Poštnina platana o gotovini Štev. S V Jjubljani, 8. jauuarja 1936 Cena Ela la- feto 1. Itancoskv biodnije se že žbica Zmagala |t fcaauska zahteva po vzajemni pomoti Pariz, 7. jan. Včeraj so odpotovali iz Pariza poslednji angleški strokovnjaki, ki »o delali na tehničm izdelavi francosko-angleškegu načrta za vojaško sodelovanje na temelju pakta Zveze narodov. General, štaba obeh držav sta izdelovala te načrte celih 6 tednov ter sta se končno sporazumela v ugotovitvi, da str Anglija in Francija v zraku, na kopnem in na morju popolnoma pripravljeni za sleherni primer napada od koderkoli. Ta načrt vsebuje kot glavno določbo francosko-angleško sodelovanje za primer neizzvanega napada, s katerim nastopi takoj avtomatična obojestranska mobilizacija zračnih, pomorskih in kopnenih vojnih sil. Ra- zen tega bosta stavili obe državi druga drugi na razpolago tudi svoja pristanišča in baze za avi-jone. Angleška je poleg tega prevzel.1 na>-e dolžnost braniti del francoske obule z morske strani, kakor tudi zračno obrambo nekaterih velikih francoskih industrijskih središč, dalje se je obvezala dati Franciji na razpolago svoje motorizirane čete za zaščito francoskih utrdb' na jugovzhodni meji. Kot prva posledica tega sporazuma je bil izdan odlok, da odideta takoj dve eskadri francoskih bojnih ladij v afriške vode, da bo francoska atlantska mornarica zbrana v bližini Gibraltarja, kjer bo francoski generalni štab za vsak slučaj posebej mogel v sporazumu Rimseuett prekrižal račune Seožnje v blažjem tona Rim, 7. jan. Rooseveltova poslanica ameriškemu kongresu je fašistične kroge razočarala. V >Giornale d'Italia« je Virginio Gayda napisal odgovor Rooseveltu, v katerem zavrača Rooseveltovo trditev, da fašistični in avtarktični režimi rušijo mir v Evropi in v vsem svetu ter nato posredno stavlja Roosevelta pod vpliv antifašističnih krogov v Evropi. Za upravičenost italijanske ekspanzije navaja Uayda že znane razloge, da je to italijanska življenjska potreba, ki se seveda zdi Ameriki neupravičena, kajti Amerika sama razpolaga z skoro vsemi sirovinanii, na katere ima delno tudi monopol. Za Italijo so kolonije llujnost, ki je aktualna že od takrat, ko je Italija stopila v svetovno vojno, a je bila po zmagoslavnem koncu za svoja pričakovanja ogoljufana ter odrinjena, ko so si zavezniki med seboj delili nemške kolonije. Italija jo po Gaydovem prepričanju pripravljena na prepoved uvoza petroleja, vendar opozarja Roosevelta, naj se ne prenagli z mislijo, da bi s tem Italijo potisnili ob tla. Nasprotno, Italija bo svoje operacije v Vzhodni Afriki nadaljevala do zmage, Če se bo iz prepovedi petroleja izcimila vojna, bodo Italijani za to najmanj krivi. Mussolini postala zmernejši Pnriz, 7. jun. Francoski poslanik v Rimu de Chambrun in britanski poslanik sir Fric Druiu-niond sla prispela v Pariz odnosno v London. Njiju prihod sc tolmači kot nov poskus, najti tla /a sporazum, v katerega je voljan pristati sedaj tudi Mussolini. Preden sta poslanika odšla iz Kima, sta dolgo konferirala z Mussolinijem, ki jima je javil minimalne zahteve, da ustavi vojne operacije v Vzhodni Afiiki. Zdi ;,e, da Mussolini ne pritiska več na to, da bi Italija dobila celo Abesinijo, niti ne terja zase več velikih delov Abesiuije, temveč zahteva, da se sankcije ne poostre, še bolj pa, da se prepreči oboroževanje Abesinije, ki je zadnje čase postalo tako silno, da ogroža vse dosedanje uspehe italijanskega orožja. Zdi sc pa, da Eden in britanska javnost ni teni predlogom nič kaj na- 1 talila in Cvcvpa Italija la fcaiuczi Pariz, 7. januarja. AA. »Oeuvre« razpravlja o vprašanju, zakaj bi hotel angleški generalni štab, da se činiprej in za vsako ceno konča italijansko-abesmska vojna. Pri zadnjem sestanku med La-valoin in Ceruttijeni je lc-ta sporočil, da pripravlja Mussolini novo mirovne pogoje, Laval mu je jia odgovoril, da ,10 (,o ganj] niti z mezincem za pomiritev, če ne bo poprej imel striktne obljube iz Rima, da bosta Italija in njena vlada dejansko pripravljeni za sporazum. Predsednik francoske vlade je baje še dodal, da je stvar odbora trinajstih, da izdela nove predloge. Po obstreljevanju švedskega Rdečega križa sc je pa položaj zelo poslabšal. Italija je moralno izgubila mnogo tal v Franciji, tako da so celo najbolj italofilski člani francoske vlade zdaj prepričani, da je Italija izgubljena. ...in angleški geneealni štab V Londonu so hoteli, kakor vse kaže, da bi Italija sama od sebe napravila konec vojni v Abe-siniji, angleški generalni štab je bil pa nasprotnega mnenja, tako da je Eden moral vpoštevati njegov« mnenje. Angleški generalni štab dejansko • -J!1 I\reišnji konec vojne, zakaj če bi Italijani izgubili, bi bila zmaga črnega plemena nad belim v Afriki nevaren zgled v škodo kolonijskih držav. Anglija sc boji še posebno reakcije v Egiptu, novih Palestini in naposled resnih prevra- tov v Indiji. Zato angleški generalni štab že glede na evropsko ravnotežje ne želi, da bi sc italijanska vojska preveč oslabila v Evropi. Zato bi angleški generalni štab hotel razširiti sankcije tudi na petrolej, ker bi že to samo po sebi bilo dovolj učinkovito. London, Pariz in ženeva so mnenja, da bo svet DN 20. januarja odredil prepoved izvoza petroleja v Italijo za L februar. (DNB) Stki in evropski položaj Atene, 7. januarja. AA. Atenska agencija poroča: List »Elefteros Anthropos« priobčuje celo vrsto izjav uglednih grških osebnosti o stališču Grčije za primer mednarodnih zapletljajev. Vojni minister general Papagos je med drugim izjavil: Jasno je, da je ozračje že preveč razgreto. Toda nihče ne more vedeti, ali bodo velesile niogle najti rešitev na diplomatski način ali ne. Iskreno si želimo miru, toda tudi za primer kak- z angleškim generalnim štabom odrejati nadaljnje zadržanje francoske mornarice Rim, 7. jan. Tukajšnji listi trdijo, da sta tekom preteklega tedna i/ Southamptona odpluli ladji »California« in »Van Dyke«, nato-1 vorjeni s četami in tanki. Istočasno sta prispeli v britsko kolonijo Kcnyo in Somalij i kolonijal-ne čete iz Južne Afrike. V pristanišču Mombasa se vrše velika dela za utrditev mesta. Na bližnjih hribih so že postavljeni topovi. Tjakaj je prispelo tudi nekaj baterij, poleg njih so nanovo organizirali dobrovol jske čete, v katerih so po veliki večini Britanci, ki prebivajo v tej koloniji. klonjena. temveč so jačji glasovi, da je treba Mussolinija pritisniti na popoln umik. Diplomati potujejo ... Pariz, 7. jan. Vsi listi javljajo pomirjevalno vest, da se vršijo važni diplomatski razgovori med Parizom, Londonom, Rimom in Bruxelle-soin. Angleški poslanik v Rimu Dr.iinmond še vedno konferira v Londonu z Edenom, ki je včeraj sprejel tudi italijanskega poslttnika v Londonu Grandija. Istočasno je italijanski poslanik v Parizu Cerutti odšel v Rim na posvet k Mussoliniju. V istih zadevah je prispel v Rim tudi itailjanski poslanik v Bruxellesu, Vanu-telli. Fnake probleme sta v Parizu obravnavala tudi francoski poslanik v Rimu de Cham-brun in Laval. ... a Neguš kaže motne eoko Djibutti, 7. jan. ilavas javlja, da je neguš izdal nov ukaz, ki se tiče mobilizacije čet ded/asa Našibuja, v katerem zapoveduje vsem vojakom, da se morajo takoj javiti svojini poveljnikom. S hudo kaznijo grozi vsem U«tim, ki bi se ukazu zaperstavili ali pa se zakasnili. Za dezerterje ukazuje smrt na vešalih. Pomilostitve pa bodo deležni vsi četaši, ki se bodo prijavili sami oblastem. Upanje daje albanski peteolej Rim, 7. jan. Pred nekaj dnevi je bil izročen v promet vod petroleja od liudžove do Valone v Albaniji. Italijanski strokovnjaki neumorno iščejo novih najdišč petroleja v Albaniji ter se istočasno trudijo, da bi proizvodnjo tudi dvignili. To dejstvo je važno za primer, da se sankcije razširijo tudi na petrolej. Ta bojazen je še vedno upravičena, ker prihajajo iz Londona vesti, da bo angleški zunanji minister Eden na seji Sveta DN '20. I. m. zahteval razširjenje sankcij in bi po tem sklepu nove sankcije stopile v veljavo že 1. februarja. Na boj&šiu pa nit novega Rim, 7. januarja. Komunike št. 90: Na bojišču nič novega. šnega konflikta bo Grčija izpolnila svojo dolžnost kot članica Društva narodov. Glede vojaških priprav Grčije sem čital v listih mnogo netočnosti. Naše vojaške priprave pretiravajo, a vendar ne morem reči, da ne bi bili vojaško pripravljeni. Vsekako mora javnost vedeti, da bomo vse storili, kar je v naših močeh, da bo naša vojna organizacija popolna. Naša stremljenja gredo za teni in mi jih izvajamo kolikor le moremo. Utemeljeno mislim, da bodo naše vojaške priprave zelo naglo končane. Italijani in iitva Riga, 7. jan. Rp. Litvanski dnevnik »Kareiris«, uradno glasilo litvanske armade, piše o kampanji, ki se je razvnela proti italiji po vsem svetovnem tisku 'in lo zaradi tega, ker je bil ranjen v Abe-siniji neki zdravnik švedskega Rdečega