Glasilo Socialistična zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave ln uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din ln jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-1W pri NB podružnica Kočevje L«to Vlil. - ii. 37 KOČEVJE, 6. september 1963 Cena 20 din priprave za proslavo zo-letnice kočevskega zbora Preskrba med proslavo zagotovljena Med proslavo 20-letnice Kočevec . zbora bo v Kočevju več PY«rajmh Prostorov, kjer bodo bi dmgfmStregli S pijaČ0’ jedačo Rinf- avt°busno postajo in ob bo. 6 stojnic, dolgih 96 m. za l fyPf^P r avl j enih stolov in miz strehi ° G°dba bo igrala na avtobusne postaje, ob nje- s<”' ' zaK<>dra^jim srednj‘m šolam tehnik ’ gimnaziji, srednji /-nnicm m srednji ekonomski, viz- V kratkem pridružila še višja agronomska šola. Med ^^ijskimi tehniki in drugi-kvalificiranimi delavci v kmetijstvu je veliko zanimanje nadaljnje izobraževanje. Da * jim to omogočili, ne da bi j110rali zapustiti delovna mesta m družine, bodo pri delavski rfhverzi ustanovili oddelek Vi-ie agronomske šole iz Maribora. Prvi sestanek vseh interesen-*u se ukvarjajo z najvaž-človek e^emen*'om proizvodnje, Redko katera delovna organi-?clJa ima samostojno kadrovsko socialno službo, pač pa jo ^aj° običajno kot privesek Plosnega sektorja, oziroma se z ujo ukvarjajo razne komisije (ko-‘nisija za sprejem in odpuščanje ueiavcev, komisija za izobraževanje itd.) ter sindikat, še tam, l ler. kadrovske socialne službe majo, pa so v njih zaposleni v glavnem ljudje, ki nimajo po-one izobrazbe, zaradi česar se v delu tudi ne znajdejo. rwraT zaradi pomanjkljive kamr. službe so na delovnih iinrii h 7 Podjetjih zaposleni tudi k1 nimajo ustrezne izob-, l^ej članek »Koliko kadra Drnv bUJemo<< na L strani), če-DntrOKmam0 včasih tudi ljudi s sSlniT* Izobrazbo. Po drugi rnaniku3 p°djetja spet zaradi po-S a oVH kadrovske službe ne drov. ] d 0lj načrtno novih ka- vičujeJo° zasedenanirfCijah zasedbo odgovornejših zB^Th most s kadrom, ki nima i dpstne izobrazbe, s tem, da majo ti ljudje zadovoljive prak-cne izkušnje in da je zato prav ako dober ali celo še boljši, kot s«, ki pride iz šole in nima k. denih praktičnih izkušenj. Tari^,rditev lahko velja za starejše, igoletne člane kolektivov, ne ore pa za miajge, s kratko de-. no dobo. Sicer pa, če so ti ka-*** tako sposobni, bodo lahko ji-P,ravili tudi ustrezne šole, ki sto Zakteva njihovo delovno me- Va^?nekod vodilni tovariši zago-z li.kj0 zasedanje delovnih mest mJJJdmi, ki imajo za ta delovna Zat ta Pomanjkljivo izobrazbo ho i’ v r tudi oni nimajo ustrez-zobrazbe in se bojijo, da ne štirinajst nadstropij Foto: P, Vovk bi ti »šolani novinci« počasi zasedli njihova delovna- mesta. Taki posamezniki pa najdejo nemalokrat oporo tudi pri neposrednih proizvajalcih, ki zaradi nezadostne razgledanosti vidijo v inženirjih, tehnikih in drugih strokovnih delavcih le ljudi, ki imajo visoke osebne dohodke in so breme podjetju. Taka miselnost mora pri nas izginiti, hkrati pa moramo več strokovnih in visoko strokovnih ljudi zaposljevati tudi v proizvodnji in ne le v pisarnah, kakor smo jih v glavnem do sedaj. Prisotni (o tem so razpravljali na sestanku aktiva komunistov-gospodarstveniko v) so kritizirali tudi našo slovensko kadrovsko politiko. Poudarili so, da so zaman vsi taki sestanki in sklepi, dokler bomo v Sloveniji delali tako, da nekdo, ki gre ali mora iti iz delovne organizacije zaradi nepravilnosti, ki jih je počenjal, dobi nekje drugje v republiki enako ali celo boljšo zaposlitev. Nadalje so komunisti-gospodar-stveniki razpravljali še o kupova- CIK CAK Ker nisem imel preveč časa za ogled vinskega sejma, sem jo kar urno stisnil mimo onega, ki je trgal vstopnice, in zavil v glavno dvorano Gospodarskega razstavišča, nad katero je z velikimi črkami pisalo: »Vinski sejem«. Pogledam desno, nič; pogledam levo, nekakšno izobraževanje odraslih (predavanje, na katerem je bilo veliko poslušalcev — verjetno je tekla beseda o vinu); pogledam v glavno dvorano, nikjer nobenih vin in pokušalcev, ampak le nekakšni stroji; pogledam malo nazaj, dva prihajata iz spodnjih prostorov. »Torej spodaj je pokušanje!« Zavijem dol in se znajdem v — stranišču. O, sto vragov, to sem nadrsal! — Pomiri si živce, si pravim in začnem raziskovati prostor razstavišča bolj počasi in sistematično. Uspeh ni izostal. Najprej sem odkril »Jurčka«, kjer so bile na pokušino brezalkoholne pijače; le kakih pet odraslih je »žulilo« sokove in se ob tem kremžilo in pačilo. Bolj živahno pa je bilo pri po-kušanju vin. Tu so bili sicer res v glavnem odrasli, pa tudi mladine ni manjkalo, skratka: tu so se pomešale vse starosti tam nekje od dveh let naprej. No, pa začnimo pri najmlajših. Starši so pokušali vina, dekletce, staro kaki dve leti, pa je neutolažljivo jokalo (njeni starejši sestrici, ki pa tudi nista imeli več kot pet let, sta bili tiho). Ponujali so ji dudo — nič ni pomagalo, ponujali so ji boby palčiče — otrok je jokal naprej, ponujali so ji ne vem kaj vse, a brez uspeha. Med jokom je bilo slišati vedno le njeno prošnjo: — Inka pupu (vino bi rada pila)... ... in starši so jo uslišali... Na VII. republiškem festivalu kmetijskega in gozdarskega strojništva v Kočevju od 23. do 25. 8. so prvič sodelovali tudi gozdarji nju kadrov, majhnih sredstvih, ki jih imajo delovne organizacije za izobraževanje, o nerazumevanju nekaterih organov upravljanja za kadrovsko socialno službo, o pomanjkanju ljudi za to službo, o stanovanjskih problemih in drugem ter predlagali, naj bi delovne organizacije štipendirale prvenstveno člane svojih kolektivov oziroma ljudi iz domače komune, ker bodo le ti tudi ostali tu zaposleni. Sklenili so tudi, naj delov- ne organizacije in občinska skupščina napravijo analizo potreb po strokovnjakih, da bomo imeli točno sliko stanja in potreb ter lahko tudi pravočasno ustrezno ukrepali. Zavedati se moramo namreč, da je nadaljnja vzgoja strokovnjakov (in prav zato tudi vloga kadrovsko socialnih služb) zelo pomembna, saj moderna visoko produktivna proizvodnja ter avtomatizacija brez njih ni mogoča. PO VINSKEM SEJMU Trije fantje, stari okoli deset let, že od vina rdečih ličk pred točilno mizo: — Kaj sladkega bi radi? — Kaj? zanima točajko, študentko medicine, ki nima štipendije in se med študijem preživlja tako, da se kje priložnostno zaposli (točajke na vinskem sejmu zaslužijo po 1800 din na dan) ali inštruira zabite in tudi razvajene otroke. — Kakšen koktajl, samo čokoladni ne sme biti. Najraje bi »Katarino« koktajl. — Nimam. — Kje ga pa imajo? —- Ne vem. — Pa dajte kar nekaj sladkega. Ko so dobili, so eksali in šli naprej. Te dni je opaziti v kočevski knjigami vrvež mladih šolarjev, ki se oskrbujejo s šolskimi potrebščinami. še malo in zopet bo treba iti v hišo učenosti. Zopet se bo začel vrvež po šolskih hodnikih, zopet bodo padale enoj-ke pa tudi ostalo, zopet, za eno leto... Na Bračičevi šoli se je letos vpisalo v prvi razred 77 otrok, nekateri starši, ki so zamudili vpisni rok, pa še sedaj vpisujejo svoje malčke. Na šoli manjka še strokovnega kadra za tehnični pouk, za telesno vzgojo ter matematiko. Manjka pa tudi učiteljev za nižje razrede, tako da so bili prisiljeni napraviti več oddelkov kot bi jih sicer. Letos bo na šoli 31 oddelkov, katerih večina bo v glavni stavbi, nekaj pa tudi v starem internatu ter biv- Dva fanta, tam nekje med 15 in 17 let, bereta napise na steklenicah: — Brandy, to je cheri (seri). — Ne, to je konjak, ga popravi točajka. — O, konja pa ne bova. — Jeruzalemčan je dober, ponuja točajka. — Bova Jeruzalem, vpraša tisti, ki je naročal, tovariša in doda, da ima še tri listke. Nista se odločila, ampak sta rdečih lic vendar še za silo kar gotovih korakov odšla do druge točajke. * Študentke-točajke, ki jim zaradi lepote že tako ni bilo ničesar očitati, so postajale z vsakim popitim vzorcem lepše. Frizure (Konec na 11. str.) šem vajenskem domu. Razrede niso prebelili, ker niso mogli dobiti obrtnikov. Na šeškovi šoli je letos v prvi razred vpisanih 94 otrok. Naj večji problem so na tej šoli prostori, ki jih še vedno primanjkuje, tako da bo pouk od prvega do petega razreda tudi v popoldanskem času in bodo zasedeni vsi prostori šole in gimnazije. Manjka jim še predavateljev za biologijo, kemijo, fiziko in telesno vzgojo. Uredili so samo zunanjo fasado proti novemu športnemu igrišču, ki so ga zgradili skupno z gimnazijo. Na šoli bo 21 oddelkov. Telovadni pouk bo skrčen zaradi pomanjkanja kadra. Učiteljski zbor je začel z delom že 26. avgusta in je uredil vse potrebno za reden začetek pouka. ZOPET V ŠOLO B. Behan: Ni lahko govoriti o Talcu irskega dramatika Brendana Beha-na, in to iz več razlogov. Delo je polno nekih za nas morda težko dojemljivih posebnosti, ki pa imajo, če razmišljamo še globlje (vsaj nekatere), določene podobnosti z nami: to je neutrudni revolucionarni boj irskega ljudstva z mogočno angleško krono za osvoboditev in neodvisnost. Kakor vemo, je Irska del Velike Britanije, toda vemo tudi, da so tam proti koncu prve svetovne vojne in v dvajsetih letih bili Irci neusmiljen, trdovraten boj za neodvisnost. Revolucionarna armada je bila poražena, toda sanje o revoluciji, o neodvisnosti so ostale, morda globoko pokopane, ostale pa so le. In vsake toliko časa se ta iskra razplamti v večji ali manjši požar. V tem boju za neodvisnost pa so nam Irci precej podobni. Pisatelj je spoznal, da boj še traja. Toda njegovega dela ne moremo imeti za podporo odporu, ampak za ostro obsodbo vojne, ubijanja, vsega nečloveškega v človeku. Spoznal je vso absurdnost sveta. Prav tu so korenine ironizacije nacionalnih in patrio-tičnih