polna potvorb in laži. Obsodba v Leipzigu je bila izrečena. Tor- gler, Dimitrov, Tanev in Popov so bili oproščeni. Toda Goring je držal besedo; takoj po razsodbi so bili v sodni dvorani spet aretirani. To so opravili Goringovi policis.i. Tisti dan je prispela v Leipzig mednarodna delegacija, da bi se sama prepričala o dejanskem stanju oproščenih. Goringove grožnje so bile preveč jasne. Na hodniku sta čakali na Dimitrova mati in sestra, Torglerja je čakala žena. Čakali so oproščene. Zaman. Romali so spet v zapor, spet so se za njimi zaprla vrata ječe. Zanimiva je beležka, ki jo je vnese! v svoj dnevnik 22. decembra 1933, dan pred razglasitvijo obsodbe v Leipzigu, ameriški poslanik v Berlinu William E. Dott: „Neki novinar, čigar informacije so bile vedno zanesljive ... . , je prišel zjutraj k meni in mi povedal, da mu je neki visoki nemški uradnik, po mojem mnenju šef gestapa Rudolf Diels — sporočil, da bo jutri sodišče Reicha vse komunis e z izjemo van der Lubbeja . . . oprostilo. Toda Georgeja Dimitrova, bolgarskega komunista, ki je bil iz svoje lastne domovine izgnan, naj bi na povelje mini'trškega predsednika Goringa umorili, preden bi le-ta zapustil Nemčijo. Informator mojega prijatelja (novinarja) je dodal: ,Vem, da je moje življenje v nevarnosti, ker vam to govorim, toda za mano je grozna noč . . Svetovna javnost je bedela. Tudi o tem dejs vu je bila obveščena že naslednji dan. Dimitrova in ostale je aretirala saška policija. Toda po Goringovem naročilu so aretirance odvlekli na pruska tla, kjer je bil Goring gospodar nad njihovo smrtjo in življenjem. Pripeljali so jih v Berlin in jih vrgli v katakombe gestapovskih zaporov. To so bili novi nacistični zapori, ki jih je uredil Goring v vlažnih kleteh nekdanje Akademije umetnosti. Prej Akademija umetnosti, zdaj gestapovski zapori, grozen dokaz, kam vodi Nemčijo nacizem . .. V inozemstvu so se pričele ponovne de-mons racije proti nezaslišanemu početju nemške vlade. Delavske organizacije sklicujejo protestna zborovanja. V Nemčijo prihaja na tisoče protestnih brzojavk. Nastopajo svetovno znani javni delavci: Andre Gide, Andre Malraux in drugi. V Berlin prispe ameriški sodnik Gallagher. Njega je predsednik leipziškega procesa Biinger odstranil s procesa. Sedaj neutrudljivo dela tedne in tedne, da bi osvobodil aretirance. Mati Dimi rova ostane v Nemčiji, čeprav je po zaključku procesa zbolela in čeprav so ji odvzeli tolmača. Po vsem sve u demonstrirajo milijoni. Le uradni branilci s procesa molčijo kot lipovi bogovi. Mati Dimitrova je obiskala dr. Tei-cherta, da bi se zavzel za sina. Hlapec nacističnega režima ji je »razložil", da je bila z zaključkom procesa njegova naloga končana. Aretiranci pa so ždeli v vlažnih podzemeljskih celicah. Najbolj človeški so bili še najnižji policijski uslužbenci. Gestapo je našel posebne rafinirane prijeme. Jetnikom ni nudil nobene zdravniške pomoči, čeprav so bili vsi bolni, posebno pa Popov. V začetku zdravnikov ni bilo, nato so pričeli prihajati Usoda bednega Prvi dnevi januarja 1934 so bili obenem zadnji dnevi Marinusa van der Lubbeja. Usoda njegovega življenja je bila že zapečatena. Bil je najvažnejša priča nacistične provokacije. Bilo je nevarno, če bi kdaj pozneje spregovoril. Pravi zažigalci niso mogli biti mirni, dokler je Lubbe še živel. Napočil je 10. januar 1934 — zadnji dan življenja van der Lubbeja. V jutranjih urah so ga na dvorišču leipziške kaznilnice obglavili. . Uradno poročilo je trdilo, da je star) predsednik Hindenburg odbil njegovo prošnjo za pomilostitev. Toda v resnici je bila smrtna obsodba pravomočna šele štirinajst dni po tem, ko so Lubbeja