križa. List zatrjuje, da je vse to dejstvo treba pripisovati temu, da je velik del svetovnega tiska informiran tendenciozno in usmerjen na senzacije, brez katerih ne more živeti. Zaradi tega je treba smatrati vso to gonjo kot pretirano. , Italijani in Belgija Bruselj, 7. jan. Rp. Ponudba Italijanov, da bi plačali zamrznjene belgijske kredite v blagu, je naletela na odpor belgijske vlade, ki je to ponudbo zavrnila zaradi sklepa o sankcijah. Ta italijanska ponudba je predmet živega razpravljanja v vseli belgijskih industrijskih krogih, ki so pri oboroževanju Italije dokaj interesirani. Belgijski tisk je prepričan, da bo vlada popustila v tem vprašanju proti Italiji kljub vplivu socialistov, ki hočejo pobijati fašizem na ta način, da izzivajo nemire v Belgiji. ... in Amerika Rim, 7. jan. Rp. Italijanski listi poročajo, da del ameriškega tiska energično piše proti Rooseveltovi politiki, zlasti proti zadnjemu njegovemu govoru. V tem se odlikuje zlasti Uearstov tisk. Ainerikanska zveza za svobodo označuje Rooseveltovo poslanico svetu za najbolj nevaren govor, kar jih je kdaj izgovoril kak ameriški predsednik. Z;,,sti se v delu tega liska, ki je bil zmeraj v evropskih vprašanjih revizionistično usmerjen in je podpiral Italijo, zdi Rooseveltov govor neumesten spričo novega poraza, ki ga je Roosevelt d(K živel s svojimi kmetijskimi zakoni, katere je največje amerikansko sodišče prav zdaj' razveljavilo. Ti listi so mnenja, da bo govor ameriškega predsednika izzval velike pretrese v kongresu, ki se bo kmalu sestal. Pariz, 7. januarja. AA. Listi objavljajo llava-sovo poročilo iz Ženeve, da se odbora trinajstih in osemnajstih ne bosta sestala pred rednim sestankom sveta Društva narodov, ki bo 20. januarja. Džibuti, 7. januarja. AA. Francoska trgovska zbornica v Džibutiju je poslal svoji vladi spomenico, v kateri nastopa proti odstopu pristanišč v Zeili ali Asabu Abesiniji, ker bi bila s tem udarjena francoska Somalija in pristanišče v Džibutiju. 10-Ietnica fuftiuinse Berlin, 7. januarja. AA. Ob desetletnici nemške letalske družbe Lufthansa piše Heinz Orlo-vius v berlinski »Biirsen Zeitung' o dosedanjem delu in razvoju te družbe. Njena naloga je, razviti trgovsko letalstvo in zgraditi letalske zveze iz Nemčije do vseh trgovskih središč, s katerimi je nemška trgovina in industrija v tesnih stikih. V prvi vrsti gre za Severno in .lužno Ameriko in za Vzhodno Azijo* Po daljših poskusih je družba uvedla redno letalsko zvezo z .lužno Ameriko februarja 1934. Promet na tej progi je dozdaj pokazal, (ia se je letalska služba z vodnimi letali, ki so morala preleteti Južni Atlantik, vršil brez vsake letalske nesreče. Vsa pošta je dospela pravočasno na cilj. Družba skuša uvesti redno letalsko službo, tudi z gospodarskimi središči Vzhodne Azije. Če se ti njeni načrti niso dozdaj uresničili, je treba pripisati sovjetskemu odporu, ki odklanja nemške letalske zveze čez Sibirijo. Navzlic temu pa je družba stopila v tesnejše poslovne zveze z nem-ško-kitajskim podjetjem »Eurasija«. Letalskim poskusom čez severni Atlantski ocean, ki so jih doslej opravljale Velika Britanija, Francija in Zedinjene države, se bo družba priključila letos. Pri dosedanjih hitrostnih poskusili in tekmah letala te družbe niso sodelovala, pač pa se je na tihem pripravljala. Veliko vlogo bodo pri njenem bodočem delu igrali plavajoči otoki za letala. Dotlej pa bo tudi novi »Zeppelinov« zrakoplov preizkusil svoje moči za redne polete v Severno Ameriko. 50 dni sankcij Pariz, 7. jan. Rp. »Teaips« razglablja v 'današnji številki o italijanskem gospodarskem in političnem položaju po 50 dneh gospodarske blokade, katero predstavljajo sankcije. List povdarja, da sankcije za zdaj še niso dosegle svojega namena, prvič zato ne, ker jih niso vse države dosledno in strogo izvajale, drugič pa zaradi tega, ker jc ta korak evropskih držav v prvem hipu Italijane zares združil in zvezal (er v njihovih očeh še dvignil gospodarski pomen te vojne. Italijani so zadnje čase pokazali veliko disciplino in pokorščino do dneejevih povelj. Zaradi tega je treba ugotoviti, da v moralnem oziru sankcije za zdaj še niso dosegle uspeha. V gospodarskem oziru pa se je samo dolgoletni fašistovski avtarkistični gospodarski politiki zahvaliti, da je Italija lahko te kratke dni zadostila najnujnejšim potrebam svojega prebivalstva z domačimi pridelki in proizvodi. List spominja predvsem strastne Mussolinijev« ■ »žitne bitke«, ki jih je fašistovska vlada že dolga leta z vsemi silami podpirala. Vpoe na angleški bojni ladji Southampton, 7. jan. Rp. Včeraj je v tukajšnje pristanišče prišla vojna transportna ladja -Ca-meruniam«, ki je imela na krovu večje oddelke angleških kolonijalnih čet, prihajajočih z Daljnega vzhoda. Med vožnjo po Sredozemskem morju je na ladji prišlo do težjih primerov upora in nediscipliniranosti, ki so jih morali oficirji udušiti z oboroženo silo. Pri tem je izgubil življenje eden izmed kurjačev po imenu Mac Neli, drugi kurjač, ki je bil tudi kolovodja upornikov, pa se je ustrelil sam. Vse krivce je kapitan takoj izročil pri staniški policiji. liomoske reks so zbesnele Danes ob 7 zjuteaj višek poplavae katastrofe Pariz, 8. jan. A A. Ilavas poroča iz Nantesa. Najvišjo vodno točko pričakujejo za danes zjutraj ob sedmih, če bo voda še naraščala, potem grozi mestu katastrofa. Že seda j mnoge tovarne ne morejo več delati in tramvaji p.’ mestu tudi ne morejo voziti. Avtobusi vozijo samo še po nekaterih ulicah. Na cesti proti La Rochelle stoji voda meter visoko. Prebivalstvo mesta je z veliko grozo pričakovalo večerno plimo, ki nastane posebno ob polni luni. Naraščanje morja bi inoglo zaustaviti odtok voda in bi s tem poplava silno nurastla. Pariz, 8. jan. A A. Slabo vreme še zmeraj traja v Franciji. Vendar pa se je naraščanje Seine ustavilo in strokovnjaki račnajo, da bo poslej vsak dan za 2(1 cm padla. Tudi reku Loira je začela padati. Reka Sarant je pri Nantesu tako narastla, da jc vsa okolica pod vodo in prebivalstvo ne more iz hiš. Železniški nasip je 1’odpis francosko-ruske vojaške pogodbe. Laval in poslanik Potemkin pri slovesnem dejanju. poplavljen. Iz Bordeauxa poročajo, da Garonne več ne narašča in da pada v vsaki ur', zu 2 cm. Dočim se torej položaj popravlja, se je pa pri Nantesu poslabšal. Tam je voda narastla zn 40 < m, in to tekom ene noči. Mnogo tovarn je moralo ustavili delo. Zjutraj je bilo 28 ulic samega Nantesa pod vodo. Meščanstvo preživlja zelo dramatične položaje. Kar se tiče reke Rhone, je ta v gornjem taku reke padia in je sedaj Ly»m izven nevarnosti. V dolnjem teku pa še zmeraj narašča in je Valance pod vodo. V vseh poplavljenih krajih narašča nevarnost epidemij Garonne je po vsem videzu tudi dosegla najvišje stanje, Dor-dogne pa zopet grozi, da bo poplavila svojo okolico. Pri Tarbesu razsaja zopet velika nevihta ,ki je napravila že veliko škodo, posebno na poljih. Amsterdam, 8. jan. AA. Agencija Stefani poroča: Reka Meuse je danes dosegla višek svojega naraščanja. Vsa polja v okolici Brabanta in Limburga so poplavljena. Mnogo kmečkih hiš je odrezanih od svetn. Promet je otežkočen. Scuštoo ddaiikDv tudi v Kuutiu Kakor v Ljubljani in okolici, se tudi v Kranju vrše priprave za snovanje društva dolžnikov. — Po § 2 društvenih pravil je društvo gospodarsko in nepolitično in ima namen, da A) proučuje probleme narodnega gospodarstva, išče pota za pravilno rešitev razmerja med dolžnikom in upnikom ter proučuje možnosti za ublažitev gospodarske krize, b) prireja posvetovanja, zbore, oso-bilo pa, da varuje interese dolžnikov ter c) sestavljati predloge občinskim, banovinskim in državnim oblastem, ki naj pripomorejo k olajšavi težkega položaja dolžnikov in k ublažitvi škodljivih posledic gospodarske krize. Brezposelnost, beda, tudi tu ne manjka. O pičli pomoči, ki so jo prizadeti deležni od le delavske občine, skoro ni mogoče govoriti. Kvečjemu če bi jih vpisali v društvo dolžnikov. Treba bo misliti za v bodoče na kako večjo akcijo še pred nastopajočo zimo, ki se bo Jele pričela, saj je v Kranju in okolici dovolj voljnih ljudi, ki bodo laka pola slejkoprej znali iskali, Učiteljske premestitve v Sloveniji Belgrad, 7. januarja. Z odlokom g. prosvetnega ministra so premeščeni sledeči učitelji in učiteljice: Kožuh Albina iz Št. lija pod Turjakom (okraj Slovenjgradec) v Naklo (okraj Kranj). Šircelj Ana iz Makol (Maribor desni breg) v Naklo (Kranj). Dacar Melhior iz Malega Slalnika (Novo mesto) v Olševk (Kranj). Kopriva Alfonz iz Dobrniča (Novo mesto) na vadnico drž. učit. šole v Maribor. Grošelj Valerija iz Primskovega (Litija) v Dobrnič (Novo mesto). Oman Cirila iz Poljan (Škofja Loka) v Tržič (Kranj). Vybiha*I Zmagoslava iz Veržeja (Ljutomer) v Vo- . dice (Kranj). Ponikvar Stanko iz Prežganja (Litija) v Zagorje ob Savi (Litija). Guna Vinko iz