čustev ter zanikanje vseh ideologij in zgodovinskih izkušenj. Taki so vsi, od starega revolucionarja Pata, ki je »za našo stvar« žrtvoval nogo, do Terese, malega kmečkega dekleta, ki prav v tem okolju najde svojo prvo ljubezen,- In tu spoznamo še nekaj: v tem brezupnem, brezizhodnem položaju ne more človeka rešiti niti intimno in intenzivno doživetje ljubezni! Leslija ne TALEC more rešiti hipna vera in vroča želja, da bi se uprl vsem nesmislom, ki vladajo okrog njega. Zaradi tega umre, umreta oba talca, na republikanski in britanski strani! Ne pomaga grenko spoznanje nesmiselnosti žrtev, posebno ne v pogojih današnjega sveta, nad katerim kot Damoklejev meč visi pretnja atomske bombe. Grenko, toda mračno spoznanje in v ta mrak ne posije prav noben žarek. Pretnja ostane ... Behan je postavil dogajanje v napol razpadlo bajto, ki je napol bordel, na pol generalni štab revolucionarne armade, kar vse dopolnjujejo svojevrstni ljudje ki žive v hiši: duševni reveži in prostitutke. Edina svetla točka v tem okolju je mlada služkinja Teresa, ki pa jo stre smrt mladega angleškega vojaka. Če še povemo, da so nastopali v glavnih vlogah sami priznani umetniki naše osrednje dramske hiše iz Ljubljane (Stane Sever, Duša Počkajeva, Aleksander Va- Ret minut z Barbaro Jarc Po končanem ponedeljkovem večeru zabavne glasbe z orkestrom »6 blues + 1« na ribneškem letnem odru sem v vrvežu pri »Cenetu« poiskal pevko Barbaro Jarc in jo zaprosil za kratek razgovor. Barbara spada med vrsto mlajših slovenskih popevkarjev, v tisto generacijo, ki je na letošnjem festivalu zabavne glasbe na Bledu krepko stopila v ospredje in se tako rekoč postavila tesne ob stran »starejši« generaciji z Marjano Deržajevo in drugimi. — Vi ste...? — Barbara Jarc, stara 22 let, Ljubljančanka in študiram pravo, je prehitela moje vprašanje. — Torej študentka in Vam je petje samo nekak konjiček. Kako pa vsklajujete petje in študij, ta dva tako različna »poklica«? — Se nekako gre in niti nimam velikih težav! Veste, ne pojem vedno, pa tudi študiram ne zmeraj. Eno z drugim pa dopolnjujem ... Po študiju ml je petje razvedrilo. — Stalno sodelujete z ansamblom »6 blues 1«? — Že ves čas. Pojem nekako dve leti (resno, seveda. Pela sem rada pa že prej!) S tem ansamblom sem tudi prvič nastopila ... Oktobra lani sem napravila prvi posnetek za RTV Ljubljana. — S kolegi ste verjetno dobro razumete? — Kajpak, saj smo postali kar lepa družinica in vedno nastopamo skupaj. — Kaj Vam je petje? — Kakor rečeno, petje mi veliko pomeni. Ni mi samo poklic. V petju najdem sama sebe .. . — In kaj najraje pojete? — Kakor pove že ime ansambla: blues, pa tudi dixiland. — Kaj sodite o nocojšnjem na- stopu v Ribnici? — Naj takoj v začetku povem, da nisem prvič v Ribnici. Po materi sem tudi sama Ribničanka, zato mi ni bilo težko priti med vas... Za pevca je najlepše doživetje, ko vidi pred seboj polno dvorano zvestih, zavzetih poslušalcev. Prepričala sem se, da je ribniška publika odlična, letni oder v obnovljenem gradu pa je bil čudovit ambient za naš koncert. Pograjati pa moram organizacijo, saj Iso bili zvočniki (ki smo jih dobili z enourno zamudo) slabi, sploh je bilo ozvočenje slabo Te Stvari bi morali prihodnjič popraviti. — Kaj mislite o slovenski popevki? — Letos je slovenska popevka napravila velik korak naprej. Zdaj že lahko govorimo o kvalitetnih besedilih in glasbi. To je dokazal »Bled 63« (n. pr. popevka Orion in tudi druge). Besedila Gregorja Strniše so odlična! — Veliko prepevate o ljubezni. Kaj sodite o njej? — Predvsem to, da je ljubezen ne glede na leta) lepa stvar, vendar pa lahko v sedanjem modernem času zgubi svoje bistvo, svojo vrednost... F. Grivec lič, Mila Kačičeva, Majda Potokarjeva itd.), smo o predstavi tega sicer težkega toda lepega deta povedali dovolj... (J9' Kulturni večer Hvalevredna je pobuda festivalskega odbora, da uvrsti med program letošnjega festivala tua ribniški kulturni večer, prikaz vseh pomembnih kulturnih moz Ribnice in okolice, z naslovom Od Gallusa do danes. Namen večera je bil, seznaniti poslušalce z velikimi možmi, ki so kakorkoli prispevali pri kulturni bogatita naše ožje domovine, z možm*. so ponesli slavo tega predela Dolenjske ne le po naši domovini ampak tudi širom po svetu. Kal ni čudno, da je mala, skopa toda slikovita ribniška zemlja rodim ali pa z bogato tradicijo opW®* la, ta čas, ko so bili pri nas. tako velike može, kot so oče sloven-ske književnosti Trubar, 9^ve' nik evropskega slovesa GsZzms, vplivala je na Vodnika in prešerna, rodila Levstika, Stritarja, dr. Ivana Prijatelja, o. S. Skrabca, plodnega prevajalca in iezlj' slovca dr. A. Debeljaka itd? njim je bil posvečen ta lev1’ kljub polno zasedenemu (!) lel' nemu gledališču intimni večer. Ne le, da se je s tem večerom kulturna raven festivala dvignim kar za več stopenj, to je dalo festivalom tudi novo obliko, obujanje naše bogate, žal pa večkra pozabljene kulturne tradicije, v*' deli pa smo tudi, kako živo zanima publiko naša kulturna preteklost, da si je, skratka, zelem spoznati naše kulturne velikane-To je dokazoval proti pričakovanju poln avditorij letnega odra. Naj ob tej priliki izrečemo s polno priznanje za uspel, sttid' ozno pripravljen večer prof. Ja' nezu Debeljaku, prav tako P® bralcem tekstov Marjanu Kralja. Andreju Kurentu, Janezu čuku i Ivancu ter vsem, ki so sodeloval pri pripravi in režiji tega bogat - QCL V6Č6TO.. Na tej strani bomo v nekaj na daljevanjih objavili uvodni a teksta, ki prikazuje splošne raz mere, v katerih so se rojeva naši kulturni možje... Nocojšnji ribniški večer je posvečen spominu velikih kulturnih, političnih, znanstvenih in družbenih delavcev ter umetnikov, ki so skozi stoletja bili rojeni v Ribnici ali v njeni neposredni bližini, ali pa so na tem področju živeli, rasli in črpali duhovno bogastvo tega kraja. Imena, kot so Trubar, Gallus, Prešeren, Vodnik, Korytko, Levstik, Rudež, dr. Ivan Prijatelj, profesor dr. Anton Debeljak, oče Stanislav škrabec in še vrsta drugih, manj znanih, so danes ponos ne samo Ribniške doline, ampak so prav tako zapisana na prvih straneh celotne slovenske kultumo-politične zgodovine. Se več: nekatera od njih so ponesla slavo svoje domovine daleč po Evropi. čudno se zdi, da so ta siromašna zemlja in večno nemima krošnjar in tovornik dali na tako majhnem področju toliko kulturne moči in duhovnih velikanov. Vedeti moramo, da se ti možje niso slučajno porodili v Od Gallusa do danes tem delu Dolenjske. Tudi moramo vedeti, da vse njihovo delo, čeprav včasih učeno in za nas visoko, ni odrezano in odmaknjeno od domačega kraja, ampak nasprotno: svoje najgloblje korenine je pognalo prav na teh naših tleh; ti možje so v vsem svojem delovanju do kraja ohranili najtesnejšo zvezo z življenjem vasi, ki so razsejane po ribniški okolici. Saj drugače tudi ne bi mogli govoriti, da so to »naši možje«. In prav gotovo za sabo ne bi pustili tako vidnega sledu, ko ne bi vsak po svoje v sebi združevali sto in stoletnih duhovnih in materialnih hotenj svojega rojstnega kraja. Pravzaprav je tako z vsakim narodom. Od časa do časa, mogoče vsako stoletje enkrat ali dvakrat, naplavi kot reka na svoje površje človeka, ki nosi v sebi misli, čustva in želje vseh, prav vseh, ki so pod površjem še tako skriti, skromni, nevidni in zgarani; te misli in čustva potem razvijajo in poglabljajo v najrazličnejših oblikah: kot gospodarsko in politično zahtevo, kot pisateljsko in pesniško snovanje, kot jezikovno in glasbeno bogastvo, skratka vse to, kar imenujemo bogastvo nekega naroda. Naš kraj pa si lahko šteje še v posebno čast, da je za slovenski narod dal sorazmerno največ takih izrednih, iz naroda izraslih, resnično ljudskih mož. Pri tem pomislimo na tole: v svoji več kot tisočletni zgodovini je bil mali slovenski narod na stičišču štirih velikih in od naše precej različnih kultur in narodov. Z zahoda smo imeli neprestano na preži Italijo. Rezultat: izgubili smo precejšen kos našega ozemlja — celo Beneško Slovenijo. S severa je skozi tisoč let hlepel po naši zemlji germanski ško- renj. Rezultat: lepa slikovita K ^ roška je danes pod Avstrijo, i vzhodu smo imeli številčno Pr cej večji madžarski živelj, ki je ob naši obrobni P°kfaLn. stapljal in zajedal med Slov ce. Z juga pa je skozi 50U y grozil Turek s svojimi, nam ., sto tujimi navadami in obte • Zgodovina nam pove, kolik kih malih narodov, ki o n j in ^ nes ni ne duha ne sluha. Je utonilo v večjih. Prav ta.k!Ls0Č varnost je skozi več kot ® let pretila tudi nam. Pa ve “ 0 se to ni zgodilo. Danes im na. vse gospodarske, politične, rodne, kulturne in socialne » « boščine ter pravice kot ?a. narodi. In komu se imam hvaliti za to? Odgovor le na }rn ni. Ko bi ne imeli ljudi, k ^u-posvečamo nocojšnji večer, di, ki so bili našemu elo v uporniku vzor in kažipot ^ zadnji, najhujši vojni vihri P pe 20. leti, prav ggotovo dan bi mogli manifestirati svoje Bate preteklosti. (NadalJevi,„Je> Andrej Tomšič: Uporna kri Polnoči ir, • S rame hoi -'1e- z°udB politkomisar Lado. Ko se je dotaknil njene in nenrn„t :10 zbuditi, je planila pokonci. Devet mesecev zapora mistamh zašli*™; .......... ----- ... P° hišah, kjer so prenočili. nočejo ^ utrujena od vsega, kar se je zgodilo. Kmalu po j-ame, hot°eč' je, daP?r,tanih zaslišanj je pustilo v njej neizbrisno sled. Mislila to zopet kličejo na zaslišanje. omisar Lado se ji je široko nasmejal: y>Saf rn1^03 Sonia> vstani, avion je pripravljen. V Italijo greš!« Vsa Zmedena^° dobro tu- Ne Srem nikamor. Prosim!« je zajecljala bo t?0m.