že obglavili. Ta naglica je zančilna. Hoteli so se ga čimprej znebiti. H A R J E M drug za drugim. Toda zdravniki niso preiskali ujetnikov. Prihajali so v civilnih ome-kah in uniformah. Zahtevam jetnikov so se navadno nasmihali. Minili so tedni. Nevarnost za aretirance se je vedno bolj večala. Dimitrova je v za-če ku februarja 1934 obiskal v ječi angleški novinar „Daily Expressa“. Pri razgovoru je bil navzoč kriminalni svetnik gestapa Heller. Razgovor je priobčil 7. februarja londonski „Daily Express“. Dimitrov govori: „To, kar bi jaz hotel vedeti, je: zakaj me ne osvobodijo? Lahko razumem, da me hoče Goring ubiti. Če bi bil jaz član nemške vlade, bi čutil to kar on, toda to, da zadržuje v ječi človeka, ki je bil oproščen — tega ne morem razumeti. Pro estiram zaradi tega in upam, da boste tudi vi zame protestirali." Nacisti so skušali z raznimi izgovori utemeljevati, zakaj jetnikov ne izpuste. Tako so razlagali, da Bolgarov ne morejo poslati preko meje, ker jim nobena sosedna država ne dovoli potovati preko njenega ozemlja. To je bila laž. Francoska in poljska vlada sta sporočili nemški vladi, da sta pripravljeni dati Bolgarom prehodne vizume. Naenkrat je planila v svet drobna toda pomembna vest: 15. februarja je vlada Sovjetske zveze podelila Dimitrovu, Popovu in Tanevu sovjetsko državljanstvo. Že naslednji dan je poslanik Sovjetske zveze v Berlinu zahteval, naj nemška vlada v kratkem čaru izroči »sovjetske državljane, ki so bili oproščeni pred najvišjim nemškim sodiščem". Hitler je moral pripogniti hrbet in 17. februarja 1934 je pojasnil dopisniku londonskega „Daily Maila", da bodo Dimitrov, Popov in Tanev izpuščeni. Toda Goring ni bil istega mnenja, kajti 18. februarja je objavil ,,Daily Mail" razgovor z njim. O Dimitrovu je dejal: »Morda Dimitrov ni zažgal Reichstaga. Toda imel je najboljši namen, da podžge nemško ljudstvo. Bil je najbolj delaven boljševi-ški agent v Nemčiji. Na sodišču sem mu dejal, da zasluži vislice že samo zaradi svojega zločinskega delovanja v Nemčiji pred požigom Reichstaga. To je še vedno moje zasebno mnenje. Če bi njegova stran zmagala, bi nas brez milosti pobesila. Ne vidim nobene osnove, zakaj bi morali biti obzirni. Sedaj je varen za zapahi. Tu bo najbrž tudi ostal, kajti tu je najbolje spravljen. Takšen človek je preveč nevaren, da bi se v družbi svobodno gibal." Hitlerjeva izjava nasprotuje Goringovi. V nemški vladi se torej še niso zedinili. Toda že 23. februarja Sovjetska zveza vnovič zahteva izročitev aretirancev. Ta zahteva in pritisk antifašistov drugod po svetu nista ostala brez odmeva. Štiri dni kasneje — 27. februarja 1934 — skoraj leto dni po tem, ko so bili Dimitrov, Popov in Tanev aretirani v' Berlinu, so jih brez predhodnega obve'tila zgodaj zjutraj zbudili. Odpeljali so jih na letališče. Tu jih ie čakalo letalo, ki jih je še isti dan odpeljalo v Moskvo. Zadnja postaja pred prihodom v Sovjetsko zvezo je bila letališče v Konigsbergu v Vzhodni Prusiji. Tu se je Dimitrov poslovil na poseben način. Pristopil je k policijskemu komisarju in mu obljubil, da se bo vrnil v Nemčijo kot gost nemške ljudskodemokratske vlade. Zvečer je letalo pristalo v Moskvi, ke isti večer ro vse radijske postaje po svetu prinesle vest o osvoboditvi leipziških junakov. Prve Dimitrove besede so bile zahvala mednarodnemu proletariatu in plemenitim javnim delavcem vseh držav, ki so se borili za osvoboditev jetnikov. Torgler je bil nemški državljan. Njemu so Goringovi gestapovci namenili posebno usodo. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče Oranienburg. Tu so ga telesno in duševno mučili. Tu naj bi svet pozabil nanj. van der Lubbeja O izvršitvi obsodbe so sporočili šele naknadno. Obglavljenju, ki je bilo tajno, so prisostvovali predstavnik sodišča, predstavnik visokega sodišča, odvetnik Seuffert in dvanajst leipziških meščanov. Giljotina je opravila svoj posel ob pol osmi uri zjutraj. V uradnem poročilu o izvršitvi smrtne kazni so navedli, da je bil van der Lubbe zelo miren, ko so mu prebrali obsodbo, in da se na svoji zadnji poti ni upiral. Tako se je glasilo uradno poročilo. V resnici so se dogodki odvijali nekoliko drugače. Ljudje, ki so prisostvovali izvršitvi obsodbe, so v krogih svojih prijateljev in znancev povedali, kaj se je tisto uro dogajalo na kaznilniškem dvorišču. (Se nadaljuje) Boj za narodnostne pravice je za celovško škofijstvo prekršek proti 4. božji zapovedi Odlok celovškega škofijskega ordinariata, s katerim se slovenskim otrokom vsiljuje nemški veronauk, je razumljivo izzval med našim narodno zavednim prebivalstvom silno razburjenje. Tudi iz zelo pobožnih krogov je slišali ostre obsodbe tega ukrepa, ki dokazuje, da se je škofijski ordinariat javno vključil v germanizacijski ustroj ter pomaga ponemčevati slovensko mladino v šoli. Ordinariatu so bili poslani odločni pro- B. Gurkcr Ordinariat Zl. 4032 Bolj nedvoumnega dokaza, kako celovški ordinariat gleda na pravično borbo koroških Slovencev za svoje narodnostne pravice, res ni bilo treba. .Slovenski vestnik" si je nakopal prekletstvo cerkvenih oblasti, ker je vedno pogumno in dosledno zasto- testi z grožnjo, da bodo starši odjavili svoje otroke od verouka, če ordinariat svojega odloka ne bo preklical. O tem odloku je pisal tudi list Narodnega sveta koroških Slovencev »Naš tednik-kronika". S tem pa se je očitno zelo zameril krogom okoli generalnega vikarja Ka-drasa, kakor izhaja iz pisma, ki ga objavljamo v nemškem originalu: pal interese svojega ljudstva ter je brez olepšavanja opozarjal na krivice tudi takrat, kadar so se dogajale s strani Cerkve Zdaj je bil deležen ostrega ukora tudi „Naš tednik", ker se je drznil imenovati otroka pri pravem imenu in opozoriti na krivičnost škofijskega odloka glede jezika pri veronauku. Značilno pri pismu, ki ga je ordinariat poslal .Tedniku” je zlasti to, da se sklicuje na 4. božjo zapoved, torej isto zapoved, ki jo sam krši tako v svojem odloku glede veronauka kakor tudi v primeru Katarine Korpič. Morda bo tak prekršek očital tudi nam, ker se drznemo opozoriti na dvojno mero generalnega vikarja. Toda pravica je le ena, kar bi morali vedeti zlasti pri škofijskem ordinariatul Da pa je odlok ordinariata naperjen izrecno proti koroškim Slovencem, je razvidno že iz dejstva, da je generalni vikar Ka-dras v zvezi s Korpičevim primerom našel najbolj dosledne zagovornike prav pri .Karntner Nachrichten" in .Allgemeine Bauernzeitung", torej pri listih, ki sta vedno najbolj strupeno hujskala proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem. Lovstvo na prihodnjem koroškem velesejmu Kakor smo že kratko poročali, nameravajo prirediti na prihodnjem koroškem velesejmu, ki bo od 11. do 21. avgusta 1960, veliko deželno lovsko razstavo. Hkrati imajo v okviru velesejma predvideno veliko zasedanje koroškega lovstva, na katerem naj bi bilo udeleženih 6000 lovcev iz dežele. Razstava naj bi nudila vpogled v bistvo koroškega lovstva in koristila njenemu še uspešnejšemu in smotrnejšemu razvoju. Poleg prikaza najrazličnejših trofej, je pred-vdena tudi razstava lovskih psov. Kiagenfurt, am 19. Oktober 1959 Marianncng. 