Št. Gotharda (Kamnik) v Zagorje ob Savi (Litija). Strehovec Ivan iz Radatovičev (Metlika) k Sv. Gori (Litija). Gale Marija iz Mirne peči (Novo mesto) v Sevnico (Brežice). Lavrin Katarina iz Radenc (Črnomelj) v Rajhen-burg (Brežice). Bauer Marija iz Mirne peči (Novo mesto) k Sv. Ani v Slovenskih goricah (Maribor). Sila Marija iz Mirne peči (Novo*mesto) k Sv. Ani v Slovenskih goricah. Sila Milan iz Škocjana (Dravograd) v Prevalje (Dravograd). Kinčič Marija iz Gederovcev (Murska Sobota) v Mirno peč (Novo mesto). Resman Ivan iz Bučke (Krško) v Toplice (Novo mesto). Blejec Katarina iz Sv. Vida (Logatec) v Leskovec (Krško). Kobal Branko iz Domžal (Kamnik) v Trebnje (Novo mesto). Pirc Milena iz Mengša (Kamnik) v Šenčur (Kranj). Kokalj Franc iz Smoluč (Tuzla v vrbaski banovini) v Mengeš (Kamnik). Magner-Grum Ljudmila iz Šmartna (Litija) v D. M. v Polju (Ljubljana okolica). Iglič Rozalija z Bizeljskega (Brežice) v Šmartno (Litija). Primožič-žčebnik Ema iz Orehovice (Novo mesto) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica), Anžič Marija iz Trebelna (Krško) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica). Sirnik Franja iz Štrekljevcev (Črnomelj) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica). Krč Marija iz Štrekljevcev (Črnomelj) na Kokro (Kranj). Zupan Josip iz Petrove vasi (Črnomelj) v Strek-ljevce (Črnomelj). Rak Evald iz Limbuša (Maribor) v Adlešiče (Črnomelj). Žunič Štefanija iz Trbonj (Dravograd) v Limbuš (Maribor desni breg). Rupnik Ivan iz Vitanja (Konjice) v Zgornji Tuhinj (Kamnik). Šijanec Borislav iz Strojne (Dravograd) v Dornavo (Ptuj). Grad Boris iz Mirkovca (Dardjanski okraj, dunav-ska banovina) na Bled (Radovljica). Grad Elizabeta iz Mirkovca (Dardjanski okraj, du-navska banovina) na Bled (Radovljica). Bojc-Lavrič Bogomila iz Radmožancev (Dolnja Lendava) v Moravče (Kamnik). Fajon Rudolf iz Sv. Barbare v Halozah (Ptuj) v Predoslje (Kranj). Gruden Marija iz Sv. Barbare (Ptuj) v Mavčiče (Kranj). Mlakar Franjo iz Tržiča (Dolnja Lendava) k Sv. Barbari v Halozah (Ptuj). Sirnik Iva od Št. Urške gore (Kranj) v Ovsiše (Radovljica). Aljančič Marija iz Trebelnega (Krško) v Krčevino (Maribor levi breg). Gaspari Štefka iz Selc (Škofja Loka) v Dol (Ljubljana okolica). Šorli Elizabeta iz Sinjega vrha (Črnomelj) v Voklo (Kranj). Petek Andrej iz Papažev (Čabar) v Goro (Kočevje). Keržin Štefan iz Krvave peči (Kočevje) v Hrušico (Ljubljana okolica). Kotnik Zorko iz Kotelj (Dravograd) v Petrovče (Celje). Kotnik Bogdana iz Kotelj (Dravograd) v Petrovče (Celje). Milavec Danila tz Vitanja (Slovenske Konjice) v Predoslje (Kranj), švalj Josipina iz Pečice (Brežice) v Majšperk (Ptuj)- _ Zomer-Kavs Frida iz Majšperka (Ptuj) v Pragersko (Maribor desni breg), Bhjec Lucija iz Prihove (Konjice) v Ljubno (Gornji grad). Košutnik Roman iz Majšperka (Ptuj) k Spodnji Sv. Kungoti (Maribor levi breg), šega Ivan od Sv. Potoka (Kočevje) v Mali Slalnik (Novo mesto). Valentan Magdalena od Sv. Duha (Logatec) v Be gunje (Logatec). Malešič Pavla iz Škocjana (Krško) v Mekinje (Kamnik). Marčelja Oskar iz Poljane (otok; Pag) v Brežice. Pečnik Angela iz Čentibe (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo. Jenčič Vida iz Markovcev (Murska Sobota) v Pi-šeče (Brežice). Debevec Boris iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice). Debevec Angela iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice). Gajšek Stanko iz Senovega (Brežice) v Kostanje vico (Krško). Gajšek Stana iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško). Knap Antonija iz Tepanje (Konjice) k Sv. Juriju ob juž. žel. (Celje). Blažej Ana iz Prevalj (Dravograd) v Celje. Serajnik Zmagoslava iz Nedelice (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo. Vodušek Ana iz Donačke gore (Šmarje pri Jelšah v Hotiže (Dolnja Lendava). Furlan Eleonora iz Starega trga (Črnomelj) v Ljubno (Gornji grad). Skok Amalija iz Pertoč (Murska Sobota) v Zgornji Tuhinj (Kamnik). Rožman Frančiška iz Zgornjega Tuhinja (Kamnik v Homec (Kamnik). Čučulovic-Gundner Franja iz Kočevske reke (Ko čevje) v Verdrengo (Kočevje). Zdravlje-Mazgon Magdalena iz Mirne (Novo mesto! v Mokronog (Krško). Jenko Lidija iz Sela pri Hinjah (Novo mesto) Škocjan (Krško), Smodej-Črtanec Ana od Sv. Duha na Ostrem vrhu (Maribor levi breg) v Škocjan (Krško). Brezovar Olga iz Izlak (Litija) k Sv. Rupertu (Krško). Turk Darinka od Sv. Ruperta (Krško) v Trbovlje (Laško). Prenk Mira od Sv, Petra (Celje) na Jezero (Ljub lia okolica). Dobaja Jožica iz Vučje vasi (Ljutomer) v Stogov-ce (Ljutomer). „ Šumer Ida iz Št. lija pod Turjakom (Slovenjgradec) v Slatino-Radenci (Ljutomer). Hojer Irma iz Lukovcev-tovarna (Tuzlal k Sv. Juriju pod Turjakom (Celje). Cejan Nada iz Stogovcev (Ljutomer) v Vučjo vas (Ljutomer). Varšek Ana iz Primskovega (Litija) v Planino (Logatec). Milovanovič-Sabljič Nada iz Razboja (Bosanska Gradiška, vrbaska banovina) v Zgornjo Polskavo (Maribor desni breg). Vesel Marija od Sv. Ane (Slovenjgradec) v Mirno peč (Novo mesto). Ingolič Angela iz Dornave (Ptuj) na Hajdino (Ptuj). Stanič Stanislav od Sv. Bolfenka na Kogu (Ptuj) k Sv. Marjeti nižje Ptuja. Stanič-Dugar Lcopoldina iz Videne (Murska Sobota) k Sv. Marjeti nižje Ptuja. Kos Franja iz Markovcev (Murska Sobota) v Po-lenšak (Ptuj). Mohorko Terezija iz Prevorij (Šmarje) k Sv. Urbanu (Ptuj). Mozer Ju* ija iz Negove (Ljutomer) v Buče (Šmarje pri Jelšah). Lahajnar Julija iz Kostela (Kočevje) v Staro cerkev ^Kočevje). Pinter Julija od Sv. Kunigunde (Konjice) v Smlednik (Kranj). Leskovar Anica od Sv. Marjete (Maribor levi breg) v Kamnico (Maribor levi breg). Čede Amalija iz Brestovca (jablanički okr.. vardar-ska banovina) v Pristavo (Šmarje pri Jelšah). Golobič Peter iz Primskovega (Litija) na Jesenice (Radovljica). Pregelj Ivana z Bodoncev (Murska Sobota) v Šmartno pri Kamniku. Suhadolnik Vida iz Naklega (Kranj) v Št. IIj pod Turjakom (Slovenjgradec). Ložar Franja iz Naklega (Kranj) v Makole (Maribor levi breg). Vodeb Vera iz Šmartnega (Kranj) v Dobrnič (Novo mesto). Leonida Auernik iz Mirne peči (Novo mesto) v Tržišče (Krško). Hrovat Hermina iz Tržiča (Kranj) k Sv, Lenartu (Laško). Demšar Franc iz Tržiča (Kranj) na Poljane (Škofja Loka). Urban Valerija od Sv. Jurija ob Taboru (Celje) k Sv. Lenartu v Slov, goricah (Maribor 1. b.). Žnidaršič Anzelma od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Trebelno (Krško). Jereb Bogomir iz Zagorja ob Savi (Litija) v Prežganje (Litija). Šitnik Ana iz Zagorja ob Savi (Litija) v Št. Got-hard (Kamnik). Pirnik Maks iz Litije na Sv. Goro (Litija). Železnik Marijan iz Sevnice (Brežice) na Železno goro (Ljutomer). Pavčič-Rozman Marija iz Toplic (Novo mesto) v Mirno peč (Novo mesto). Medved Branko iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško). Cotič Marija iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško). Mikulič Oton iz Leskovca (Krško) v Globoko (Brežice). Serpan Edvard iz Trebneg* (Novo mesto) v Laze (Črnomelj). Vozelj Marija iz Šmartnega (Litija) v Št. Lambert (Litija). Marn Karolina iz Šmartnega (Litija) v Selo (Kamnik). Krušič Hilda od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Šmartno (Litija). Štrukelj Stanislav iz Cerknice (Logatec) v Žiri (Logatec). Hlebec Marija iz Št. Vida (Ljubljana okolica) v Horjul (Ljubljana okolica). Bajde Viktor iz Št. Vida (Ljubljana okolica) v Slatino Radenci (Ljutomer). Zupan Valentin z Bleda (Radovljica) v Srednjo vas (Radovljica). Potokar Olga iz Ribnega (Radovljica) v Log (Ljubljana okolica). Tonja Ana iz Most (Ljubljana mesto) k Sv. Juriju (Ljubljana pkolica), Štefe Janko iz Sovodenj (Škofja Loka) na Krvavo peč (Kočevje). Tomšič Ivan iz Hrušice (Ljubljana okolica) v Artiče (Brežice). Potočnik Sonja iz Petrovč (Celje) v Vitanje (Konjice). Andoljšek Ludvik iz Velikih Lašč (Kočevje) v Kar-lovico (Kočevje). Peček Franjo iz Prevešte (levački okraj, moravska banovina) v Velike Lašče (Kočevje). Otrin Maks iz Velikih Lašč (Kočevje) v Loški potok (Kočevje). Andoljšek Ljudmila iz Karlovice (Kočevje) v Gotenico (Kočevje). Andoljšek Ivan iz Dola pri Ljubljani v Skrilje (Kočevje). Hartman Ana iz Loškega potoka (Kočevje) v Zaplano (Ljubljana okolica). Nanut Viljem iz Zaplane (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje). Nanut Angela iz Zaplane (Ljubljana okolica v Loški potok (Kočevje). Tičar Stana iz Ligojne (Ljubljana okolica) v Št. Vid na Plan. (Šmarje). Horvat Izidor iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec). Horvat Albina iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec). Ljubič Bariča iz Adlešičev (Črnomelj) v Dragatuš (Črnomelj). Robnik Ema iz Št. lija v Slovenskih goricah (Maribor levi breg) v Nedelico (Dolnja Lendava). Repovž Frida z Vrha pri Sv. Kraljih (Logatec) v Begunje (Logatec). Korošec Genovefa iz Trbovelj-Vode (Laško) v Izlake (Litija). Podboj