*sar j° je začel prepričevati, da je to v njeno korist, ker v (j0‘ m *mela zdravila, dobro hrano in se bo lahko kmalu vrnila in movino zdrava. Sonja pa je samo majala z glavo, da ne gre Prosila, naj jo pusti tu. je ^oraš iti, razumeš! To je ukaz!« je odgovoril, ko je videl, da e m°re prepričati. Prodov031:'ivo ie vstala in se oblekla, komisar pa jo je počakal komi, r?ti' Poslovila se je od mehke .in tople postelje in odšla s “isarjem. je zaelV3 bila mesečna, da se je videlo kot podnevi. Na travniku Vali r •*a avion- ki se je svetlikal v mesečini. Vanj so že vkrce-P0slovun:ience na nosilih. Komisar jo je spremil do letala in se n°silili i°?..n^e' Vstopila je v letalo. Težji ranjenci so ležali na Prazno’ azp ranjenci pa so sedeli. Sedla je tudi ona, ko je našla del-, , mesto prav za pilotsko kabino, katero je delila od ostalega • ‘Jetala rdeča zavesa. 2avitk Piloti so bili Američani. Smejali so se in ponujali ranjencem * čokolade. l)r zSleda, da nam ne bo hudo v Italiji, če so nas že tukaj pričeli Ti'r ^obo1ado«, je dejala Sonja ranjencu, ki je sedel poleg nje. besedo x so 1° slišali, so se nasmejali. Pilot je razumel samo čokolada in je mislil, da Sonja prosi še čokolade. io je®- Ves' čikolat«, je dejal in ji ponudil še en zavitek. Pogledal P°kazaH Pet do elave in jo vprašal z znamenji, koliko ie stara. 1 ?e 15. Razumela ga je in mu « prsti pokazala, da ima 16 let. iočo C nienc* so utihnili, ko je pilot pognal motorje, ki so oglušu-i; počasi se je premaknil in se odlepil od tal, da niti nristg]utrai jih je sprejel veliki aerodrom v Bariju, kjer ie letalo krjgnc ,7ežke ranjence so takoj naložili v avtomobile Rdečega r>osebn az,e ranjence pa odpeljali v sprejemni center. Sonja se je 'hesor/1 _Tazveselila kopalnice s tuši, saj se ni pošteno umila že 'ilo. novo uni-prišli, so zme- P° kopanju so nreieli popolnoma novo perilo, tali n’ °d®i° in nahrbtnik. Staro obleko, v kateri so pri: ‘ velik kup in ga kasneje zažgali. ■ie v se .ie preoblekla v uniformo in ni mogla verjeti, da se se je ° kratkem času vse skupaj toliko spremenilo. Ogledovala Janjo >.0,^tedalu in uniforma ji je pristajala, kot bi bila delana *°rrne vrP° b’to enostavno krojeno, bluza na del ameriške uni-f tovko t skuDaJ pa ie bilo kaki barve. Posadila si je na glavo še toritie n zdelo se ji je, da še nikoli ni bila tako lepa. V žep uni-reg9 jePaKJe spravila skrbno zavit v papir droben rdeč cvet, kate-ob osvoboditvi prejela od dekletca v Cerknici. (Konec prihodnjič) sm . , Sonja ga je opazovala in se so ?a' ^?. ie gospodar gnal živino čez dvorišče, verjetno napajat, v uS.e kokoši za hip razbežale, ko pa je živina odšla, so bile zopet se lpu skupaj in prerivanje se je začelo znova. Ko so pozobale, so ie az, ° m Sonja se je zavedla šele sedaj, da ni več v ječi. Stala aslonjena na okno in jokala od sreče. Jokajočo je našla Kranjčevka, ko je stopila v kamrico. Sonja in °Pa?da njen prihod in postalo jo je sram. Obrnila se je k njej čeifi! obl'isala solze, ki so ji kar same vrele iz oči. Objela je Kranj-ko in se ji med ihtenjem zahvalila za prenočišče. »Tako sem srečna«, je rekla, »da še vedno ne verjamem v to, Kar se je zgodilo«. lačn>>Pojdiva v kuhinjo!« jo je povabila Kranjčevka. »Gotovo si že na- Mleko je pravkar zavrelo, če ga boš hotela.« tj)! kuhinji se je Sonja umila, nato pa ji je dala Kranjčeva Zo i3' pda ga je v dolgih, poželjivih požirkih, zraven pa prigri-g-.r a kruh. Kranjčevka ji je hotela speči jajca, pa je odklonila. zbolela6 ^ da b' po t°bkem času stradanja, če bi preveč jedla, tlemPo-zaitrku je prišel ponjo mlad partizan in jo odvedel h gasil-v pU ?omu> kjer so se zbrali vsi osvobojeni jetniki, ki so prenočili druJih •Vem' u.iirui ni bilo učitelja Gučka, pa tudi nekaj umanjkalo. Pojasnili so jim, da so nekateri že odšli proti 3bnemu Polju ali v druge kraje. baroni i>el''3b--so v Babno polje. Voznik Luka, ki jih je vozil s lagal >>,t°nj’ hb je celo pot zabaval z raznimi doživljaji, zraven pa 1'azm’estT 86 ''G. kadilo«. V Babnem polju so jih partizani zopet Z ustanovnega občnega zbora čebelarjev, ki je bil 25. avgusta v Ribnici Čebelarji so zborovali V nedeljo, 25. avgusta, so imeli ribniški čebelarji svoj ustanovni občni zbor, katerega so s'e med domačimi predstavniki udeležili tudi predstavniki čebelarske zveze iz Ljubljane Franc Cvetko, Jože Valas ter čebelarski predavatelj Vlado Martelanc. Tovariš Martelanc je imel polurno predavanje o najnevarnejših čebeljih boleznih, nato pa je prikazal dva najnovejša filma o življenju čebel v panjih ter o čebelarskih opravilih. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo vseh 48 članov iz Ribnice, Dolenje vasi in Sodražice. Skupno je na tem območju 70 čebelarjev. po podrobni obrazložitvi pravil, ki jih predpisuje občni zbor, se je razvila diskusija. Vsa pravila v pravilniku ustanovnega občnega zbora so bila sprejeta, razen pravilnika o društveni trgovini. Izvolili so tudi prvi upravni čebelarski odbor. Sedanji razvoj in prilike so zahtevale, da se tudi čebelarji povežejo v svoje strokovno društvo, ki bo poleg strokovne vloge moralo odigrati tudi precejšnjo idejnopolitično vlogo, da bo izginila zavist, ozko gledanje in interes za lastne koristi. Tu ne gre za vprašanje, ali bo imel ta ali oni čebelar čebele, ki mu bodo več prinašale, ampak za to, da bodo te čebele zdrave ter bodo čebelarji piše Tisti stari pregovor, da naglica ni nikjer dobra, je fuč. To ne drži več. Da je to res, dragi stric urednik, kar poglej. Ob zadnji podražitvi mleka so naši trgovci tako hitro podražili tudi sir, čeprav j~e bil narejen še iz mleka po starih cenah. To je dokaz, da je naglica zelo dobra, posebno za trgovce. Naglica je tudi zelo dobra za gostince, ker ti v naglici zaračuna malinovec 40 din, čeprav je na obešenem ceniku napisano, da stane malinovec 35 din, kot je bil to primer v gostilni »Pri treh lipah« v Klinji vasi, ko je naš ata naročil za mene malinovec. Strašno se je razjezil in rekel, da bo odslej tudi meni kupil dva deci vina, ker je ceneje kot malinovec. Zaradi naglice imamo tudi pod železniškim tunelom pri Elektro ob malo večjem nalivu umetno jezero, ker je bila kanalizacija zgrajena s preveliko na- tako skupnosti nudili, kar od njih pričakuje. V vodenju društva se je treba odreči tudi ustaljeni praksi, ko je delal samo izvoljeni odbor. Glede na to je bil sprejet predlog, ki predpisuje in urejuje delo upravnega odbora kot celote ter razmerje dela posameznih članov odbora. Delo društva je razdeljeno v osem odsekov, predsednik vsakega odseka pa je eden izmed članov odbora. V soglasju z občinsko skupščino Ribnica je bil sprejet tudi pravilnik o dovažanju in razmeščanju čebel v času gozdne paše (pašni kataster). Po sprejetem pravilniku o poslovanju komisijske društvene trgovine bo ta posredovala vso nabavo čebel, potrebščin in prodajo čebelarskih proizvodov. Za organizacijo izvedbe te trgovine je upravni odbor pooblastil upravni odbor ustanovnega občnega zbora. Sprejeli so tudi prvi letni go-spodarsko-vzgojni načrt, ki predvideva vse potrebno za uspešno delovanje društva ter priprave gospodarskega načrta za leto 1964. ,T j o z e k glico. Ata pravi, da pri tej kanalizaciji nima naglica nobenih zaslug, ker so jo pacali dovolj dolgo, pač pa ima prste vmes nestrokovno delo. Zelo prav pride naglica tisti snažilki na postaji, ki čisti moško stranišče in ga po navadi samo polije z vedrom vode, za Krtačo in metlo pa nima časa (ali pa noče ovirati »prometa«?!). Tvoj Jožek IMELA JE 69 OTROK Največ otrok je imela vsekakor Rusinja Fedorova Vasiljevna, ki je umrla 6. maja 1872. Imela ie 69 otrok. Šestnajstkrat je imela dvojčke, sedemkrat trojčke in štirikrat četverčke. To se pravi, da je imela v tridesetih letih 27 veselih dogodkov. Večji del otrok je umrlo že v svoji zgodnji mladosti. Pred novim šolskim letom Telesna vzgoja v osnovni Soli se je v zadnjem obdobju razvijala pod vplivom splošnega procesa šolske reforme, sklepov raznih kongresov in konferenc telesne kulture kakor tudi naprednih pojavov v svetu. Dr. Slavko Komar, predsednik Zvezne komisije za telesno kulturo, je izjavil: »Kljub doseženim uspehom in napredku s stanjem na področju telesne kulture ne moremo biti zadovoljni, kajti v celoti razvoj telesne kulture zaostaja za uspehi, ki smo jih dosegli na kateremkoli drugem področju našega družbenega življenja.