2, Ruf 17-52, 17-53 Gegenstand: Sprache im Religionsunterricht Schliessfach 277 AN DIE REDAKTION DES NAS TEDNIK IN KLAGENFURT Auf Ihren Artikel in der Nr. 38 vom 24. September 1959 und in Nr. 39 vom 1. Oktober ds. J. Ober die Sprache im Religionsunterricht sieht sich das bischdfliche Ordinariat leider gezivungen, Ihnen folgen-des xu erttffnen: Das 4. Gebol verlangt Ehrfurcht und Gehorsam auch der gcistlichen Obrigkeit gegenOber. Es ist des-halb abfdllige Kritik kirchlicher Erldsse zumal in der Presse cine Ubertretung des 4. Gebotes, auch wcnn solche Erltisse nicht allscits Versttindnls finden. Diese Ubertretung ist umso schwerer, weil der kirchliche Erlass unrichtig dargestellt und der kirchli-chen Behorde Beweggr0r.dc unterschoben werden, die fOr jeden objektiven Beurtcilcr im krassen VVidcr-spruch zur Wirklichkcit stehen. Eine weitere Erschwerung tritt dadurch ein, dass diese unsachliche Kritik erfolgt ist von einer Zei-tung, die sich als christlich ausgibt. Die unrichtigen und aufreizenden Bemcrkungen htitten vermieden werdcn k&nnon, wenn die Redak-tion sich vorher an zusf&ndiger Stelle erkundigt hbtte. Wie ernst die Kirche solche Entgleisungen beurteilt, geht aus dem can. 2344 des Kirchlichen Rechts-buches hervor. Dieses Schreiben an Sie wird im Kirchenblatt verttffentlicht. Die bischdfliche Behdrde gibt sich der Erwertung hin, dass in Zukunft Ihre Pflichten gegen die geistliche Behdrde nicht mehr verletzt werden. Der Gcneralvikar: Einschreiben! Kodraš RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 1. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00. 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: 1. program: — 5.55 Oddaja za kinete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Slovenske oddaje Radia Celovec Vsak dan razen ob sobotah in nedeljah ob 14.00 poročila in objave. Sobola, 7. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. t Nedelja, 8. 11.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 9. 11.: 14.00 Poročila, objavo. Pregled sporeda. Intermezzo. Kaj pravi zdravnik? — 17.55 Za ženo in družino. Torek, 10. 11.: 14.00 Poroči'a, objave. K 200. obletnici rojstva Fr. Schillerja. Sreda, 11. 11.: 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. Četrtek, 12. 11.: 14.00 Poročla, objave. »Kresnice", ljudska pesem iz Podgorjan v Rožu. Petek, 13. 11.: 14.00 Poročila, objavo. Mladinski obzornik. (3.) Sobola, 7. november: I. p r o g r a m : 8.00 Fantje, veseli bodite — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Zabavni spored — 15.20 Za filateliste — 16.20 Za mladino — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Zabavni spored glasbe — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Športna poročila — 19.00 Enostavno, veselje je —■ 19.30 Odmev časa — 20.15 ..Parsifpl'' — 21.45 Plesna glasba. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobilist — 13 30 Pet minut agrarne politike — 14.15 Godba na pihala — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Nekaj poskočnih — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Z glasbo po svetu — 19.15 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Dobro zabavo. Nedelja, 8. november: I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranje melodije — 11.00 Muzikalična nedeljska promenada — 11.30 Vesolo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska oddaja — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder —- 17.05 Plosna glasba ob petih — 19.00 šport v nedeljo — 19.45 Polke in valčki — 20.10 Radijska slušna gra — 20.50 Franz von Suppe-jove melodije. II. program: 7.05 Godba na pihala — 9.00 Operni koncert — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Operefa od A do Z — 16.00 Plesna glasba — 16.20 Popevke — 18.Q0 Koncert v novembru — 19.30 Avstrijski