Sabina iz Grosupelj (Ljubljana okolica) v Prežganje (Litija). Požeg Marija iz Stopič (Novo mesto) v Št. Vid nad Cirknico (Rogatec). Šetinc Jasna iz Maribora mesto v Krčevino (Maribor levi breg). Stariha Zora iz Kočevske Reke (Kočevje) v Gede-rovce (Murska Sobota). Frangeš Terezija iz Tišina (Murska Sobota) v Per-toče (Murska Sobota). Modic Olga iz Murske Sobote mesto v Puconce (Murska Sobota). Miselj Marija iz Dobrovnika (Dolnja Lendava) v Prečno (Novo mesto). Šoukal Magda z Donačke gore (Šmarje) v Žetale (Šmarje), Šebart Franjo iz Marenberga (Dravograd) v Mežico (Dravograd). Podržaj Justina iz Zgornje Polskave (Maribor levi breg) v Studence (Maribor desni breg) Tomšič Živko iz Sredinjcev (Murska Sobota) v Ko-sfelj (Kočevje). Škodlar Ivana iz Smlednika (Kranj) k Sv. Kuni-gundi (Konjice). Tušak Milan iz Pobrežja (Maribor desni breg) k Sv. Marjeti na Dravskem polju (Ptuj). Šajna Ivan iz Kamnice (Maribor levi breg) k Sv. Marjeti ob Pesnici (Maribor levi breg). Žemlja Gabrijel z Jesenic (Radovljica) v lepanjo (Konjice). PodvrSnik Anton od Sv. Martina na Pohorju (Maribor desni breg) v Skomarje (Konjicej. M‘Iekuž Franc iz Svetine (Ptuj) v Radmožance (Dolnja Lendava), Marolt Franc iz Preske (Ljubljana okolica) v Dragatuš (Črnomelj). Skubic Vinko iz Lukovo-Otočko( Senj v savski banovini) v Cerknico. (Radi telefonskega prenosa bi se utegnila v pisavo imen oziroma krajev vriniti kaka napaka, ki naj jo prizadeti blagohotno oproste. Op. ur.) S sinočnje ankete o monopolizacjji šolskih knjig na ljubljanskem mestnem magistratu. Leve in tigre sem krotil, lastne žene pa ne morem Ločitve zakonov so v Mariboru bolj redke. Le malo takih slučajev se konča pred sodiščem, skoro vedno se posreči sprte zakonce poprej spraviti zopet v dobro voljo. Dobra, vesela narava Mariborčanov pač ne prenese dolgih iu hudih sporov. Pa vendar se tu in tam zgodi, da pride pred sodišče slučaj, ko sc zakonca hočeta po vsej sili ločiti. Tak slučaj so je obravnaval pred sodnikom za ločitve danes v Mariboru. Par, ki je hotel po sili narazen ter se ni zmenil za vse sodnikova prigovarjanja, je bil za Maribor dokaj neobičajen. Mož je namreč po poklicu krotilec divjih zveri, ki jo v svojem življenju ukrotil že mnogo tigrov in levov. Trenutno je brez dela ter se je po dolgih letih tujine, v katerih je prepotoval z različnimi cirkusi vso Evropo, vrnil zopet nazaj v Maribor. Z ženo sc ni razumel še nekaj časa, v Mariboru pa sta oba sporazumno sklenila, da skupnega življenja več ne preneseta in da je najbolje, da grcs.ta narazen. Ko je sodnik moža poslednjič opomnil, naj bi se vendarle poskusil sporazumeti z ženo, je odvrnil: »Veste, gospod sodnik, leve in tigre si upam krotiti, svoje žene si pa ne upam«. Na tak odgovor pač ni preostalo sodniku drugega, kot razglasiti, da je zakon ločen. Advokati in njihovi zaslužki Ni ga stanu, ki bi mu današnja splošna gospodarska stagnacija prizanesla. Se pa splošno še misli, da so ostali nekateri sloji, o katerih je še do kakjh zadnjih 8 do 9 let veljalo, da so med najbolje situiranimi, proti krizi imunizirani. V te sloje se prišteva zlasti odvetniški slan. Če pa pogledamo stvar malo bližje, lahko takoj spoznamo, da je morda baš advokatski stan med onimi, pri katerih so dohodki — in z njimi tudi blagostanje — najbalj padli. Niti najmanj niso pri tem izvzeti ljubljanski advokati. V Ljubljani 91 odvetnikov V Ljubljani izvršuje odvetniško prakso trenutno 91 odvetnikov. Gotovo še ni bilo nikdar tako visokega števila odvetnikov, ki dejansko izvršujejo svojo advokaturo. Že samo to dejstvo bi zadostovalo, da pade posel v posameznih odvetniških pisarnah — na minimum. Številčno naraščanje odvetniških pisarn pa ne škoduje le odvetnikom samim, marveč tudi advokatskemu naraščaju, ki naj se v doglednem času polagoma uvrsti v vrste odvetnikov, s tem, da odpre svoje lastne pisarne. Začetek konca Po stanju, kakor vlada nekaj zadnjih let, odvetniški posli in zaslužek neprestano padajo. Če se splošne gospodarske razmere temeljito ne izpre-menijo, bo vodilo to padanje poslov izključno samo v eno smer: advokati bodo morali začeti počasi, drug za drugim opuščali izvrševanje advokature in iskati kakršnihkoli drugih izhodov. Blagostanji v odvetniškem poklicu je vladalo nekako do lota 1929. Tedaj se je prvič začutilo pomanjkanje denarja. Čim bolj se je odtegovala trgu gotovina, tembolj so padali trgovski posli, tem slabši je bil splošni promet in tem manjša je bila možnost za splošni zaslužek. Vse to nazadovanje je vplivalo na advokatski stan morda bolj, kakor na katerokoli drugo pridobitno stroko: z omejevanjem trgovskega prometa, z nakupovanjem proti plačilu v gotovini in z nekreditiranjem se je sproti odstranjevala vsaka možnost, da nastanejo spori pri poslih, ki so bili vedno najizdatnejši viri za advokaturo. To so bili prvi začetki nazadovanja odvetniških poslov. Očiten udarec so prinesle nato odvetniškemu stanu razne zaščite; predvsem zaščita kmetov in zaščita denarnih zavodov. Po uvedbi teh zaščit so padli posli po odvetniških pisarnah zopet najmanj za polovico. Obdavčenje Ne samo pri vseh trgovskih in kmetskih problemih, tudi v advokaturi igra obdavčenje eno od glavnih vlog. Ljubljanski advokati plačujejo po-vprečno 15.000 Din letno davka; to se pravi, da so dohodki ljubljanskega advokata ocenjeni povprečno na nekaj pod 50.000 Din. V normalnih gospodarskih razmerah so bili ljubljanskim odvetnikom ocenjeni dohodki povprečno na 75 do 80.000 dinarjev. Dasi je, kakor rečeno, padel zasluzek več ko za 70%, se je obdavčenje znižalo le za 25 do 30%. Zelo težijo odvetnika tudi obvezne stanovske dajatve, kakor za pokojninski fond, za članstvo pri zbornici, itd. Poleg tega je splošno znano, da se vse javne kulturne in gospodarske ustangve pri vsaki nabiralni akciji, pri izdaji vsake publikacije, pri aranžiranju vsake prireditve itd. obračajo baš na advokate in vsakomur, ki pošlje advokatu obenem s publikacijo še lepo spisano spremno pismo, se zdi kakor samo ob sebi umevno, da mora advokat stvar z nakupom podpreti. Kje je izhod Kljub vnpinn nazndova'Ti|ii ortVrinlSMli 'poslov in zaslužka ter kljub vsem javnim dajatvam bi so dalo in tako pravijo v odvetniških krogih, še ne kako izhajati, če bi ne bilo toliko ljudi, ki posegajo s svojim delovanjem v delokrog odvetnikov iu ki za tako delovanje nimajo zakonite pravice. To so v prvi vrsti zakotni pisarji. Odpuščeni od’ etniški uradniki, sodni uradniki, napol dovršeni juristi in razni drugi, ki so se kadarkoli in na katerikoli način malo seznanili z advokatskimi posli, živijo v velikem številu na račun odjedanja poslov odvetnikom. Neki ljubljanski advokat je izračunal, da bi samo na račun tistih primerov, ki so sodno kaznovani, v Ljubljani prav lahko vzdrževalo odvetniške pisarne nekaj odvetnikov. Posebno poglavje tvorijo tudi razne gospodarske pisarne. Advokati pravijo, da te pisarne česlo posegajo v njihove posle in je zato razumlijvo, da odvetniško in gospodarske pisarne navadno niso v najboljših odnošajih. Dalje zainerjajo advokati tudi raznim velikim podjetjem, ki svoje pravne zadeve opravljajo same bodisi odkrito ali prikrito s firmo kakega jurista. Končno se v advokatskih krogih mnogo govori tudi o odvetnikih, ki prevzemajo kako javno funkcijo, s katero so zvezani tudi primerni mesečni dohodki. Po mnenju odvetnikov, ki ostanejo na svojih položajih v odvetniških pisarnah, bi se moral tovariš čini prevzame kako javno funkcijo, ki mu prinaša primerne mesečne dohodke, odpovedali nadaljnemu izvrševanju advokature. Vse to so problemi, s katerimi se bodo morale gotovo ukvarjati tudi še advokatske stanovske organizacije. Dasi so opisani vtisi dobljeni le površno in nekako mimogrede, dokazujejo dovolj prepričevalno, da je sedanja splošna gospodarska kriza marsikateremu stanu prizanesla bolj, kakor advokatom. Grozna tragedija v Slov. goricah Maribor, dne 7. januarja. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah je prišlo v soboto do zeio žalostnega dogodka, o katerem se govori danes po vseh Slov. goricah. Povest se za-enja z dogodkom, ko se je fant zagledal v dekle, dekle pa si je izbralo drugega, s katerim se je v soboto poročila. Fant je v svojem obupu sklenil grozen načrt: ko so na domu njegove izvoljenke, ki se je poročila z drugim, bili zbrani svatje v najveselejšem razpoloženju, se je priplazil do hiše nesrečni fant. Tik pred pragom stoji jablana. Preko debele veje je vrgel vrv, se obesil ter obvisel tako nizko, da se je z nogami dotikal skoraj tal. Vinjeni in razgreti svatje so hodili pred hišo i v poltemi so sicer vsi opazili postavo človeka, ki je dozdevno čisto negibno stal pri jablani ter z bledim obrazom strmel proti vratom. Mnogi so ga ogovorili, ne da bi dobili odgovra. K ga je neki svat zopet vabil v hišo na gostijo in ko ni dobil nobenega odgovora, je sunil nesrečnega fanta v bok. Z grozo pa je opazil, da se je telo zazibalo na vrvi. Takoj so prinesli luč. Vse se je naenkrat streznilo: takoj so sicer prerezali vrv, toda fanta niso več mogli spravili k zavesti. Gostija se jc za- ključila z grozo; eden za drugim so svatje izginjali v tenrno noč. Razumljivo je, da je dogodek posebno hudo udaril mladi zakonski par. Mož mlade neveste je naslednjega dne posekal jablano, ter se namerava sedaj celo izseliti iz tega kraja. Vremenska poročila Vreme danes zjutraj. Kranjska gora: —1, barometer pada, drobno sneži, snega 15 cm. Rateže-Planica: — 1, barometer pada, drobno sneži, snega 15 cm. Vršič, Krnica, Tamar: Snega 50 cm. Bohinj, Boh. Bistrica: 4- 2, dežuje megleno, snega ni. Bled-Jezero: — 1, drobno dežuje. Pokljuka, 7. jan.: —8, sneži, veter je severozahoden. Na 30 cm podlagi 5 cm pršiča. Smuka idealna. Skakalnica uporabna. Krvavec, 7. jan.: —4, jasno, mirno. Na 40 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka sijajna Rekord v bolnišnici Včeraj jc dosegla tudi ljubljanska bolnišnica svojevrsten rekord- tekom dneva jc bilo sprejetih v bolnišnico nič več in nič manj kakor 167 bolnikov. Odkar ljubljanska bolnišnica obstoja, toliko bolnikov na en dan še ni bilo sprejetih. Bolniki so iskali pomoči na vseh oddelkih. največ pa ji.li je prišlo na kirurgijo in na oddelek za notranje bolezni. Ni torej čuda, da je bolnišnica prenatrpana. Z razmerami v bolnišnici se bomo ob priliki še pečali. Finančni odbor obč. sveta Novoizvoljeni finančni odsek občipskeg i sveta je imel sinoči v mestni posvetovalnici svojo sejo. Na tej seji je bil izvoljen za predsednika odseka dr. Milan Korun, za podpredsednika pa ravnatelj Gerzinič. Obenem jc odsek obravnaval na svoji si-nočni seji številna pereča vprašanja ki se tičejo gospodarstvu in finančnega poslovanju mestne občine. Hauptmanova usmrtitev odgodena Ne\vyork, 7. jan. b. Usmrtitev Hauptmanna jc odgodena. justifikacija bi sc imela izvršiti Iv ali 14. januarja, pa jo je odgodil guverner države New Jersey, ker se hoče popolnoma prepričati, če je Hauptmann res morilec Lindberghovega otroka in ker hoče la slučaj sploh temeljilo razsvetliti. Ta sklep je povzročil v ameriški javnosti veliko vznemirjenje in sam Lindbergh jo je, tako se trdi, pobrisal iz Amerike, boječ, se reakcije javnosti, ki bi jo lahko izzvala ugotovitev, da je Hauptmani nedolžen. Lindbergh namreč sam ni prepričan, če je Hauptmann morilec, ni na se hotel izreči v nje-eovo korist. Ljubljana danes Koledar Sreda, 8. januarja: Severin. Rojstni dan N j. Vel. kraljice Ljubljana, 7. januarja. AA. Kraljevska banska uprava javlja: Na rojstni dan Njenega Veličanstva kraljice matere Marije v četrtek, dne 9. januarja 1936, bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja ob desetih slovesna pontifikalna maša, i>o kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kraljico. V pravoslavni kapeli se vršj tega dne služba božja ob deveti uri. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Koncert zagrebških madrigalistov Zbor zagrebških madrigalistov šteje sanro 12 elanov, vendar je njihova glasovna moč tako velika, da so izvajali pred dvema letoma s spremijevanjem zagrebške Filharmonije Haydniov oratorij »Štirje letni časi«. Zbor madrigalistov je odličen. V Ljubljani nam bo zapel prvič v ponedeljek 13. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Izvajal nam bo same a-capella zbore najstarejših svetovnih mojstrov, pa tudi dela naših jugoslovanskih skladateljev. Predprodaja vstopnic za ta koncert v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. Vojaška zglasitev Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva potom razglasa k zglasit vi sledeče vojaške obveznike: 1. Vse v Ljubljano pristojne mladeniče, ki so rojeni v letih 1916 do 1909; 2. vse v Ljubljani bivajoče, pa drugam pristojne mladeniče' rojstnih 1**”iW 1016 do 1909; 3. vse starejše obveznike do 50. leta star< ■ ki so postali morebiti nesposobni za vojaško služ- bo, in 4. vse mladeniče, ki so bili rojeni v letu 1918. Zglasiti se morajo tekom tega meseca. Podrobnosti zglasitve so razvidne z razglasov, ki so nalepljeni po mestu, lahko pa se izve tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, I nadstr. Kdor bi se ne zglasil pravočasno, bo zasledovan in kaznovan po obstoječih zakonskih predpH' kakor da se odteguje zakonitim vojaškim dolžnostim. Za pravilno zglasitev so odgovorni tudi obveznikovi starši, sorodniki, varuhi, stanodajalci in službodajalci. * Prostovoljni davek po 1 Din od stanovanjske sobe ali poslovnega prostora (prodajalne, delavnice, pisarne itd.) za dobo treh mesecev so nekateri hišni posestniki že pobrali od svojih strank in vplačali pri mestnem sod a j a 1 no-pol i tičnem uradu. Mnogi hišni lastniki so nabrano vsoto zaokrožili, nekateri celo z večjim zneskom navzgor. Socijaino-politični urad je oklice na hišne posestnike s pojasnilom dostavil v dveh dneh vsem hišnim posestnikom in pričakuje, da bodo tudi hišni posestniki, odnosno upravitelji v najkrajšem času pobrali pri svojih strankah odpadajoči prostovoljni davek. Pobrani zneski naj se čimprej oddajo v soci-jahio-političnem uradu, ker tildi pri tej akciji velja geslo: »Dvrakrat da — kdor hitro da!«. Koroški borci! Zn evidenco in za morebitno odlikovanje potrebuje vojaška oblast seznam vseh onih borcev, ki so ob prevratu 1. 1918 odšli popolpoimi prostovoljno, ne da bi bili k teinu prisiljeni od vojaški oblasti, na našo severno mejo ter ondi osvojili Medmurje in ostale naše severne kraje. Pozivajo se vsi taki, v Ljubljani bivajoči borci, da sc najkasneje do 20. januarja t. 1. zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7. I. nad., soba št. 4. S seboj naj prinesejo točne podatke: od kdaj do kdaj so bili na bojišču, kako so prišli tja, pri kateri edinici so služili, kdo je- bil njihov starešina, kaj so v borbah pomembnega storili itd. Pokojne borce naj zglase njihovi svojci. Gledališče DRAMA — začetek ob 20 Sreda, 8. jainmurija: Siromakovo jagnje. Krwl«tnva Vladimirja Sitrbiii&ka. Izven. Petek, 10 jnnnnirija ob 20. url: Operno baletni veter E. Valjanijeve, I. Stupuke in II. Pilata. laven. Radio KAJ BOMO SLIŠALI DANES? (Izvleček iz radijskih programov.) Ljubljana 18: otroška ura; 20: koncert mešanega zbora »Ljubljanski zvon«; 21: koncert citra-škega krožka »Vesna«. — Zagreb 20.30: vokalni koncert. — Belgrad 20: »Valčkov večer« — opereta, i •— Beromiinster 17.15: vesela glasba. — Bratislava 16.55: otroško gledališče. — Dunaj 15.20: otrošlka '.'ra; 17 ura komponistov. — Košiče 20.15: večer jugoslovanske glasbe. — Katovice 17.30: koncert zbora »Odmev«. — Konigsberg 16.10: pestri popoldan. — Leipzig 20.46: vojašika godba. — Moravska Ostrova 18: harmonike. — Luxembourg 20.45: Bach-Lavernerjev koncert; 21: pester program. — Milano 19: pestra glasba. — Polenilo 20.30: Andrea Chenier — opera. — Praga 16.10: koncert vojaške godbe; 20.15: zabavni program. — Rim 17: simfonični koncert. — Strasbourg 14.30: španska glasba. — Stuttgart 21: koncert radijskega orkestra. — Suisse Romande 20.35: Brahmsove in Hugo Wclfove pesmi. — Toulouse 18.50: filmska glasba; 21: radio fantatzije. — Varšava 16.20: poljudne pelini; 18.10: božične pesmi; 21: Chopinov koncert. ,,Dobički" naših založništev in šolske knjige Najde se ta ali oni, ki mu je monopolizacija sama, na sebi vendar všeč, češ, saj so si založniki šolskih knjig nabrali že dosti lepih dobičkov. Ce se omejimo na slovenske razmere, lahko takšno trditev brž zavrnemo. Ali,so razmere drugje v driavi drugačne, v to se na tem mestu ne bomo spuščali. Kdor ima količkaj opravka s slovenskim knjižnim trgom, ve, da smo premajhni, da bi mogli govoriti o »velikih* dobičkih. Šolske knjige moramo razdelili v dva dela: v rentabilne in nerentabilne. Med nerentabilne ne spadajo samo knjige, katerih nabavni stroški so zelo veliki, ampak vsevprek knjige — za višje razrede srednjih šol. Saj je vendar splošno znano, da je število višješolcev v primeri s številom niiješolcev skoraj neznatno. Zato je treba šolske knjige z4 višje razrede tiskali v mnogo munjši nakladi, tako da se nabavni stroški porazdele na mnogo manjše število izvodov. Nižje šolske knjige se dado uvrstiti v rentabilne knjige, a kaj pogosto mora dobiček pri njih krili izgube pri višješolskih knjigah. Ce se pa še spomnimo, da je bilo ie nešteto raznih izdaj šolskih knjig razveljavljenih, ker se je učni načrt spremenil, bomo spoznali, aa so utrpela naša založništva s tem milijonske izgube, ki niso le izguba za založništvo kot tako,, ampak izguba in škoda za vse narodno gospodarstvo. V prav pri razveljavljenju aprobacij zaradi malenkostnih sprememb v učnem načrtu — šlo je največkrat samo za drugačen vrstni red snovi!! — se je kazala v zadnjih letih vsa brezglavost naše prosvetne politike, ki