« Tudi v kočevski občini stanje ni zadovoljivo, razen na obeh osnovnih šolah v mestu, ker so za to pogoji nekoliko boljši kakor na zunanjih šolah. V mestu je na dveh osnovnih šolah preko 2000 učencev, ki bi morali imeti tedensko ure pouka telesne vzgoje, vendar je zaradi pomanjkanja prostorov ni bilo. Tako stanje je bilo ena glavnih osnov za gradnjo novega doma, ki bo na razpolago šolam za reden pouk telesne vzgoje. Torej ni šlo tu 'Samo za nekatera telesnovzgojna društva in klube, ko se je iskalo osnovne podatke pred izdelavo načrtov o stanju telesne kulture in njenem nadaljnjem razvoju. Gre tu za širšo potrebo in izkoriščanje, kar se izraža tudi v funkcionalnosti novega objekta. Nekateri opazovalci, katerim ta dejstva niso znana, so v »skrbeh«, čemu tak velik dom; nekaterim je razkošen, drugim prelep itd. Vsi ti pomisleki splahnejo že poleg omenjenega, posebno pa še, če pomislimo, da je pomembno vprašnje v šolski telesni vzgoji preventiva in odpravljanje telesnih okvar in slabih drž dorašča-joče mladine. Ker pri nas še ni bilo testiranja in pregledov, naj nam dajo sliko pregledi in merjenja na osnovni šoli Frana Levstika v Ljubljani, kjer je bilo pregledanih 721 učencev. Ugotovitve so zelo zaskrbljujoče, ker je bilo najdenih 2.595 okvar ali povpreč- Nov razgled na Kočevje. — Ob Ljubljanski cesti je letos zrasla nova modema stavba PTT, precej podobna stavbi Soc. zavarovanja. no 3,5 okvare pri vsakem otr . Podobno stanje bo verjetno pri nas, kar se bo še bolj a žalo, saj imamo preko 200 , uHs0p cev, brez gimnazije in Prc“'\a skih otrok. Organizirati bo posebno telovadbo, ki bo si ^ kot zdravstvena preventiva- . vse to nam bo lahko koristil . dom z modernimi telovadni in orodjem ter opremljeno a .. lantno sobo, kjer bodo P^-S uspehov te posebne telovadb • Poleg tega bo nudil prostore društvom m j. ljudski knjižnici in delavski verzi. Torej bo to velika k° s0_ niča za vzgojo mladega r0 bj cialistične družbe. Le brez s ^ žrtve ,ki so bile dane za do > bodo kmalu bogato obrestova _ Napačno je gledati gradnjo ma z gledišča — »kako Jc ,aj nekdaj«, važno je, kako je » j in kaj bo v prihodnje. Prepi-smo, da bo novi dom telesne . ture velik doprinos k preobt naše mladine in družbe na sp kar je bila ena glavnih in v , ;0 nih misli pri odločitvi za 6ra doma. A' A' 9 APNENI MADEŽI Po beljenju odstranimo <'pa $ ne madeže z oken, vrat, tal z pohištva tako, da jih zdrgne grobo suho krpo. Sele na ° srI)o zmijemo z vodo, v katero kanili nekaj kisa. Činitelji turističnega prometa Bliža se čas, ko bo stekla nova asfaltna cesta Kočevje—Ljubljana, ki bo odprla nove možnosti za gospodarstvo in turizem na Kočevskem. S prehodnim pečatom od alpske gmote k morju nudi nova cesta lep prehod skozi gozdove in vasice, ki spremljajo avtomobiliste od Ljubljane do Kočevja. Za turizem je izredno prikladna okolica, porasla z bujnimi gozdovi, ki bodo priklenili turista nase. Res pa je, da je treba to, kar je narava zagotovila Kočevju in okolici, dopolnjevati s sodobnimi turističnimi ureditvami. S svojimi 6000 prebivalci je Kočevje največje naselje zahodne Dolenjske. Leži ob reki Rinži, ponikalnici, pod vznožjem Mestnega vrha (1800 m). Ceste peljejo proti Ljubljani, Novemu mestu, morju in v Belo Krajino (Črnomelj). Važno je dejstvo, da leži Kočevje na enem izmed prehodov z Jadrana v notranjost Slovenije. Kočevje je kulturno, gospodarsko in politično središče ter pomembno prometno žarišče zahodne Dolenjske, kar vse že samo na sebi ustvarja pogoje za nastajanje in razvoj gospodarskega in turističnega prometa. Zato mu je treba ob nastajanju nove ceste Ljubljana—Kočevje posvetiti vso pozornost. V mestu nastajajo nova podjetja in spopolnjujejo se stara. Naglo se spreminja zunanji izgled mesta. Letos bo zgrajenih in vseljivih nad 200 stanovanj. Nove tri. markantne stolvnice pri mostu ob Rinži dajejo mestu svoj pečat. Polog teh treh. stolpnic je zgrajenih še lepo število dvo- in večnadstropnih stanovanjskih stavb. Nastajajo nove ceste in ulice, rastejo nove hiše in parki, ki spreminjajo obličje mesta. Fotografski posnetki, ki prikazujejo mesto iz različnih strani, spravljajo marsikaterega starega stanovalca mesta v zagato, ker ne ve. kje je vse to. Lep pogled na mesto je iz druge mestne ceste ponoči. Nešteto luči krasi mesto, ki nakazujejo širino in obseg, ki ga ie zavzelo Kočevje po vojni. Sodobno urejeni trgovski lokali nudijo potrošniku in turistu vse tisto, kar v svojem vsakodnevnem življenju potrebuje. Nekaj podobnega je z gostinskimi lokali, ki dobivajo vse lepši iznled in prostorno ureditev. Preurediti bo treba še dva lokala, pa bo vse nared. Izaleda pa, da bo dotok domačih in tujih turistov vsak dan večji. Potreben bo še en večji gostinski obrat in sodoben hotel itd. Poskrbljeno je za fizkulturo in rekreacijo. V kočevskem »Wim-bledonu« bo nanizano vse. kar si želi še tako zahteven športnik. Norm. velika fizkulturna stavba v Gaju z glavno dvorano za 400 gledalcev bo sprejela vse ljubitelje Hzk.ultUre. V stranskih sobah bo dovolj prostora za organizacije in društva. Poleg je moderno štiristezno kegljišče, dvostezno balinišče in prostor za odbojko in košarko. Cez most na drugo stran reke Rinže se odpre pogled na novo nogometno igrišče s stadionom, obkroženo od Rinže. V ozadju so hribi, ki sliko dopolnjujejo. Vse to je med seboj povezano s potmi in stezicami, okrasnim drevjem in grmovjem ter rožatai v zaključeno celoto z imenom »G a j«. Gospodarstvo gradi in spopolnjuje centralne objekte v 2® ^ določenem izvenmestnem območju, da v mestu ne bo več "PrcV :e hrupa, ki ga vse preveč ustvarja motorizacija. Iz dneva v dan J tega več. Tudi to predstavlja standard. Avtomobilov in 171 v torjev je čez 400. Pravijo, da smo glede tega na tretjem mestu okraju Ljubljana. Zunanja podoba mesta se iz dneva v dan lepša. Smotrno speljane olepševalne in ocvetličevalne akcije. Tu odigrava P. membno vlogo mestna vrtnarija, turistično društvo, hišni sveti i Ta forum enotno vodi to afkcijo in ima na razpolago potre finančna sredstva za primerno izpodbudno nagrajevanje v z ^ z olepševalnimi in ocvetličevalnimi pobudami. Zelene 'PovrSl posebno pa gozdovi, ki jih ima Kočevska dovolj, so za vsako sto z razvito industrijo življenjskega pomena, ker regulirajo ^ mo, vlago, čistijo zrak, ublažujejo vetrove in nudijo delovne človeku oddih in razvedrilo. ,g Mesto Kočevje ima glede na zelenje izredne pogoje, kef . ne le na vseh straneh obdano z gozdovi, temveč so gozdovi v neposredni bližini (Sahen, Rožni studenec, Brezje). Tako ne ^ remo govoriti o pomanjkanju zelenja in so zato podani zzr ^hi pogoji za turistični razvoj mesta. Kočevski gozdovi skrivajo v . razen divje koze in jastreba vse vrste divjadi. Zaradi te(7® vn, 0 vse pogoje za lovski 'turizem. Pri nas še domuje rjavi medve je v Fvropi že redek. Nekaj podobnega je s pragozdnimi rezer Mestni vodovod je s priključitvijo napeljav iz Rakitnice^ volj močan, da zadovolji prebivalce mesta z vodo. Manjka Pa Tja kovn.lišče. Reka Rinža kot ponikalnica in stoječa voda ne odg° ifti več svojemu namenu. Nekje v centru mesta bi bilo treba u ^ javno stranišče ter povečati število klopi v parkih. ^a,ze,VfMzcj-gorske in Rožne ulice so vse ulice asfaltirane. Urejen je " Urejena je tudi mestna kanalizacija. Poglavje za sebe Je s-nja-Rinža, ki se leno vije skozi mesto. Od daleč zgleda lepa in. z Treba je obzidati bregove in očistiti tla od blata ter posiv rečnim prodom. Krajši izleti mestnega prebivalstva so določeni v širšo okolico za nedeljo. Številne izletniške točke imajo vrsto mika ki privlačujejo mestne prebivalce. Nedeljski turizem ja vet.;valce izgradnjo novih objektov v že znanih krajih, ki so za mesta že od nekdaj privlačni. Nudili bodo prijeten počitek j« vedrilo. Ti gostinski obrati naj bi bili v obrobnem delu m ‘ejce-po svoji legi primerni kot izletniška gostišča, predvsem za ^ y Omenjeni gostinski obrati naj bi bili poleg že obstoječi Dolgi vasi, Cvišlarjih, Oneku, Gornjem Mahovniku, Bregu ] ^g jjt nori in za kolesarje, mopediste in avtomobiliste na dasnici_^ngrn še bi se dalo naštevati, kar je najlažje. Mislim, da je v !Lrjzetft' zajeto vse, kar vsebuje mesto ob Rinži pomembnega za Peter Vovk Znano nam je, da predstavlja «° najvažnejši vir živalskih be-jaKovin, razen tega pa vsebuje J™1. d»sti rudninskih snovi in vi-«nunov .Slaba stran mesa pa je, ^ra^°' •Da použijemo enako lcino hranilne vrednosti in da treba seči tako globoko v žep, Pomagamo z drolx>vino. Včasih orda kar preveč pozabljamo na pomembno prehrano in ji ne nnerjamo dovolj pozornosti. Ce V*?uje naš jedilnik tudi jedi iz x>bovine, ga popestrimo, seveda Pa moramo biti seznanjeni s pri-I ravo drobovine. Zato priobčujemo nekaj teh receptov: JETRNI GRAH jfjci, 4 dkg olja, 10 dkg moke bul*® Sovojih jeter, 2 dkg če-šil-’ 1 dkg česna, zelen peter tJ« majaron, poper, sol. J^edo ubijemo jajci, dodam< in®Vlco °lja, potrosimo z mok< šl°° 7-a stepanje snega ste no Sladko testo. Dodamo drob olii, 'ekljana ali zmleta jetra, n; čebulo, sesekljal Pont.,-’ ?eteršil‘j, presejan majaron Zmfv. ln ®°1-. Dobro premešamo testen■Pretlafrimo skozi cedilo z; kron R-6 V vr°l° juho ali slai P- Ko prevre je grah kuhan. Je potreben turistični dom v Loškem potoku ? podobna vprašanja menda povsod in so prav ta vprašanja Taka in Zajemo Z°rda rriVa’ da danes skoraj ne mo-tu™0 90uoriti o intenzivnem "f** na Dolenjskem in to Lo~uSern v naših krajih. V r,,lkern Potoku še celo ne mo-da °]',Povoriti o turizmu, ven-škl Poudaril, čeprav je L o-nih P?.tok oddaljen od promet-hrn ■ in večjih krajev, da biirJ11 mno0o lepot, ki bi jih Pol, treb° približati ljudem in te Z1- te°a zgraditi tudi objek-zn*er bodo turisti našli svoje Cd° voljstvo. le ®k lepot pa se je zavedala PrPJ!eS^ca Potočanov, ki so stirr, tremi leti ustanovili turi-(jri(.° društvo. V prvih letih je UrpJZ0 stremelo predvsem za stavh- kroja (polepšali so p0i c in prostore okrog njih). je ® teti malenkostnih del pa rnnn°°r ivnel v načrtu še rnOri00 druOih stvari, n. pr. stvo crnizirati čimprej gostin-sti$x’ P°večati kapaciteto go-P0ip' Urediti tujske sobe itd. Glavno VS6?a 1ega pa ie hila *tičnp naZo?