teden knjige — 20.00 Lepe melodije — lepi glasovi — 21.45 šport. Ponedeljek, 9. november: I. program: 8.00 Operni koncert — 14.45 Prav za Vas — 15.30 Knjižni kotiček — 15.45 Veselo živeli in lahko umreti — 16.30 Koncorlna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za Vas? — za vse — 18.30 Mladinska oddaja — 19.30 Odmev časa — 19.50 Pestro mešano — 20.15 Citati in razumeti. II. program: 6.45 Majhna molodija — 8.20 Pro- simo, prav ' prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 10.40 šolska oddaja: Friedrich Schiller — 11.00 Za ljubi ele težke glasbe — 13.30 Za prijatelje opernih melodij — 14.40 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja 15.30 Sostanek ljubiteljev popevk — 16.00 Otroška ura — 16.30 Veselo in zabavno — 17.10 Kulturne vesli — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Veseli delopust — 20.00 Opora. Torek, 10. november: I. program: 8.00 Ljudstvo igra — 8.45 Domači zdravnik — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Dobro razpoloženi — 17.10 Veseli delopust — 18.55 športna poročila — 19.00 Ljuba mamica! — 19.15 Kako bi odloč'li Vi — 19.30 Odmev časa — 19.50 Pod eno odejo — 20.15 Friedrich Schiller: »Kabala in ljubezen". ' Sreda, 11. november: I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sve a — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 Avstrijska lirika — 16.00 Trideset minut z Heinzem San-daurjem — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki nam dopade — 17.55 Na koroški planini — 18.55 športna poročila — 19.00 Od plošče do plošče — 19.30 Odmev česa — 20.15 Orkestralni koncert — 22.10 Pogled v svet. četrtek, 12. november: I. program: 8.00 Zvenečo platno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 13.00 Mladina poje — 13.25 Humor in dobra volja — 14.30 Komorni koncert — 15.00 Prav za Vas — 15.45 Umetnost ledene dobe 16.00 Mali kon-cer! — 17.10 Glasba v mraku — 18.15 Oddaja za delavce — 18.30 Mladinska oddaja — 19.30 Odmev časa — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 13. november: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.45 Koncertna ura — 15.30 Kulturno zrcalo — 16.00 Glasba Nica Doslala — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Angleška zabavna glasba — 17.55 Na klopi ob peči — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.55 športna poročila — 19.30 Odmev časa — 20.15 Halo! Teenagerji! Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki iudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 8. 11.: 17.00 Za otroke — 17.30 Za družino — 19.30 »Družina Leilner" — 20.20 Veseloigra. Ponedeljek, 9. 11.: 19.30 »Inšpektor Garref" — 20.20 Aktualni šport — 20.40 »Zaključek akta". Torek, 10. 11.: 19.30 Kriminalna igra — 20.15 Leži v tvoji roki. Sreda, 11. 11.: 17.00 Oddaja za otroke — 17.30 Za mladino »Mosi k morju" — 17.45 Za družino: »Pri zdravniku rož" — 19.30 Očka je najboljši — 20.45 »Variete — Variete", film. Cefrfek, 12. 11.: 19.30 Spori — 20.15 »Gospodinja biti jo leiko", d skusijo — 21.00 Prenos iz nemško felevizije: »Periferija". Petek, 3. 11.: 19.30 To mi gre navkriž — 20.00 »Ekspedicija v neznano", film — 20.30 »Mojstrski tal", pravljica za velike ljudi. Sobota, 14. 11.