ji ni bilo mar pogubnih posledic za šolo in gospodarstvo. Čemu so sp torej naša založništva posvečala zalaganju šolskih knjig? Pač najprej zato, ker so se te naloge morala lotiti. Obči narodni interesi so zahtevali, da slovenski založnik, če količkaj more, zalaga tudi slovenske šolske knjige in se dosti ne vprašuje o rentabilnosti ali nerentabilnosti. Gledati je moral, da morebitno zgubo krije drugje. Pri tem je važno pripomniti, da slovenska založništva, ki se ukvarjajo z zalaganjem šolskih knjig, niso privatna kapitalistična podjetja, temveč zadružne us/nove: tako je naše največje založništvo in hkrati največje in najbolj upoštevano slovensko j založništvo in hkrati največje in najbolj upoštevano slovensko založništvo šolskih knjig, Jugoslovanska knjigarna, zadruga. Že v lem pogledu je položaj pri nas docela drugačen kakor drugod v driavi. Naša založništva so zalagala in zalagajo šolske knjige, zato so pripravljena vršiti to delo še naprej, ne glede na žalostne izkušnje, ki jih imajo pri lem poslu. Ena korist je v razdrapanih razmerah, ki jih živimo, pri zalaganju šolskih knjig: vsaj del naklade ae proda precej ob izidu za gotovino. In to omogoča našemu založniku, da sploh še d i h a. Vzemite mu to, pa ga boste obsodili na konec sleherne delavnosti. To pa pomeni tudi ago- ! nijo slovenske kulture. Tega ne moremo in ne smemo dopustiti. Iz svojih sredstev in s svojimi žrtvami hočemo vzdrževati slovensko šolsko knjigo, ker čutimo, kako tesno je povezana z vsem našim kulturnim živ- i Ijenjem. Zato je monopolizacija šolskih knjig napad nanj — in zalo trdno pričakujemo, da do izvedbe monopolizacije ne bo prišlo. Drabosnjakova božična igra v Celja Celje, G. jan. Mnogo se je že pisalo iu govorilo o našem novem teatru. Prof. Kuret je začel zelo hvaležno delo, ko si je postavil za cilj, preobraziti naše ljudsko gledališče in mu pripraviti tudi dobrih tekstov. Nekateri .so novo odrske udejstvovanje pozdravil, drug so bili pesimistični, nekateri so novo gibanje celo odklanjali. Novo gibanje, ki gre za teni, da tudi naš oder dobi v svojem delovanju novega izraza, kaže že prve sadove. Do sedaj se je po naših odrih igralo vse vprek, brez vsukega sistema. Prof. Kuret hoče, da bodi tudi udejstvovanje na odru idejno povezano z novim tokom, ki naj prevzame naše_ društveno delovanje. Zakaj katoliška akcija, če •smo pa igrali tako, kakor na odrih, kjer so nastopili igralci drugih svetovnih nazorov. Drugo delo prof. Kureta je bilo in je še: pripraviti dobro tekste, iz katerih bo res velo novo življenje in po čemer se bomo razlikovali od drugih. Šel jo in izdal že serijo teatrskih del in s tem zadelal veliko vrzel v naši gledališki literaturi. Posebno hvaležni mu pa moramo biti, ker je izdal naše najkrepkejše tekste, med njimi Drabosnja: kovo božično igro, pri prosto sicer v osnovi in izrazu, včasih malo grobo v izrazu, toda naša je in nam priča o našem kmetu Dra-bosnjaku, ki je pred 130 leti in še več ustvarjal v slovenskem Korotanu začetke slovenskega gledališča. V Celju se je že mnogo igralo. Po načrtih in brez načrtov, moderne m nemoderne reči, ker je celjsko občinstvo zelo izbirčno tudi v vprašanjih gledališča. Zelo redko smo zadovoljni, ker kljub vsem težavam in naporom raznih režiserjev in igralcev, ki so lahko tudi najboljše rešili svoje nalogo, smo navadno vedno odšli iz dvorane skeptiki — ker smo končno le videli, da smo bili res samo v gledališču da smo samo gedali, kako so nam igralci podajali razna dela, nismo pa sami sodelovali — kakor pri sedanji vprizoritvi Drabosnjakovc božične igre. Že večkrat smo ugotovili, da ima celjsko občinstvo, posebno tisto, ki zahaja v dvorano Ljudske posojilnice, zelo veliko smisla za duhovno in ljudsko igro, medtem ko smo pri predstavah raznih modernih del vedno tožili, da je bila dvorana bolj slabo ali pa srednje zasedena. Tudi sedaj v nedeljo, dne 5. januarja, smo popolnoma napolnili veliko dvorano, dokaz, da imamo Celjani poleg kina in mnogoštevilnih plesov, ki so sedaj kar na dnevnem redu, še vedno mnogo smisla tudi za druge prireditve. Obstali smo radovedni takoj pri vstonu v dvorano. V dvorani sami pod ftdrom so bilo postavljeno bolopogrnjone mize. kakor za gostijo, okrog miz stoli. Prodno se je dvignila zavesa, so prišli v dvorano in zasedli prostore okrog miz pevci in igralci. Zavesa se je dvignila, prikazal «e je angel, ki je nam oznanil, da se rodi Zveličar in že smo doživeli misterij svete noči. Zbor pevcev iu igralcev pod odrom je zaoel staro pesem »Vi oblaki ga rosite...«, z njim pa vsa dvorana, pa nič dogovorjenega, prišlo je samo od sebe in tako se je ponavljalo od začetka do konca igre. da je res vsa dvorana pri predstavi sodelovala. Tako ljubko in prisrčno, nič prisiljenega, od tega ima človek več, kakor od sto modernih dram. Pri vsej predstavi ena sama scena, priprosta, a kljub temu zelo okusna. Brez navadnih utrujajočih odmorov, igra se začne prizor noči sledi prizoru, vmes pravo ljudsko petje naših starih nabožnih pesmi, dokler ne pade zavesa, kar je znamenje, da .ie predstava končana. Odšli smo od predstavo res bogatejši ža spoznanje, kor še nismo vedeli, kaj je lepo. Vsi morebitni malenkostni poirreški ob presoji celotnega dela odpadejo. Nočemo se spuščati v presojo posameznih oseb, ki so nastopale, ker bi to samo kvarilo celotno sliko. Igro je naštudiral in. režiral g. Jurač, graji so člani Jug. Strokovne zveze, petje je vodil g. Slavko Mihelčič, sodelovale so članico Poselske zveze. Nnjvečje priznanje gre g. Jnraču, ki je žrtvoval mnogo časa in truda, da nam je pripravil ta lep večer. Predno zaključim še besedo g. Juraču. G. .Jurača poznamo že iz raznih prireditev v tej dvorani. Svetovali in priporočali bi mu, naj v tej smeri nadaljuje ter naj nam prizanese z raznim filozofiranjem in socija-liziranjem, ker teh stvari smo polni že iz dnevnega življenja in ni, da bi nas mučili e v gledališki dvorani. K. G. Jugoslovanski zimsko športni savez Smučarski dinar za pripravo naše udeležbe e na zimski olimpijadi 1954 1+1+1 100.000— Filmi ledna Epizoda (Union) je film dunajske produkcije, kakor »Maškarada« in »Tako se je končala ljubezen«. tretji film Paule Wessely, ki nosi na sebi vse odlike dunajske igralske in filmske tragedije. Preprosta, deloma po drznosti zveneča zgodba z m noro lene človečke vsebine, če pomislimo na čas, v katerem se godi — in flacija in vsi njeni znaki_. Valerija Gartner, študentka na kiparski akademiji 1922, ko samoumor nekega bankirja — repriza na p|esu _ uniči vse imetje njene maitere. Vfleriia bi morala sikrbeti zairo, a odkod naj dobi denar. Torresani, star zb;raW umo+m- se slučajno seznani z dekletom in mu ponudi pomoč. V?’1"r misli, da pire za manj do lojne zadeve, v začetku zavrne, toda beda jo nazadnie prisili, da snreime ponudbo. Torresani pa je kolikor toliko nošteirak, z dekletom ravna kot s prijateljico. Nekega večera, ko bi rad šel z njo ven. ga 'slučaj zadrži doma, noSlie vzeoiitelia svoiih sinov, da bi ga onravičil. Valeriia in vzgojitelj se ogreieta drug za drugega, nesporazumljenje ju loči, nazadnje se naideta pri Torrasiniju, kjer vse odraščajoča Hube zen Torre-sanijeva vso zadevo uredi in razreši. Lep film; seveda mu daje — ob skoraj bamatai vsebini — veliko umetniško noto Paula Wessely, ki iera glavno vlogo. Wesselyieva je spadala še pred letom med najboljše dunaiske odr?ke moči; nien prihod v film pomeni dooodke. Wess^lvieva — ki je vsega igrala v treh filmih — nima ničesar zvezdniškega in tiradicijonalno filmskega na sebi. toda odlikuje jo eno: umetnost. Da, umetnost ni vsiljiva, preprosta je in globoka, a tako resnična, da človeka osvaia od prvega prizora do zadrne^a. Zaradi nje je »Epizoda« lep in dovršen film. daleč od običajne robe, ki jo prodajaio kinematografi pri nas in drugod. Režija: Walter Reisch. Sequoia (Matica. Amerikansko delo, ki mu vsebino tvori prav za prav življenie mladega pume in mlade košute, kii ju ljudie rešijo, vzgoie v prijateljstvu in spet vrneio svobodi. Toda življenje med ljudmi je zver in žival zvezalo, da sledovi te človeške vzgoje ne izginejo niti v divii svobodi. Fdm odlikuje čudovita, drzna in iznajdljiva fotografija, senzaciionalna, kakor je snov sama, toda ob njej bi lahko govorili celo o neke vrste živalski psihologiji. Ni moči ugotavljati, Koliko filma je delanega v rezerviranih amerikanskih naravnih parkih, koliko drugje — misli, ki so jo avtorji imeli — pokazati nekako pranagonsko možnost sožitja med živaljo in človekom, med vrsto in vrsto, film zado- Resolucija o monopol/zaciji šolskih knjig Sinoči so se sestali v mestni zbornici zastopniki naših najbolj vidnih kulturnih društev in ustanov ter zainteresiranih gospodarskih združenj ter so sklepali o akcijah, ki jih ti krogi namerivajo podvzeti spričo pred stoječe monopolizacije knjig. Zborovanje je