° postavitev turi-dah r, ®?stoianke pri Belih poči im * Travnikom. Kljub pi- st°PiiT?Stvorn ie društvo pri-vatniir-i, te7nu delu. Pri pri-kaj n ld so že prej zbrali ne-aPn0 50 ^ lesa, nabavili so staviii P°skrbeli za vodo. Po-PeZojo |° tud! Iopo za orodje. ‘Je, taknZtUdi Iz-kope za teme-yu da bodo v najkrajšem *arsip^ce^ 2 betoniranjem. *lpa s ° gleda na delo dru-vosmehom, toda lahko (Konec na 9. str.) DROBOVINA DUŠENA PRESLANINJENA JETRA V OMAKI 75 dkg telečjih jeter, 15 dkg prekajene slanine, 10 dkg olja ali masti, 10 dkg čebule, 5 dkg korenja, 5 dkg zelene in peteršilja, 10 zrn popra, vejica timijana, vejica šetraja, lovorov list, 4 dkg moke, 2 dkg gorčice, juha ali voda, 1 dl kisle smetane, limonin sok, sol. Jetra pretaknemo s slanino in jih na maščobi na hitro popečemo. V kozico damo na rezine zrezano čebulo in zelenjavo, dodamo poper, timijan, šetraj in lovorov list. Nato vložimo opečena jetra, jih prelijemo z maščobo in pokrito dušimo do mehkega. Med dušenjem večkrat premešamo in po potrebi zalivamo z malo juhe ali vode. Če nam prijajo še nekoliko krvava jetra, že prej prenehamo dušiti. Gotova jetra vzamemo 'iz kozice in Iz zelenjave pripravimo omako. Med mešanjem ji dodamo moko, gorčico in zalijemo z juho ali vodo. Ko nekaj časa Vre, jo pretlačimo skozi sito. Nazadnje jo izboljšamo s smetano in limoninim sokom ter osolimo. Jetra zrežemo na tanke rezine, jih posolimo, zložimo na krožnik ali pladenj, prilijemo z omako in ponudimo. Zraven serviramo priloge iz krompirjevega testa, riž testenine ali kruhove cmoke; prilega se tudi polenta. MOŽGANI, NARAVNO PEČENI 50 do 60 dkg telečjih ali svinjskih možganov, sol, poper, 3 dkg ostre moke, 10 dkg olja ali masti. Očiščene možgane sesekljamo, na cedilu odcedimo in ohladimo. Predebele kose prerežemo čez pol. Nato jih posolimo, popopramo in potrosimo z moko. Spečemo jih v vroči maščobi. Jed izboljšamo, če možgane pred serviranjem glaziramo na surovem maslu. Zraven ponudimo slan ali pečen krompir in razne solate. M ali nasveti KOLAČ Kolač iz kvašenega testa je posebno rahel, če zmešamo kvas s posnetim mlekom. ŠKROB Škrob se ne bo lepil na likalnik pri likanju poškrobljenega perila, če škrobovi vodi dodamo nekaj soli. KAVNI IN CAJNI MADEŽI Kavne in čajne madeže izperemo čimprej s čisto mrzlo vodo. Trdovratne madeže omehčamo z glicerinom in jih nato operemo s čisto vodo. MADEŽI OD LIKERJA Madeže od likerja speremo čimprej z mlačno vodo. Pogosto je učinkovit špirit. Barvaste madeže od likerjev dokončno odstranimo iz belih tkanin z beljenjem. OLJNA KOPEL Kopel zelo dobro vpliva na naše zdravje in bi se bilo koristno dvakrat tedensko okopati v topli vodi. Ko se namilimo, pustimo učinkovati pene vsaj nekaj minut, nato pa si jih izplaknemo s toplo vodo. Mnogi, predvsem starejši; imajo zelo suho kožo in jim jo vroča kopel še bolj izsuši. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se po kopeli splaknili z vodo, v katero ste kanili nekaj kapljic olja. Koža bo mehka in voljna. HLADNE BARVE UČINKUJEJO SVEŽE CESTA SKOZI DOLENJO VAS bo z novo cesto ostala osamljena, takorckoč vaška cesta. Kljub temu, da bo šla nova cesta za vasjo, pa bo tudi skozi vas marsikdo zapeljal, če nc drugače, iz radovednosti, saj je Dolenja vas znana po svoji tipični gradnji (vse hiše stoje v vrsti ob cesti »kot hiše v Trsti«, v nemajhni meri pa je ohranila na svojih hišah starinska tri okna na cestno stran). Že spomladi so vaščani na zboru volivcev sklenili, da je treba tudi cesto skozi vas asfaltirati, sicer bo v kratkem času razpadla in ne bo uporabna niti za lokalni promet. Končno je sklenjeno, da bo občina asfaltirala njihov kilometer ceste, precej pa bodo morali prispevati tudi vaščani. Prebivalci so sc s tem strinjali, saj se zavedajo, da se jim nudi edinstvena priložnost, in tako tudi cesta skozi njihovo vas ne bo vsa kotanjasta, ob deževju pa razmočena in zaradi blata skoraj neprevozna ... Znano nam je, da imamo hladne in tople barve. K toplim tonom spadajo vsi rdeči in oranžni toni, k hladnim pa modra, modro zelena, modro vijolična in seveda klasično bela. Če želite, da boste Videti vedno sveže, si raje izberite svojo garderobo v hladnih tonih. ROŽNO OLJE Za en kilogram rožnega olja, z redkim in dragocenim vonjem se porabi okrog 3000 kilogramov cvetov. NAROČAM »NOVICE« POŠILJAJTE MI JIH NA NASLOV: Znamka za 15 din »NOVICE« KOČEVJE p. p. 39 »NOVICE^, 6. SEPTEMBRA 1963 > »Ne grem jest ponarejenega zajca.« »No, neumnost.« »Sita sem vegetarijanskih hrenovk!« »Danes boš jedla testenine z jabolki.« »Ne da se mi« »Govori tiše! Vse slišijo.« In mlada zakonca sta prešla na dramatičen šepet. Cez dve minuti je Kol j a po treh mesecih zakonskega življenja prvič zvedel, da so ljubljeni ženici omake iz korenja, krompirja in graha neprimerno manj pri srcu kot njemu. »Ti imaš torej rajši pasje meso kot dietično hrano?« se je zadrl Kolja, ne da bi v ihti pomislil na prisluškujoče sosede. »Govori vendar tiše!« je na ves glas zakričala Liza. »Sicer pa, slabo ravnaš z menoj. Rada imam meso! Zdaj pa zdaj. Kaj je v tem slabega?« Kolja je presenečen umolknil. Ta pogovor je prišel zanj nepričakovano. Meso bi naredilo v Koljevem proračunu velikansko vrzel, ki bi je ne mogel zakrpati. Stopajoč gor in dol ob vzmetnici, ki je na njej čepela vsa zardela Liza, je mladi soprog opravljal obupne računske operacije... »Samo pomisli, jesti trupla ubitih živali. Ljudožerstvo pod masko kulture! Vse bolezni imajo svoj izvor v mesu!« »Seveda!« je plaho pripomnila Liza. »Na primer angina.« »Da. tudi angina! Kaj pa misliš? Organizem, ki je oslabljen od nepresta- ILF IN PETROV »V vodo bo šla!« so sklenili v tretji peresnici. V -peti peresnici so prižgali kuhalnik in se lotili vsakdanjih poljubov. Liza je razburjena hitela po ulicah in požirala solze. Misli so jo preganjale. Razmišljala je o svoji srečni in nesrečni ljubezni. »Ko bi imela le še eno mizo in dva stola, pa bi bilo vse dobro. Tudi kuhalnik si bo treba konec koncev omisliti. Nekako si bo treba urediti življenje.« Jela je stopati počasneje, ker se je spomnila prepira s Kol j o. Razen tega jo je popadel glad. Kar na lepem se je v njej razplamtela ihta na moža. »To je prava nesramnost!« je rekla na glas. Se bolj jo je zamikalo jesti. »Dobro, že dobro. Sama vem, kaj mi je storiti.« In Liza je zardevajoč kupila pri trr govki obložen kruhek in kuhano klobaso. Pa če je bila še tako lačna, na ulici se ji ni zdelo primemo jesti. Naj bo, kakor že hoče, bila je vendarle lastnik vzmetnice in je modro jadrala skozi življenje. Pogledala je okoli in stopila k vhodu v dvonadstropni dvorec. Tam se je z velikim užitkom lotila kruhka. Klobasa je bila omamna. Velika skupina izletnikov je prišla k vhodu. Ko so šli mimo Lize, stoječe ob steni, so jo Dvanajst stolov nega uživanja mesa, se ne more upirati infekciji.« »Kako bedasto!« »Ni bedasto. Bedast je tisti, ki si prizadeva natlačiti želodec, ne da bi pomislil na količino vitaminov.« »Razumni vendar!« je zatulil Kolja, »kaka svinjska zarebrnica vzame človeku teden življenja!« »Pa naj ga! Ponarejeni zajec ga pa vzame pol leta. Ko sva včeraj jedla pečenko iz korenja, mi je bilo, da bi umrla. Samo povedati ti nisem hotela!« »Zakaj pa ne?« »Nisem imela moči. Bala sem se, da bom zajokala.« »Zdaj pa se ne bojiš?« »Zdaj mi je vseeno« Lizi so se ulile solze. »Lev Tolstoj tudi ni jedel mesa,« je rekel Kolja z drhtečim glasom. »Da-a,« je ihteč odgovorila Liza. »Grof je jedel šparglje« »Sparalji niso meso« »Ko na ie pisal Vojno in mir, ga je jedel! Jedel, jedel, jedel! Tn ko je pisal Ano K areni n o, ga je žrl, žrl, žrl!« »Tiho bodi!« »■Žrl 7rl!« »Kaj pa, ko je pisal Kreuzerjevo sonato? Ali je tedaj tudi žrl?« je strupeno vprašal. »Kreuzerjeva sonata je kratka. Pa naj bi poskusil pisati Vojno in mir ob vegetarijanski hrani!« »Kaj pravzaprav rineš vame s svojim Tolstojem?« »Jaz da rinem vate? Jaz? Jaz da rinem v vas s svojim Tolstojem?« Tudi Kolja jo je začel vikati. V peresnicah so na glas uživali. Liza je v naglici vlekla s tilnika na čelo sinjo pleteno čepico. »Kam greš? »Pusti me v miru! Po opravkih.« In Liza je odhitela. »Le kam bi mogla iti?« je pomislil Kolia. »Ženska ima pod sovjeti veliko svobode,« so dejali v krajni peresnici na levi. ogledovali. »Naj zijajo!« je sklenila ozlovoljena Liza. Osemnajsto poglavje POHIŠTVENI MUZEJ Liza si je z robčkom obrisala usta in otresla z bluze drobtine. Postalo ji je laže pri srcu. Stala je pred tablo: »Muzej pohištvene umetnosti«. Domov se vrniti ji je bilo nerodno. Iti ni imela h komu. V žepu je tičalo dvajset kopejk. In Liza je sklenila začeti samostojno življenje z ogledom muzeja. Ko si je ogledala vnanjost, je stopila v vežo. Tam je takoj naletela na človeka z oguljeno bradico, ki je, upirajoč otožni pogled v steber Iz malahita, cedil skozi zobe besede: »Bogato so živeli ti ljudje!« Liza je spoštljivo pogledala steber in šla v prvo nadstropje. Po malih kvadratnih sobah s tako nizkimi stropi, da se je vsak prišlec zdel velikan, se je Liza potikala dvajset minut. Bile so sobe. opremljene z resnim, zelo lepim, bojevitim pohištvom iz mahagonija in karelske breze v stilu pavlovskega emoira. Dve kvadratni omari, katerih vratca so bila navzkrižno preorežena s kooii, sta stali nasproti pisalne mize. Ta je bila brezmejna. Sesti nanjo je bilo tako kot posaditi se za gledališki trg. pri čemer bi se Bol-šoj teatr s stebriščem in četverovprego bronastih konj, ki peljejo Apolona na premiero Rdečega maka, na pisalni mizi zdel kot črnilni pribor. Tako se je Liza na moč čudila, saj je zrasla ob korenju ko kak zaiček. Po kotih so stali naslonjači z visokimi nasloni, ki so bili na vrhu zaviti ko kozlovi rogovi. Sonce ie svetilo na oblogo stolov, ki je bila breskove barve. V takšen naslonjač bi se človek brez pomisleka spustil, a je bilo prepovedano sedati nanje. BRANKO COPIC: Oslovska leta 1e v V šolo smo šli razigrani, kar neslo nas trenutku je ves razred govoril samo o ^ včerajšnjem pohodu. Radovedneži so se - s0 okrog konviktašev. Dekleta iz našega razreu nas občudujoče gledala. . k:, — Joj in to ponoči? Strašno! To ste Ju ‘ ravi, — Plazili smo se samo po prstih •. ■ f® je-plazili so se tisti, ki so to storili, — se je tel H amid Rus. , in se Zora Tankovič je stopila tesno k m_ 0jjmi vprašujoče, z nasmeškom vpila vame s c velikimi očmi. — Tudi ti si bil z njimi, pesnik? ti Tudi če bi me cvrli na žerjavici, mislir”kmi ni ničesar izdal, toda pred temi prelepimi oc bilo mogoče ničesar prikriti. Pa še pesnik rekla! ,.kriV' Pokimal sem, ona pa je z očmi nekako ^ nosimo in prešerno pogledala^ Okrog , sebe, ^ bolj skrivnostno nasmehnila in ko je ou še bolj -skrivnostno rekla: — Morda te nekdo ljubi. . __ o — Ljubi me, —sem kriknil v sebi. —' me ljubi? Ona! za gotovo ona! . ^e- Tisti dan na celi šoli gotovo ni bilo bo J .