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 Prenos iz nemško televizije: »Ouiz brez naslova". v ritmu — 14.00 Paraauajski napevi —- 14.10 Nekaj ruskih narodnih pesmi — 14.40 Voščila — 16.00 Slovenska pesem od lonan ike do danes — 16.30 Za prijetno razvedrilo — 1C 00 Jezikovni pogovori — 13.15 Zabavni potpourri — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Melodijo za prijeten konec tedna. Nedelja, 8. november: 6.10 Nekaj domačih — 6.30 Godba na pihala — 7.35 Popevke za nedeljsko jutro — 9.00 Zabavna matineja — 10.55 Popotovanje z melodijami — 12.00 Voščila — 13 30 Za našo vas — 13.45 Lahek koncort za podeželje — 14.15 Voščila — 15.30 iz popularne domača glasbe — 16.20 Nekaj narodnih in domačih za jesensko popoldne — 16 45 Za vsakogar nekcij — 18 30 Majhen mozaik mcoldij — 20 05 Ali jih poznale? Ponedeljek, 9. november: 5.00 Pisan spored zabavno glsabe — 8.05 Melodije iz sončne Španijo — 10.10 V ritmu današnjih dni — 11.00 Norveške melodije — 12.00 Trijo Dorka Skoborneta — 12.25 Kmečka godba igra — 13.55 Popevko so vrstijo — 14.55 Godala v ritmu — 15.40 Lis i iz domače književnosti — 16.00 V svelu opornih melodij — 17.10 šoferjem na pot — 20.00 Lahka glasba — 20.25 Pojo zabavni zbori. Torek, 10. november: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij' — 11.30 Oddaja za otroke — 12.00 15 minut z Zadovoljnimi Kranjci — .12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pot pevcev — pot popevk —- 12.40 Ma- Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. St. Vid v Podjuni. ktdonske narodne pesmi in plesi — 13.30 Pester spored opernih orij — 14.40 Voščila — 15.40 Naši popotniki na tujem — 16.00 Izbali smo za Vcis — 18.20 Kotiček za mlade ljubtelie glasbe — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih ■— 20.00 Hrvatske zborovsko pesmi. Sreda, 11. november: 5.00 Dobro julro —- 8.30 Od popevke do popevke — 9.40 Španija v pesmi — 11.55 Klavir v ritmu — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Narodne za glas in harmoniko — 13.45 Havajski zvoki — 15.40 No-vbsti na knjižni polici —- 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob potih — 18.00 Kulturna kronika — 18.20 Potpourri za zabavo — 20.00 Revija zabavne glasbe — 20.35 Mozartova opera »Don Juan". Četrtek, 12. november: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Od valčka do ca-lypsa — 9.00 Glasbeni sprehod skozi fri stolo ja — 9.45 Pet pevcev — pet popevk — 10.30 Vedri zvoki — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Trio Avgusta Stanka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi raznih narodov — 13.30 Od tu in tam — 14.40 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Znani pevci — priljubljene popevke — 17.10 Slovensko pesmi — 20 00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Pojo Los Paraguayos. Petek, 13. november: RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7 00, 13.00. 15 00, 17 00. 22.00 Sobota, J. november: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Za zabavo in razvedrilo — 10.10 Glasbene razglednice — 11.30 Pionirski lednik — 12.00 Zvoki s citer — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorju — 12.45 Klavir 5.00 Glasbeni spored zabavne glasbe — 8.05 Trije zbori »Svobod* — 8.30 Iz filmov in glasbenih revij — 10.10 Iz arhiva zabavnih melodij — 11.30 Družina in dom — 13.50 Nekaj domačih polk in valčkov — 14.10 Novi posne ki dalmatinskih narodnih — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Petkov koncert ob štirih — 17.40 Narodne pesmi — 18.00 človek in zdravje — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20 30 Kaj je suita? — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Pereče vprašanje rent in pokojnin Zadovoljiva preskrba rentnikov in upo-kojencev postaja vedno težavnejše vprO" šanje. Zadeva je kočljiva predvsem zaradi tega, ker se je stanje rentnikov od let® 1945 dvignilo od 270.000 na 900.000. Vzrokov, da se je število rentn kov med ♦e®’ časom potrojilo, je več. Med te prištevajo daljšo povprečno življenjsko dobo, znižanje starostne meje za ženske