otvoril predsednik Društva ti-skarnarjev Hrovatin; udeležili pa so se zborovanja med drugimi tudi zastopnik mestne občine in župana gosp. dr. Mole, zastopnika univerze in Znanstvenega društva za humanistične vede vseuč. prof. dr. Kidrič in dr. Ozvald, za Slovensko Matico in društvo »Sola in dom« dr. Lotičar, za Penki'jb dr. Stele, za Slovensko šolsko matico prof. Rozman, za Slavistično društvo prof. dr. Kolarič, za Leonovo družbo in Prosvetno zvezo prof. dr. Karel Capuder, za JUU Kumelj, za meščanske šole ravnatelj Fakin, za organizacijo knjigarnarjev Česnik, za zadruženje knjigovezov Gorjanc, za zve/o grafičnih faktorjev Štrukelj, za združenje trgovcev Šmuc, za zvezo trgovskih združenj in za zbornico TOI Bahovec in drugi. Na sestanku so navzoči temeljito proučili vprašanje monopolizacije šolskih knjig ter izdali resolucijo. ki jo bodo s podpisi vseh slovenskih občin predložili pristojnim mestom Na sestanku so biie določene samo glavne smernice te resolucije, do-čim so zborovalci za natančno stilizacijo resolucije pooblastili štiričlanski ožji odbor. Ta odbor je resolucijo sicer že sestavil, vendar v današnjih pred-poldanskih urah za javnost še ni bila na razpolago. Nova koncertna dvorana v Mariboru Za prirejanje koncertov imamo v Mariboru na razpolago dve krasni veliki dvorani: unionsko in kazinsko. Žal pa sta obe baš pozimi, v glavni koncertni sezoni, skoraj neuporabljivi. Z zastarelimi kurilnimi napravami ju ni mogoče ogreti, poleg tega pa stane kuriava preveč. Saj je potreben za kur lavo unionske dvorane za en sam večer ravno desettonski vagon trboveljskega premoga za kazinsko dvorano, ki se pa še greje s pečmi na drva, pa več klafter suhih bukovih drv. Povrhu vsega tega pa še prihajajo iz vrst občinstva pritožbe, da vedno vleče, da človek ne ve, ali naj pusti plašč v garderobi, ali pa se zavije vanj v dvorani. Na ta račun je bilo že nešteto pritožb, pa je tudi razumljivo, da ne more biti najboljše izvajanje koncertnega sporeda ogreti ljudi, ki jih neprestano moti Sonja Henie, ki je nedavno pri svojem nastopu v Berlinu žela hvalo in rože od samega Fiihrerju. « Bnlaugrud, norveški drsalec, figar zvezda za olimpijado spet vstaja — je postal norveški državni prvak v hitrostnem drsanju. Amerikanci v Gat-mischu Ameriška odprava smučarjev in drsalcev, ki bo sodelovala pri olimpijskih tekmah v Garnisch-Purtenkirchenu, bo štela s svojimi trenerji in ma-! ser ji okoli 100 mož. Večina tekmovalcev je že dospela v Evropo in je že začela trenirati. Zdi se, i da bodo Amerikanci lelos dokaj uspešno tekmovali z Evropci. THUNBERG NE PRIDE V GARMISCH- P ARTENKIRCHEN Znani finski hitrostni drsalec Clas Thunberg ] je svojo udeležbo v Ga-Pa odpovedal zaradi svoje i starosti in prezaposlenosti. Thunberg je redek primer športnika, ker je postal mednaroden tekmovalec šele s 30 leti, ko si je 1. 1922 osvojil prvenstvo Evrope. Od 1. 1923 pa do 1931 si je petkrat osvojil svetovno prvenstvo i na 500 in 1500 m. Zadnjikrat si je priboril prvenstvo, ko je bil star že 40 ict. Za Nurmijem in drugimi je šel še Thunberg in i tako je zastopstvo Finske prepuščeno na letošnjih olimpijskih igrah samo mlajši generaciji. V znamenju petih krogov Norvežani so prav prijavili imena svojih tekmovalcev za Ga-Pa in sicer za slalom , in smuk. Imena 8 prijavljenih tekmovalcev so: Arnen Christiansen, Peer Fossum, Svorre Kolterud, Alt Konningen. Johann Koenn-j berg, Sver Larsen-Ordhal, Birger in Sigmund Ruud. Po olimpijskih do’očilih smejo startuti pa samo 4 tekmovalci in zato bo norveška smučarsk zveza šele na licu mesta v Gar-misch-Partenkirchenu dokončno odločila, kdo bo zastopal norveške barve. ZA OLIMPIJSKE IGRE JE PRIJAVLJENIH 220 BOKSAČEV V okviru olimpijskih iger je na programu tudi boks, ki bo trajal od 10. do 15. avgusta. 38 držav je prijavilo skupno 220 boksačev; to ie rekordno j število udeležencev boksačev na vseh dosedanjih olimpijskih igrah. Zaradi velikega števil audele-žencev se bodo borili na 2 prostorih obenem. JAPONCI IN OLIMPIJADA V svoji jutranji izdaji piše list »Jomiuri Simbum«, da bo najel posebno letalo, za čim boljšo poročevalsko službo z berlinske olimpijade. To letalo bo preletelo progo Berlin-Tolcio v treh do štirih dneh. List namerava najeti letalo, tipa »Mesergmit«, ki «e izdeluje v »Bavarskem letalskem 'zavodu«. Letalo let! s povprečno hitrostjo 300 km. DRUGA SKAKALNICA V BOSNI Sarajevski skijaški klub bo zgradil v Bosni na Crepoljskem v višini 1524 m tik pod vrhom drugo moderno skakalnico v Bosni. Prva je bila zgrajena predlanskim na Palama pri Sarajevu. Načrte za j novo skakalnico je napravil inž. A. Trambič in bo nesla 25 do 31 m. Načrte so poslali v Ljubljano, da jih odobri zimsko-sportni savez. Teren za skakalnico je zelo ugoden, še ugodnejše je pa to, da je Crepoljsko oddaljeno samo 3 ure od Sarajeva in da so v bližini tri planinske koče. Skakalnica naj bi služila razmahu smučarskega športa v Bosni. prepih in mraz. Pritožujejo se pa tudi prireditelji, ker je omajan moralen uspeh, da o gmotnem niti ne govorimo, saj so ga skoro dobesedno morali zmetati v stare peči koncertne dvorane. Zaradi tega so trpeli vsi dosedanji mariborski koncerti v zimski sezoni. — Sedaj pa je mariborska Glasbena Matica odkrila novo dvorano, ki bi bila za prirejanje koncertov v zimskem času kot nalašč — topla, akustična in lepa ter obenem v cenlru mesta. To je dvorana novega Grajskega kina na Grajskem trgu Vodstvo koncertnega biroja Glasbene Matice je že stopilo v stike z lastnikom kina g. Guštinom, ki je uvidevno stavil dvorano na razpolago. Glavni na men je pri tem bil popularizacija koncertov v nn šein mestu, ki so zadnja leta privabljali vedno man občinstva. Želimo pri rediteljem, da bi občinstvo veseljem pozdravilo to novo pridobitev ter z večjo i vnemo posečalo koncerte. Otvoritev letošnje koneert-l ne sezone v novi dvorani bo že 16. januana B3EEI Ovčji pastir, olimpijski zmagovalec Na izrečni predlog ustanovitelja modernih olimpijskih iger barona Coubertina je bil I. 18%. zopet ponovljen klasičen maratonski tek. Ta maratonski tek so tekli točno po isti poti, kjer je pred več kakor 25(H) leti (1490 pr. Kr.) prvi olimpijski zmagovalec Diomedon naznanil Atencem zmago njihovega orožja na maratonskem polju. Z besedami »zmagali smo« na ustnicah je padel na tla in od prevelikega napora umrl. K.o so bile 1. 1896 v Atenah prve olimpijske igre, je nanesel slučaj, da je dobil oljčno vejico preprost grški ovčji pastir Spiridion Louis. Ta uspeh je dvignil ves grški narod in prej preprosti pastir je postal v minuti naj- Spiridion Louis, preprost kmet iz Grčije, 1896 ovčji pastir, ki je zmagal uu prvi olimpijadi v Atenah in bo letos častni gost nemške države. Slika nam ga kaže v narodni noši in /. olimpijsko kolajno na prsih. Grozne številke Statističen urad Društva narodov je ugotovil, da je podleglo v (eku leta 1934 pomanjkanju, stradanju in njih posledicam 2,400.000 oseb. Polovica izmed njih, t. j. 1,2(10.000 oseb so samomorilci, ki so se naveličali revščine. Prebivalstvo zemeljske oble znaša 2 milijardi oseb. Izmed njih ne zasluži niti najmanjši, za vsakdanji kruh potreben znesek, 500 milijonov oseb, t. j. 25 odstotkov. Iz Italije slavnejši vseh Grkov. On sam pa je ostal tih in skromen kot je bil prej. Od Aten pa do Berlina na vseh desetih olimpijskih igrah je bil maratonski tek najbolj privlačna točka. Tudi letos v Berlinu bodo ž maratonskim tekom zaključili olimpijske igre. l am bodo zopet stotisoči vriskali staremu olimpijskemu zmagovalcu, ko bo hkratu s tekačem, ki bo prinesel plamenico iz Olimpije, stopil v stadion, in prinesel oljčno vejico iz svetega gaja. Še enkrat bo oživljen dan, ko je ta vejica postala športni vzor Gorkov in obnovilo se bo slavje iz 1. 18%, ki so ga Atene priredile mlademu ovčjemu pastirju-zmagovalcu. »Kaj za zlomka pa imate?« »Narodni praznik. Dobil je cvek iz angleščine!