^jn n^icra in Tiri ioncC-n biti a od mene. . .-ri- sanega in prismojenega bitja od menc. '-.^. vedel, ne katero uro imamo, ne koliko J m mo, ne kaj kateri profesor predava. Pri v sem izpod klopi -potegnil botaniko, med ej ' ja odmorom sem se odpravil domov, prepne- ' je šole konec, vrhunec moje norosti pa je Jjjci-sem diktat iz francoščine začel pisati v c — Pazi vendar, kaj pa počneš! — me čez opozori Hamid Rus, De-De-Ha pa, ki je zn. ge]e mene prepisovati prav tako v cirilici, se j sjl: zdaj zmisiil, kaj je narobe in mi jezno za o — Konj prismojeni, Francozi vendar ne cirilice! v._r Tisti dan me Zora ni več pogledala, * jifl - je, priznam, malo ohladilo in zaskrbelo. *n.-‘pri' i koncu pouka ml je potisnila v pest dva ^el kija. Del sem ju v usta z lupino vred m in žvečiti. Žvečil sem in žvečil, valjal P° ,L.1S rj>ak° pljuval, pa ju naposled vendarle ukroti ■ ^ jesti kikirikije zmore le tisti, ki ljubi, to | ^ _ ne daj, da bi ga silili, naj jih poje vec i pest, kajti celo tak lahko podleže! " . na§ Tudi našo sosedo Zoro Kutič je zanimajo nočni pohod na črno knjigo in se je raOriiilo smukala okrog našega vrta in dvorišča. I °- ,g po (• se ji je uloviti Branka Mandiča in ta se ^$.0 dveh sestankih tako ogrel zanjo, da Je t>ra' popoldne bezljal k njenemu vrtu. Njegove ta je zaskrbelo in zaupljivo mi je dejal- — če se bo preveč zagledal v tisto k i? Zoro. bom šel enkrat jaz tja namesto m od mu bom vse pokvaril. Tudi ona ne loči Branka. ...,e. Štifl Štiri dni smo preživeli brez črne kmi 'gardni neslutene svobode in veselja. Red,1' k donja je globoko ogorčen sedel za srv°-l° sfno. P*! ni pogledal nikogar izmed nas. M'.pa 'irni k<» nekakšnem neizrečenem dogovoru bili ,e j svoje naloge- _ iskava končana. bube in marljivo pisali svoje nai<>-v- “ komu izmed nas zahotelo kake razp°sg'je P0' smo ga samo svareče pogledali in brz miril. . . hodo — Zaman vsa pridnost, plačali mi vala “ knjigo! — ie pretil Smrdonja. — Zakra J nova črna knjiffa. Peti dan se je vrnil prefekt. XX. ggcinj0 Takoj po svojem povratku je PJ"e^f L, uro stooil v učilnico, obstal na vrbnl pog^ sobe in nas začeli meriti s sovražnim Naposled je stisnil skozi zobe: — Tako torej, kriminalci! sladki? v — Kaj pa je to, kriminalec, brate _ pr*1 šepne Hamid Rus, eden od Mandičev P tako šepetaje razloži: . nekaj $ — To je nekakšen boljši razbojnik, d ob n ega kakor gospod razbojnik. v Čis'1 — Od kdaj pa nas ima prefekt tak« — se čudi Baja. .Molski p0* Prefekt, pa je obrnil svoj ubij gal: ,,p proti naši skupini in škodoželjno zn a go — Ker ima Dule Dabič več kaW * ted« prste vmes, ho za začetek ves Pn k0 bo P brez zajrtka. Kaj potlej, bomo vidci , STRAN 9 oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 Razvoj ljudske oblasti v NOB ^e, rnedt”d°rom 1^43, vidim, da so sile naših nasprotnikov patine, Krf c.° so narodnoosvobodilne sile porasle do neverjetne *!ai>rn ,°r 3e bil sedaj v Ljubljani, je lahko sam videl, kako ??ema 7 Pnhod nemške okupatorske vojske. Ko so v dobi pred *}3ah, ievrn ° visfle italijanske in nemške zastave po ljubljanskih ke zn«*- v maloštevilne, v letu 1943 niste videli nobene nem- jubljana pretrpel naše "•'“'"‘■'—vi /-H5SKCK rn mesece blokade, da so od- p2nost, v . alool)še borce in borke, naše žene, našo mladino v *“stave. Vl biZp6’ ^^ bZ -}e ?lovenska.Ljubljana pretrpela. Vi sami Su*r‘ost™C[fp. V'aiboliSe borce in borke, r«M>B *C„B, ,«.» mum.™ v ,®,e <0 ni iii/™?05'0, y Sfnrt- Zapori so bili prenapolnjeni. Toda ^ybl)ane slovenske Ljubljane in noben teror slovenske hr}£ani Sfp , , ukloniti ne bo mogel. Tovariši in tovarišice! pre-■ ko’ da je danes slovenska Ljubljana še veliko bolj P°Prej naša. (Nastalo je viharno ploskanje in klici: *ot ul ste 1 Ij^ikoii JUbhana ™ Ce se rfntnUVens^a *n ostane za zmeraj!) Z,0?® ’h mobiii?e™ sgduj drugega dejstva, mobilizacije v partijci gardi!) m *C!5e> ki so jo napovedali belogardisti (klici: Smrt ozonsko narodu™ re^< da je naša mobilizacija, mobilizacija v (}°bHizirancev rn v??sko, prinesla v nekaj dnevih okrog 7000 p! n ljubljansko ?a.C7je in klici: Živeli ljubljanski partizani! Zi sl^udi. (Smeh r> T79ada'-) Mobilizacija belogardistov je prinesli , ------------ -------------- prinesla Ljubli° VSei dvorani.) Tovariši! To ni zasluga samo naše Sv0- Partizansk„..f- ,to t Predvsem vaša zasluga, zlasti zasluga na$e 'ensk naro^ojskothoTin bTpodprT^ ~ •— Dnipz.« z vsemi svojimi silami svojo vd(l n v j Voltlno komisijo za izdelavo predloga za izvolitev de-8 4VZVOJ enum Osvobodilne fronte. Izvršni odbor OF in delegate komisijo so bili izvoljeni: Lidija Sentjurc, Ivan s> °r izvolit' Edo 'Purnher in Mara Rupena. V volilno komisijo je p dnje. T vse člane verifikacijske komisije in poleg teh še na-Zip'i °dPoslanta Peternela-Igorja, odposlanca z Jesenic, Jožeta Pen-kranjsfc Ca uovomeškega okrožja. Jožeta Kocbeka, odnosi an ra r’rahna- ofcrožja. Petra Stanteta, odposlanca iz Štajerske, 3a hovom Vil' °dposlanca iz Primorske in Franca Černeta, sekre-fle, po kraif ef>a °krožja. Obe komisiji sta bili izvoljeni soglasno. )al: Kem odmoru je delovni predsednik Bogdan Osolnik rnVifnemn. danes s svojim delom, je nrav. da posvetimo hn.mV’Cvo •> « ? Pvdlim tovarišem, ki so v iznolnievanju union rn lxn hirt„ ^ yovnl{ srmtp draciocpvn živlAeilfa. d n ,isolm volva Imhprni *nvnotn S” .liXi ^ 7*» 'S P#^r7 ^"roda. hi rtoMfinjo 77 2fpm7/M bn+nro co hrn~>sii naše noto*n "Vfc*" . t Zarito . 779,7 in nedolžnih žrtev. ho v "frTnj oz> 7* otn.Tii, V a ficfil* tslnunrt eT-7 iioflivn.in ubiti talni. ZVni polltlhi nrnhitčn -na v„1,,, se je končalo trnljenje slovenskih iufrr- 'i „ in uimčiii' kipr - _____________ ............................................. iaje _ i'Jnikov. Naj se vstavi v ječah, ki so poslušale smrtne slovenska dom.o- zgrni’71 tn"n,riMce! Naša nova svobodna h air.er>rl v.n trr7nih temeljih. V te temelje smo vzidali svnia on -i" rad,,01’0, }n hčere z njihovo lastno krvjo. biaj° dovolj vrv darnV(di za našo veliko stvar. halj ’hi. . Nihče od tab _______ „,w„., sp ni pomišUal velika, ali je vredna njegove žrtve. Ali bomo nomi-v '.(in,« Pvfvzemamo to dragoceno dediščino, ali se horn a m j >,0h. ffr°X^7 ’n ‘Vrteti? Nobena zrna na še vi. bil a r>ridnhUa~,„ ila&i0t?° ves PJ *Pb' k7 M*1 .7'’ borba, terrain od nas. ir bil frtvanan ^VaiefO-Vclaja °venski narod. Zato nas misel na padle junake ve ?Qhio n°stjo M-as s Ponosom nanje, navdaja nas z ljubeznijo in ki f!" San, ' f nas borbeno pripravljenost, srd in mašče- dorhoi Marn jo 0(lC°čno, neizprosno borbo moramo nadaljevati pot. Vlho, z dokazali oni, katerih kri je tekla za nas, za našo aS° srečo, za našo boljšo usodo. skeg narod me’ da Cuhko pozdravim prvi Zbor odposlancev sloven-da tolmaei Vx l7neriu vse trpeče, a neuklonljive Ljubljane. Vem, *sem pozdTr,, ,ustva vse Slovenije, vse naše Ljubljane, ko pred-Prepri~ v.3Vn odposlance naše Narodnoosvobodilne vojske. 0sVobodilnnl b°dite’ da Qleda na vas in na vso našo N arodno-dejstev hi V0}sk?y Ljubljana s ponosom. Tovariši! Samo na dvoje sPrenieniz„ °l>ozord. iz katerih boste videli, kaj se je pravzaprav ^ j a iefa JQ p Ljubljani v zadnjih časih. Prvo dejstvo — okupa-vdora tnto ’i 3e slovenska Ljubljana bila pod mučnim vtisom prinerjnLa<} °kuPator3a’ ki je razpolagal še z ogromno silo Ce 2 Pemškim. d 1^1’ k° 80 vdrli v Ljubljano italijanski fašisti, fela 18. -19. 9. 1931 — Japonska začela aeresijo proti Kitaiski in do 3. 1. 1932 zasedla vso Mandžurijo. — Volilna zmaga nacistične stranke v Nemčiji. — Alfonz XIII. se odpove prestolu in Španija postane republika. 10. 9. 1939 — Kanada napovedala vojno Nemčiji. 12. 9. — Izkracnje britanskega ekspedic. korpusa v Franciji. 14- 9. — Nemške čete obkolile Varšavo, ki je 27. septembra kapitulirala. 17. 9. — Sovjetske čete Vkorakale v vzhodno Poljsko in do 19. 9. zavzele Vilno, 22. 9. pa Lvov. 22. 9. — Nemška in sovi c tek a armada določita začasno demarkacijsko črto. 16. 9. 1940 — ZDA izdale zakon o splošni vojaški službi. 19. 9. — V Romuniji postane Anton escu diktator z imenom »Conducator«. 9. 9. 1941 — Formiran Fruško-gorski PO. 16. 9. — Posvetovanja Glavnega štaba PO Srbije. — Vrhovni plenum OF ustanovil Slovenski narodnoosvobodilni odbor CSNOO). 19. 9. — Konferenca delegatov narodnoosvobodilnega gibanja Korduna in Bani je. D. 9. — Vel. Britanija obljubila Sirij,- in Libanonu neodvisnost. 16. 9. — Nemške čete na vzhodni fronti presekale železn. progo Moskva—Len in grad. 19. 9. — Na vzhodni fronti padla Kijev in Poltava. September 1942 — Vrhovni štab zahteval od Radia Moskve, naj prav noroča o četnikih in NOB. 20 9. — Formirana 3. slovenska udarna brigada »Ivan Cankar«. 12. 9. — Znčntk bitke za Stalingrad- ulični bnii 13 9 — Nemci na vzhodni fronti zavzel; Flisto in napredovali na Kavkaz. Stabilizacija fronte do povpmhra 1942 1«. 9. — Konferenca NOF Albanija v Pezi. 10. 9. 1943 — Formiran 2. udar- ni korpus NOVJ. 11. 