na 60 let, dovoljevanje predčasnih rent ter visoko število invalidskih rentnikov vsled posledic vojne, delovnega tempa ter preqstalih po padi h v vojni kakor tudi uvedbo pokojnin za pripadnike samostojnih poklicev ter stare kmete. Posebno naglo narašča število rentnikov, ki vstopajo zaradi bolezni in delanezmaž' nosti predčasno v pokoj. Pravijo, da zavarovalnice zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev tudi niso v stanu, da bi v ustrezajoči meri skrbele za uspešno zdravljenje mnogih, ki bi jih morda zdravstveno še lahko vzpostavili. K temu je treba pr šteti še nove ljudske bolezni, kakor z manažersko boleznijo označene srčne hibe in motnje krvnega obtoka. V inozemstvu so že ustanovili zdravilišča za le vrste bolnikov, do-čim se je pri nas v lem pogledu zelo malo sforlo, ker ni potrebnega denarja. O pomanjkanju denarja ne tožijo samo bolniške blagajne, temveč tudi pokojninske zavarovalnice. Država prispeva v ta namen bistvena manj dotacij kakor v sosednih državah. V Zahodni Nemčiji na primer prispeva država rentam eno fretj'no, v Avstriji pa niti ne 10 odstotkov. Ugotavliajo, da so višino rent od leto 1945 šestdesetkratno dvignili. Vendar *® povprečne rente še vedno zelo nizke '® drži, da živijo renfn:ki izven naglašene visoke konjunkture avstrijskega .gospodarskega čudeža". Pri pokojninskem zavod® za delavce znašajo invalidske rente trenutno mesečno 685 šilingov, starostne rent® 752 šilingov ter rente za vdove 395 š ln' gov. Povprečne mesečne rente za dela nezmožne nameščence znašajo 870, za starostne rentmke okoli 1150 ter za vdove nameščencev okoli 470 šilingov. Leta 1956 je stopil v veljavo Splošni socialno zavarovalni zakon ter so *icK, k’ 50 po sklenitvi tega zakona stopili v rente V pokojnine, bistveno na bolišem kakor or>i, ki so to sotril’ prej. Še vedno je ogrom®0 rentnikov, ki preiemaio 300 ali 400 šiling0^ manj kakor njihovi tovariš', ki so posta1 deležni rent šele po uveljavljenju ASVG. V vladni izjavi je b:lo rečeno, da se b° zvezna vlada potrudila odpraviti na po®' ročju pokojninskega zavarovanja pereč® probleme starostnih rent. Zaradi tega organizacije rentnikov zahtevale ob priložnosti parlamentarne proračunske razpra^ ustrezajoče ukrepe za ureditev perečih zadev. Tisk v svetu V publikaciji UNESCO je bilo nedavn® na 250 straneh op'sano večletno raziskovalno delo v zvezi s časopisi po svetu. P® statističnih podatkih je narasla časopis®® proizvodnja v minulih let h za 14 %. Vsa dan izide 225 mlijonov časopisov. Britanci so najbolj vneti bralci dnevneg® tiska, saj 60 % prebivalcev dnevno kupui® in bere časopise. Angleži se ponašajo tu®1 z največio naklado časopisov. Dva njih®' va dnevn ka izhajata skupno v štiri in P01 milijona izvodih, radijski vestnik BBC P° ima osem milijonov naklade. Le malokal® ra dežela na svetu se more ponašati s tal< šno časopisno tradicijo kot Anglež', saj * tam izhajali nekateri listi že pred 300 K z istim namenom kot zdaj, namreč da obiav;io uradne in kraljevske razglase *e razsodbe In vojaške ukaze. S 1867 dnevniki so ZDA na prvem me**U' listi pa izhajajo v skupni nakladi 55 mi nov izvodov. Razen tega imaio Američ® tudi najbolj obsežne I ste, in sicer izhaj®^ med tednom povprečno na 40 straneh, ° nedeljah pa 120. Tednikov je v ZDA 88 Država Andora in Jemen sploh n,rr,c listov. Libanon, ki šteje dober milijo® Pr . bivalcev, pa jih ima kar 40. Togo i®1® 'g z naklado 500 izvodov, v Hongkongu P jih izhaja 27. V Laosu imajo dva h5*®1 ^ izhajata v skupni nakladi 1000 izvodov- ^ Pakistanu izhaja 65 dnevnikov s 150 fisoč izvodi. Jugoslavija ima 30 ® nikov, 145 tednikov in 190 periodični blikacij.