9. — Izvršni odbor OF Slovenije razpisal volitve za zbor poslancev slovenskega naroda in objavil razglas o splošni mobilizaciji in prevzemu vse oblasti. Vo-’itve v zbor odposlancev slovenskega naroda so bile od 20,—25. septembra. Po kapitulaciji Italije so se iz večjih in manjših postojank v naših krajih zgrinjali belogardisti za mogočno obz.idje turjaškega gradu, misleč, da se bodo tam ubranili partizanskih sil. Poveljstvo 14. divizije je poverilo napad na utrjeni Turjak Prešernovi brigadi, ki ji je poveljeval Dušan Švara-Du-le. Prešemovci so zadnjo postojanko belogardizma napadali od 13. do 19. septembra, ko je mnč-30 zidovej klonilo partizanski sili. Nujnim klicem na pomoč se Ljubljana ni odzvala; bclogardi-istčni voditelji so se prepričevali, da bo obzidje vzdržalo, obenem pa so med seboj bili podtalne boje za oblast... Grčaricam se je torej v kratkem pridružil še Turjak in tako ovenčal partizansko vojsko še z eno pomembno zmago nad domačimi izdajavci. 10. 9. — Nemške sile okupirale Rim. V Italiji sestavljena fašistična vlada. 12. 9. — Nemški padalci osvobodili Mussolinija. 14. 9. — V Sovjetski zvezi general Seidlitz izvoljen za predsednika Komiteja svobodne Nemčije. 11. 9. 1944 — Osvobojena Pirot in Bosi! j grad. V Sloveniji zavzeta Plave in Anhovo. 14. 9. — Enote NOV navezale stike s sovjteskimi četami pri Klokočevcu (vzhodna Srbija). 17. 9. — Prve volitve v ljudske odbore na Štajerskem. Osvobojena Tuzla 1 n Andrijevci — Izvoljen Oblastni NOO za Hercegovino. 9,—14. 9. — Sovjetska vojska zavzela varšav. predmestje Prago. 12. 9. — Združitev zavezniških •sil. ki so se izkrcale v Normandiji in Južni Franciji. V Moskvi podpisano premirje med Romunijo in zavezniki. 16. 9. — Čete Rokosovskega prebile fronto v Pragi (Varšava). 17. 9, — Zavezniški zračni desant pri Amheimu. Kočevje pred proslavo: Na Ljubljanski cesti urejajo fasade hiš. Sindikalna podružnica Gozdnega obrata Grčarice je organizirala za člane kolektiva dvodnevni izlet na štajersko stran Po večdnevnih pripravah, kupovanju tablet »aero-san« in ostalih drobnarij je končno le prišla tista sobota. PRVE NEVŠEČNOSTI Odhod avtobusa je bil iz Grčaric napovedan ob štirih zjutraj Člane bi nato pobrali še v Rakitnici, Dolenji vasi in Loškem potoku. Prvi zastoj je bil že v Grčaricah, ker je bilo nekaj čakanja in negodovanja zaradi zamudnikov. Končno smo se nekaj kasneje le zgnetli skupaj in odpeljali. Do Loškega potoka smo bili nekako tiho. Vsak zase je premleval svoje misli in študiral, če je vzel s seboj vse, kar je zvečer pripravil, če je izklopil kuhalnik itd. Tišino je od časa do časa prekinil le Škulj, M je ugotovil, da je žensk več kot moških. V zadnjem delu avtobusa je bilo nekaj bolj živahno. Verjetno je temu botrovala zelena steklenička, ki je krožila in 'se pobliskavala med sedeži. Počasi smo se razživeli vsi. Največ je k temu pripomogel Škulj, ki je obljubil, da bo Janezu priskrbel partnerico. V Ljubljani je bil krajši postanek, da smo se okrepčali kajti na poti je človek vedno lačen, in že smo brzeli po asfaltni cesti proti Celju. »GREMO NA ŠTAJERSKO.. .« Nekako tako se začne tista pesem. toda pesem, ki se je začela vzdigovati v avtobusu, je imela tvrecej pomanjkljivosti in dosti dodatka. »Kaj nam pa moreio, morejo. morejo...!« je junaško trobil Škulj in silil Janeza, naj se še on kaj oglasi. Ker ni dobil odziva. je sam zaključil: »Nič nam ne morejo ...« »Razen tvoje Johane,« se je nekdo oelasil in smeha je bilo dovolj. To pa Škulja ni zmedlo in ni ostal dolžan nikomur do Trojan. kjer je bil spet krajši postanek. Nekdo je hvalil sendviče, češ da so na Trojanah najboljši, kar jih je kdaj jedel. To me je premotilo, da sem naročil sendvič tudi sam, pa nisem videl bistvene razlike od domačih — razen v ceni. Čeprav je zjutraj kazalo lepo vreme, se je popoldne začelo kisati. Ustavili se nismo nikjer več do Celja. Povsod ob cesti smo videli obiralce hmelja. »Joj, kolikšen fižol« se je čudil Janez, ki hmelja še ni videl in se jfe čudil, da je fižol že zrel. To je bilo spet nekaj za Škulia, da ga je začel dražiti: »Seveda, saj za tebe bi moral biti tako velik, da bi ga imel dovolj, ko pa kar naprej ješ!« V Celju smo planirali nekaj daljši postanek, konec vožnie za nrvi dan pa bi bil v Mariboru. Ogled Celja, ki ie trajal tri ure. je hitro minil Sicer pa smo kar naprej čakali ženske, ki so skakale po trgovinah. Pomagala ni nobena beseda, da iste stvari kupi io lahko tudi v Ribnici ali Ku ’7 e sam ne vajm, kej b’ ^I’h s‘|ik‘ ainu poglejte: rastava tpstivm ’ °tv°ritu kavarne in cen . UiVii Vlturn m sporjedam. . ki bla dost dougu, pa fiati' L . *> naj vidlu dost' Idi. je, (i„JC lain dopala, vidlu pa i. Iurslvh Sm° Ribnčanje kar se *«, koki- ras*au tiče prebijal’ i 0 še (i„ ** riače, de ne poznali ,de nekaf1 tje vajc umetnost’ > nam t , r sploh šc nu vajo, >iVSaU a rastava lohku da; 1,1 Pa sn;^a'*lta (uh, koku učjanu .Esak dM tu Povajdou!?). Of^hčatikf ^tivala dokazujemo °> U<- SCvaide)» kaj use zmu-0,7'a. v, .8rn<> kamplc’ kokr je ku>al' kulturn’m večjer' smo ‘■h"- * Koku nas znima naša In. flhi’i, . Urn naslednik’ naš li naslednik’ naš’h j. t’aPr;ij ’ 1 rJatu, Lcustik in to CUrh'< j'n^C biu Pr naslejdn ICNu ■ $‘bi či. snio Prircditv u pondajl k. 'uz^nbu'. * buo igralu uf’n s sujm’ peuc’ #’r 7 in u.c'Uožn ’ koku znamo k pafcnkosn,6 rcči lpu narest, toku« n 86 pa lovimo. Blu ^rad’ Ji01 osm h smo sc ^.Siodež’ še najso bli Skopski otroci v Ortneku Prej, ko se bo začel šolski pouk za otroke iz Skopja v začasnih prostorih v Primorju in v arugih krajih v državi, so se iz večjih sreaišč otroci preselili na podeželje. Počitniški dom Zveze prijateljev mladine iz Pule v Ortneku je 2. septembra sprejel 97 otrok iz Skopja. Slikovita okolica in dom jih bosta odmaknila od strahot m razdejanja, ki so ga doživeli doma. Drugi aan bivanja so jih v Ortneku obiskali predstavniki občinske skupščine, družbeno političnih organizacij in delavske univerze iz Ribnice. Skupno z okrajno skupščino je ribniška občina poskrbela za pedagoške vodje, najodgovornejše delo pa so prevzeli izkušeni tovariši iz Pule. Drugi dan bivanja so otroci popisovali svoje imetje in se kar hitro vživeli v novem okolju, kjer bodo ostali do 1. okto- »6000 boste dali, stric« Anton Cenčič iz Lokev pri Del-nican, rojen laza, se je doslej ze trikrat zagovarjal pred sodiscem zaradi tatvine koles, pred dnevi pa pred. kočevskim sodiščem še četrtič, meuiem ko že teče postopek za četrto tozDo (prav tako zaradi kraje kolesa) pri sodišču na Keki. Prvega avgusta letos okoli polnoči je Uencic izmaknil kolo pred kavarno »Zvezda« v Kočevju, vredno okoli 33.UU0 din. Obtoženec je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da ga je ukradel v pijanosti m »če popije le malo, gre samo za kolesi«. Trdil je, da je bil pijan tudi še naslednji dan in da zato verjetno kolesa ni vrnil. S kolesom se je namreč 2. avgusta zapeljal pri Tari na hrvaško stran in tam kolo z nekim znancem zamenjal za njegovo že rabljeno kolo in doplačilo 5.000 din. — Kolesi zamenjava, pa še 6000 dinarjev mi boste dali, stric, je dejal Cenčič kupcu. Ta pa mu je ponudil za kolo le 5000 din m svoje kolo. Tat je na ta predlog pristal. Miličniki pa so kolo in tatu kmalu odkrili in tako je la- večer nabere v gledališču, posebno ko posedejo na stopnice ali obrobno zidovje. Se ne bi dalo tudi to urediti? stoišča Pa so bla žje Urban z Ribnce dougu prajt rasprodana. Pol smo pa čakal’. Ne uodr’ je bla an a okruogla rajč, an stou, še ana majnša rajč pa anc rajnce. Driiz-ga n’č. Pa s’m rjeku, kej so tiste bluze, ku praujo, de ih buo šjest. Pa ih naj blu. Pol smo pa čakal’, pa spjet čakal’, pa spjet čakal’ in šc zmjeraj čakal’. Pa še usieanu naj blu n’č! Cez dougu cajta pa so p’rmatal’ n’ uodr’ z ano veliko, ncruodno stvarjo, za k tjero so rjakl’, de je klavjer. No, tistu so najkaj cajta porival’ s’m pa ke, ad n je gor prou kljcu, de s’m mislu žje zploskat, bluz pa še zmjeraj naj blu. Jest s’m mislu, de buo žje konc, pa so rjakl’, de se še z’čjclu naj. Bluz (tist h šjasth) pa še zmjeraj naj blu, pa tiid nobenga driiz-ga ne. Sele čjez dougu cajta je pršu gor an kral, se lepu nasmi-jau ku b’ glib an fajn ribnšk’ vic slišou, pa nas u im jen’ un’h šjasth bluz (k ih še zmjeraj naj blu) prosu, naj im oprostimo, k’ buo malu zemude, de naj še zvočniku. Jest ne vajm, kaj so niical’ zvočnike: mujo Johano naj b’ poslal’ stnik, Anton Kozina iz Kočevja, dobil kolo že po treh dnen nazaj. Sodišče je Cenčiča obsodilo na leto dni zapora. bra. Čeprav bodo ostali v ribniški dolini krajši čas, pa boao v tem času obiskali Ribnico, Kočevje, okolico Ortneka z Ormauu, starim gradom in Sv. Gregor. Pn obiskih se bodo spoznati z našimi pionirji. Delavska univerza iz Ribnice jim bo preskrbela 4 filmske predstave, v Ortneku bodo otroke obiskali člani DPM iz Ribnice, Zveze mladine in pionirske organizacije. Pri obisku Ribnice bodo otroke pričakali pionirji in jim razkazali posebnosti tega kraja. V zadovoljstvo si štejemo, da smo lahko nudili otrokom iz nesrečnega Skopja začasen dom, aa bodo lažje za nekaj časa pogrešali svoje starše, ki so ostali na delu v porušenem mestu, želimo jim kar najprijetnejše bivanje pri nas. A. B. CiK CAK PO VINSKEM SEJMU (Nadalj. s 3. str.J vseh barv, pa obrvi in trepalnice, pa obleka... No, nekatere pa so bile tudi naravne, kot na primer mediemka, ki je skrbela za moje zaravje (rano na želodcu) tako, da mi ni natakala polnih kozarcev. Kljub temu se mi je že pri četrtem vzorcu začel jezik čudno zatikati, zato sem raje samo še poslušal. Povedala je, da prodajajo na razstavišču malo večje sendviče, kot je petdeset dinarski kovanec in da stanejo 50 din in da so prejšnji večer »pokuševalci« pobrali in pokradli vse kozarce za pokušanje in jih nekaj odnesli domov, druge pa razbili pred dvorano. Pa opazujmo še malo odrasle. Pet odraslih ima pred seboj pet vzorcev, vendar je točajka natočila kozarce različno. Eden izmed pokuševalcev je to takole komentiral: — Jo vidiš, punco. Temule je natočila bolj malo, ko je majhen. gor, pa b’ sc jo slišalu ke u 2leb’č, pa brez zvočnika. Kar ankrat so prnjasl’ ane tirate, pa ano kišto, pol pa še dvaj kište. S’m rjeku, zdaj gr je pa z’-rajs. Pa je šlu rajs. Kar ankrat je prt jeku gor spjet tist’ kral in povajduo, de ne gr je drgač kukr de je trajba začet. Pa so. Kumaj s’m žje čakou tiste bluze. Tanar-tapraj je pršu ad’n in sc useu k listin rajncam in buobnam, pol je pršu ad n, k je ano palco grizu, pa še ad’n, k je ano rmjano plch-nato rajč u usta rinu, pa še ad’n, k je imu glih tako, samu v ječ jo rajč, z ano rokuo je pa kar napraj suvan prjedse, ku b sc brjenelu branu, pa še ad n, k je imu an toku čiid’n inštrument, kokr so čiidn’ učas’h inštrument’ o tielitv’ dohuodka, narb’1 pa je bla tista rajč poduobna kaui’m, k ih imajo mesar j’ z mesu obajs’t. N’ konc pa je p rt jeku še ad’n, k naj imu n’č, pa se je useu h klavjer’j, pol so pa usajkal’ ano in zgajnal’ tak kraval ku učas’h pijane’ pod mu-im oknam. Usegli h pa so bli fajn m’skontarj’, narb’1 pa se m je smilu tist’ k je biu toku švoh, de sto jie muogu ceu cajt n’slajnat ne ano veliko, ncruodno rajč. Tist’ kral, z k’tjcrga so rjakl’, de je od radija, je ceu cajt take puokou ku b biu taprav’ Ribnčan in je biu še b’l smajšn ku tist’, k Onemu plešastemu več, da mu bodo boij lasje rasli. Temu rdečelascu čisto polno, ker so rdečelasci hudi... Naprej nisem slišal. Nekdo je prešteval listke za pokušnjo in razlagal: — Deset jih še imam, sedem sem jih že popil (sedemkrat po pet vzorcev), kar domov moram spat, drugače se bo to slabo končalo. še misel in ugotovitev poku-šalcev, ki sem ju slišal: *** »Teran postane lahko tiran, če ga preveč pokušaš.« »Rumeni muškat je siromakova mast. Naprej vam o sejmu ne bom več govoril, zaupam pa vam še, da so nekateri (tudi ženske) uporabljali za prikrivanje »dejanskega stanja« sončna očala. najso muogl’ prprav’t us’ga prej in so šele pol, k so 1’dje muogl’ čakat ano uro, znašal’ klavjer in mikrofone skupaj. Praujo, de ima p’r ti stvar’ narveč z’slug Partizan, k naj tu posuod’t zvočniku. Tu je blu prou lepu od njaga... Ciidnu se m pa le zdi, de je festi-valsk’ odbor u sobuoto prou lohku zrihtou vrjame, čeprou je skoraj ceu kcjd’n padalu, vrjame jc lohku zrihtou tiid’ u pondajlk, zvočniku in klavjerja pa najso muogl’ n’kjier dob’t taprau cajt... Partizan se im je m’nde pa u p jest smijau in s’ mislu, kar s’m ubliibu še najs’m dau! Od us’h nastopajuoč h s’m vidu samu dvaj bluze. Šele pol s’m zvajdu (ti klada neumna!), de jc bluz ane suorte miiska. Spoznou s’m tiid’, de še kar fajn razumem taljansku in angiješku, saj so skoraj same taljanske in angljcške pajl’; besajd prouzprou najs’m razumu, miiska je pa taljanska in angljcška toku poduobna slovajn-sk’, de s’m kamuot razumu use. Vidte, tu sc prav’ b’t razgljedan člouk, pa še u Nemčijo naj trajba it! Use Ribnčane in tadruge kulturno pozdraulam in ih kulturno vabm na naš kulturnu-humoristi-čn’ večjer, p’r k’tjercm buo sodel-vou — kukr gledauc tiid — Urban. ta teden za vas KOČEVJE Poročili so se: Gornik Ivan, elektromonter iz Kočevja, Trata 6-a, star 34 let in Lakner Marija, kunarica iz Kočevja, Ljubljanska c. 4, stara 38 let; Mihelič Adolf, šofer iz Črnega potoka 4, star 23 let in Humar Karolina, delavka v pletilj stvu iz Livolda 59, stara 20 let. Bodila je: Tišlarič Magdalena, živmorejka iz Gorenjega 10 — dečka. Umrla sta: Kralj roj. Perko Andreja, kmetica iz Lipe 7, stara 79 let; Kropi Karel, upokojenec iz Mengša, Glavni trg 13, umrl v Šalki vasi 117, star 84 let. LOŠKI POTOK Umrl je Krže Janez, osebni upokojenec iz Travnika 16, star 78 let. SUP »ZIDAR« REPUBLIŠKI PRVAK Na športnih igrah gradbincev v Mariboru, ki so bile od 30. 8. do 1. 9., se je ponovno izkazalo, da se razvija športno in rekreacijsko življenje v kolektivu SGP »Zidar« Kočevje v pravi smeri m to množično, iz Cesar iznaja tudi kvaliteta. Iger se je udeležila 33-članska ekipa. Tekmovali so v šahu, streljanju, balinanju, kegljanju in odbojki. Skupno je sodelovalo na igran 39 podjetij z nad 1200 tekmovalci. Doseženi uspehi ekipe »Zidar« so sledeči: san in balinanje ni zateklo, kot se je pričakovalo. Izpadli so že v prvih koiin. Igre niso bile umirjene in to se je maščevalo. Strelci so bili veliko boljši. Ekipno so zasedli s bu/ krogi 19 mesto izmed 30 nastopajočih ekip, posamezno pa se je uvrstil Tušek Ernest s loti krogi na 13 mesto. Velik uspen so dosegli kegljači. V močni konkurenci izkušenih ekip so zasedb s 667 podrtimi keglji v borbenih igrah odlično 7 mesto od id ekip. Med posamezniki je Primožič Prane s 404 keglji pristal na 8. mestu. Z Višek zagrizenih borb ne le za našo ekipo temveč za vse igre so bue v odbojki. Skupno se je spoprijelo v tej igri 16 moštev. Prvi dan je Zidarjeva ekipa izločila iz tekmovanja moštvo »Gradis« iz Ljubljane in »Sava« z Jesenic in se tako plasirala v polfinale. Drugi dan je premagala dosedanjega 5-kratnega prvaka iger gradbincev »Ingrad« iz Celja in tako se je znašla pred trdo borbo za prvo mesto z epiko »Stavbenik« iz Izole. Za to finalno igro se je nabralo veliko gledalcev, ki so burno navijali. Zidarjevim igra ni prav zatekla in tako so prva dva niza izgubili s 13:15 in 10:15, pa vendar so še bile možnosti za uspeh. Pričela se je ogorčena borba in tretji niz je bil s 15:13 »Zidarjev«, prav tako četrti s 15:12. Za končni niz so prešli že skoro vsi navijači na stran Zidarja in jih je bodrilo in navduševalo skoro vse občinstvo, kar jim je očividno tudi pripomoglo, da so nizali točko za točko in osvojili niz s 15:10 in s tem tudi prvo mesto. Veselje je vzkipelo in igralce so navdušeni navijači odnesli z igrišča. RIBNICA Rodila je: Goričanec Frančiška, gospodinja iz Goriče vasi 18 — deklico. Umrla je: Petek Neža, gospodinja iz Žlebiča 25, stara 41 let. OBVESTILO Obveščam stanovalce iz • nove Šlajmer kolonije, naj lastniki pazijo na svoje kokoši, da mi ne bodo delale škode po njivi in vrtu, sicer ne odgovarjam zanje. Kobola Viktor, Šalka vas 93. SLUŽBA Iščem gospodinjsko pomočnico k družini k majhnim otrokom. Oglasite se na naslov Andrej Podboj, Ribnica 21 na Dolenjskem. Razpis Odbor za gradnjo doma telesne kulture Kočevje sprejme 23 takojšnjo zaposlitev a) UPRAVNIKA DOMA b) HIŠNIKA DOMA Družinska stanovanja v domu so zagotovljena. Osebni dohodki po pravilniku uprave doma. pismene ponudbe pošljite najkasneje do 20. IX. 1963 odboru gradnjo doma telesne kulture Kočevje. V prošnji naj bo kratek življenjepis in navedba dosedanl zaposlitev. Tajništvo odbora Prav vsi iz kočevske ekipe so se potrudili, da je imel »Zidar« tak uspeh. Organizacija je bila dobra, iger dež ni motil. Zopet se je pokazalo, da so delavske športne igre in splošna športna raven v Kočevju veliko pripomogla k uspehu športnikom SGP »Zidar« v Mariboru. K uspehu iskreno čestitamo. »Gradbanik« Ribnica na športnih igrah gradbincev SGP »Gradbenik« iz Ribnice se je prvič udeležil športnih iger gradbincev. V Mariboru so športniki nastopili za »Gradbenik« v šahu, streljanju in kegljanju. Medtem ko so dosegli v streljanju povprečne rezultate, so bili v šahu uspešnejši. Prebili so se v ostri konkurenci celo v tretje kolo, kjer jih je izločila ekipa »Tehnike« iz Ljubljane s 4 'A : V2. Tu je uspel rešiti pol točke Franjo Cerkvenik. Uspeh so imeli tudi v kegljanju. Ekipa je zasedla 13. mesto, kar je vsekakor lep dosežek, če upoštevamo, da v Ribnici nimajo ustreznega kegljišča. Tudi športnikom »Gradbenika« iskreno čestitamo. Obvestilo NAKNADNO VPISOVANJE V GLASBENO ŠOLO V KOČEVJU bo v soboto, dne 7. septembra od 10. do 12. in od 15. do 17- ure v Glasbeni šoli. — Sprejemamo še učence za pihala in trobil9’ violino (na razpolago so tudi instrumenti) ter klavir. Začetek pouka je v ponedeljek, dne 9. septemb13' Razpored učencev k posameznim učiteljem in navodil® za začetek pouka so nabita na oglasni deski šole. RAVNATELJSTVO GLASBENE SOLE Sprejmemo v uk vajence ZA MEHANIKE PLETILNIH IN ŠIVALNIH STROJEV; ^ DELAVCE — MLAJŠE, ZA PRIUCEVANJE V POLAGANJU DOLITA IPD. TER DELA V VULKANIZACIJI. -g ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJ INVALIDOV KOČEVJA KOČEVJE: od 6. do 8. septembra španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«, 9. in 10. septembra italijanski film »Past za dekleta«, 11. in 12. septembra jugoslovan. film »Partizan igra«, od 13. do 15. septembra ameriški barvni film »Pustolovščine Huckleberry Finna«, 15. septembra matineja italijanskega filma »Nenavadni svet«. RUDNIK: 7. in 8. septembra angleški film »Betonska džungla«, 11. in 12. septembra angle- Elmo ški film »Hajka«, 14. in »V! tembra ameriški barvni 1 toglavica«. RIBNICA: 7. in 8. sep e # sovjetski barvni film bra j*1 mostu«, 14. in 15. septeni^^# goslovanski barvni film petih kontinentov«. „ $e? VELIKE LAŠČE: 7. m tembra italijanski barvm^r* »Toska«, ameriški barvni p,-14. in 15. sept^F barvni film ^SODRAŽICA: 7. in 8. se^fy0^j «nx7mt.clri Vinrvni filH* * sovjetski barvni film 14. in 15. septembra še malo in parkirni prostori pred »železnino« dobe asfaltno prevleko. Sicer pa je bilo raskopavanja in prekopavanja res dovolj barvni film »Ljubezen pojLjptf® LOŠKI POTOK: 8. sep ^ italijanski barvni film oSi0^ bi me«, 15. septembra jus ski film »Čudno dekle«- teF DOBREPOLJE: 7. in °-bra francoski barvni i * indij^j, in 15. septembra nems soč oči dr. Mabuseja«-PONIKVE: 12. ®e^LSij9<<-p- barvni film »Kraljica ‘ g. S . BROD NA KOLIH- Ltali«^ „ tembra franc, film »Tak®1 in 15. sept. franc. prikolica«. *ePtei(fle PREDGRAD: 7. m »• ”jenoJU angleški film »Vrež JptfMp s ponosom«, 14. m z franc, barvni film » J nje«. gept. ŠV OSILNICA: 15- film »Pouk o ljubezni« •