« Paganinijeva obletnica Ta mesec poteče 95 let smrti velikega goslarja Nioolo Paganinija. Z 11 leti je že bil godec in si služil kruh po ulicah Genove. S 15 leti je zapustil očetovo hišo in pričel cigansko življenje, ki ga je spravilo v prerani grob, Ko je nekoč v Livornu za-kvartal v teku ene noči vse, kar je imel, vštevši gosti, mu je posodil neki njegov častilec staro Gvarnerijevo vijolino, da ne bi odpadel napovedani koncert. Paganini je igral tako lepo, da mu ie objokani lastnik prepustil gosli za vselej. Spremljale so ga potem do konca. Leta 1828 je izvajal Paganini prvič »peklensko sonato«, ki jo je baje spisal ponoči, ko ga je prestrašilo in zbudilo mačje zavijanje. Pretreseni poslušalci so trdili, da izvira njegova umetnost od satana, ki mu je prodal dušo. Med njegovimi oboževalci sta bila Rossini in Meyerbere. Paganini je postal oboževanec romantične dobe. A ko je podlegel leta 1841 na poti domov v Nizzi jetiki, |e preprečila množica njegov pogreb v prepričanju, da ne sme kot hudiču zapisan počivajti v blagoslovljeni zemlji. Krsta ie ležala 5 let v mrtvašnici in je bila zakopana šele leta 1845, ko je to odredila vatikanska oblast. Pa-ganinija so pokopali na vrtu svoje vile v Parmi. Tekači na klasični maratonski progi danes. Louis je 18% na tem prVem kosu maratonske proge bil še daleč za Avstralcem Flackom, ki je vodil sprednjo skupino. Toda žilavo in zagrizeno se je praboril naprej med prve, ki so ga morali nekaj kilometrov pred stadionom pustiti mimo. Med nepopisnim veseljem in vzklikanjem svojih rojakov je pretrgal trak, ki mu je zapiral pot do cilja. Avantura abesinskega princa Leta 1906 je berlinski čevljar Wilhelm Volt v uniformi nemškega oficirja aretiral predsednika občine Kopenick ter s tem po; vzročil med prebivalstvom mesta paniko, ki je trajala nekaj ur. Ta dogodim je svoj čas dvignila veliko prahu, ne samo v Nemčiji, temveč tudi v drugih državah ter je naj-brže tudi navdahnila nekega tedaj nezaposlenega romunskega diplomata in nekega gibčnega Abesinca, ki sta se slučajno našla v Carigradu. Konzul — avanturist Kadi nekega majhnega nesporazuma med Romunijo in Grčijo je bil leta 1906 poklican iz Pireja domov romunski konzul Horacius Aleksandrescu, človek ki je bil že od rojstva nagnjen k avanturam. Med potjo v domovino se je v Carigradu spoznal s tolmačem posebne abesinske misije, ki je prispela v turško prestolico, da izroči tarnoš-njemu patrijarhu ključe nekega zgodovinsko pomembnega samostana v Abesiniji. Danes je težko reči, kdo je bil inicija-tor zanimive diplomatske kopenikijade: ali konzul Aleksandrescu ali Abesinec, toda gotovo je to,.da jim je potegavščina uspela in da se niti ni_ končala preveč dramatično. Aleksandrescu .je telegrafiral v Bukarešto, da z njim vred potuje bratranec neguša Mc-nelijca II. princ Ato Marjan Hajle, ki potuje v Romunijo, da vzpostavi zveze med njo in Abesinijo. V Bukarešti niso imeli razloga, da ne bi verjeli konzulovemu telegramu, in tako je bil princu prirejen nad vse svečan sprejem. Eksotični gost je govoril odlično francoski in grški, znal se je obnašati tako v družbah, kakor ob vsaki dani priliki. Največjo pozornost je vzbujala njegova brokatna obleka, vezena z zlatom in srebrom iu okrašena z ogromnim križem, posutim z dragim kamenjem, ki je visel na zlati verižici. Denar, denar Konzul Aleksandrescu je za to priliko dobil na razpolago velika denarna sredstva z namenom, da dostojno pogosti abesinskega princa. Najlepši je bil sprejem v Jassyju in Braili, kjer so princu priredili po hišah mestnih aristokratov večer za večerom sprejeme in bankete. Negušev bratranec je prisostvoval tudi vojnim manevrom in zaprosil vlado za dovoljenje, da sme v Romunijo poslati sto mladih Abesincev, ki bi dovršili romunsko vojno akademijo. Toda v romunskem zunanjem ministrstvu so kmalu začeli sumiti, da bi bil to pra; vi abesinski princ. Aleksandrescu je to tudi hitro opazil ter nasvetoval navideznemu princu, naj zapusti deželo. Odhod Abesinca iz Braile je bil nad vse svečan. Pii slovesu je Abesinec neki dami iz družbe, v katero je bil pozvan, poklonil križec obenom z zlato verižico. Naslednjega dne je dama odnesla križec draguljarju v oceno. Ostrmela pa je, ko ji je zlatar povedal, da kamenje, ki je krasilo križec, ni pravo, marveč navadna imitacija. O prinčevi nadaljni usodi javnost ni zvedela ničesar. Posledice je morui nositi konzul Aleksandrescu: dati je moral slovo diplomatski karijeri, s čemer se je tudi vsa dogodivščina končala. Petrolejski kralj hoče doživeti 100 tet Pri Ormand Beach v Floridi se dviga razsežna, a preprosta palača, brez zunanjega okrasja, hiša, v kateri prebiva petrolejski kralj, John Rockefeller. Staremu poborniku zmernosti, ki ga najbolj poznamo iz časov, ko je v Ameriki veljala prohobicija, je življenje na njem samem potrdilo načelo, za katero se je vneto boril in zanj tudi žrtvoval velike denarje iz še večje kupe svojih milijard. 96 let stari Rockefeller se je odločil in sklenil dočakati 100 let. V sončni Floridi, kjer so zdaj koplje v morju in na soncu, preživlja zimo in se skrbno izogiba vsega, kar bi mu utegnilo zmanjšati telesno odpornost in ga opehariti za sklep, ki mu je edino, kar ga skrbi in veseli. Vse svoje življenje uravnava točno in strogo po predpisih, ki mu jih dajejo zdravniki, zbrani vedno v velikim številu ob njem. Strogo so mu prepovedali sleherni telesni napor, moral je prenehati z igranjem golfa, ki ga je vedno rad igral s strastjo in spretnostjo. Le poredko sme napraviti kratek iz-prehod po zajutrku po parku, ki obdaja njegovo vilo, do vrtno lope, kjer si da od svojih služabnikov prebirati pošto in časopise. Da bi se ne utrudil, je opustil vse zabave, ne prireja niti nobenih hišnih svečanosti. Njegovi avtomobili počivajo. Vsi prostori v notranjosti njegove hiše so vedno enakomerno ogreti, stalno morajo meriti in regulirati stanje vlažnosti zraka v poslopju, skrbeti morajo, da je zrak v hiši vedno močno prepojen s kisikom. Svojo navado vstajati zgodaj zjutraj, kakor se je bil navadil v svojih najlepših letih, ni opustil tudi sedaj na pozni večer^svojega življenja. Po kosilu si vedno privošči spanje, ki je tudi točno na minutf odmerjeno. Dopoldanske in popoldanske ure prebije običajno v prebiranju časopisov, iz katerih zajema najrajši vesti, ki obravnavajo ameriško gospodarstvo, kar se mora od njega kot denarnega moža tudi pričakovati. Program obiskov njegovega tudi že 65 letnega sina »Johna Rockefellerja mlajšega« jo samo eden: petrolej, kri in življenje Rockefellerjev, vir njihovega bogastva in tuzemskega blagra. Obiskov znancev in radovednih časnikarjev, ki morajo biti seveda strašno vsiljivi in prebrisani, da izvohajo podrobnosti iz življenja tega staroste svetovnih milijarderjev in da morejo z njimi v najrazličnejših senzacionalnih oblikah postreči Američanom, se stari puritanec brani ter se jim največkrat izmakne. Razlogov za to morda še sam ne ve, več jih vedo najbrže njegovi zdravniki. Če se pa komu posreči dobiti od Rockefellerjeve rodbine dovoljenje za obisk, mora napraviti pot skozi trumo oboroženih uradnikov in detektivov, ki vsakega obiskovalca pretipajo do obisti. Morda se stari Rockefeller boji, da bi mu kdo ne prikrajšal življenja, pa ne radi življenja, temveč zato, ker bi mu s tem ukradel leta in rekord, ki v Ameriki največ pomeni. Stari petrolejski kralj, diktator borž. milijarder hoče dočakat i sto let. Cevovod za petrolej (Amerika). U 38 8 Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni Prične .se vojna za »Podmornico 38«. Ko me je po mojem ponesrečenem boju v Finskem zalivu tako neprijazno sprejel princ Henrik in še neprijazneje govoril z menoj, sem silno razburjen odšel od njega. Takšne nenaklonjenosti vendar nisem zaslužili Takoj sem odšel k poveljstvu podmornic in prosil, naj me odpuste. Minilo me je vsako veselje služiti pod nevljudnim princem. Razburjenost se več dni ni polegla v .meni. Končno pa so mi sporočili, da me nameravajo postaviti za poveljnika novo zgrajene Podmornice 38«. , Mislite si moje Jveselje! S .Podmornico 38« bi Sele lahko pokazal princu, kaj se pravi voziti s starim kljusetom, kot je bila Podmornica 3«. »Podmornica 38 bo zgrajena »redi decembra, so mi rekli, dotlej pa bi moral še s staro pokveko delati pokoro. Prišla je vest, da so angleške podmorice udrle v Vzhodno morje. »Podmornici 3« in ;4« sta do-hili povelje, naj te podmornice preženeta iz Vzhodnega morja. To je bilo v resnici nekaj zoprnega! Zima je zgodaj nastopila. Bilo je silno mrzlo, mi ,pa smo morali loviti pocftnornice po žlobudri Vzhodnega morja. Še danes sem trdno prepričan, da tedaj ni bilo niti ene angleške podmornice v Vzhodnem morju — toda mi smo jih morali loviti. Še danes sem trdno prepričan, da tedaj ni bilo niti ene angleške podmornice v Vzhodnem morju — toda mi smo jih morali loviti. Po cele dneve smo morali voziti pod vodo, v takšni globini, da smo mogli opazovati s svojim »eriskopom in smo oprezovali za sovražnikom. Ponoči smo morali počivati na morskem dnu. Če bi ne bili šli na dno, bi nas utegnile naše lastne nadmorske bojne sile smatrati za skrivnostne angleške podmornice in bi streljali na nas. To so bile prijetne noči! »Podmornici 3« in »4« sta bili najnesrečneje urejeni podmornici v vsej mornarici. Ponoči smo se počutili približno tako, kot če bi šli spat v kako mokro zaprto blagajno. Vsi prostori,, kjer smo stanovali, so imeli gole , železne stene in z njih je kapljala vlaga na nas. Če si hotel zaspati, si moral najprej utakniti j električno peč v posteljo, da si jo osušil in da si i si ustvaril vsaj približno predstavo o toploti. Po-! tem si zlezel pod odejo in razgrnil nad seboj veliko povoščeno rjuho. Ko si se v jutro zbudil, so bile vse gube na rjuhi napolnjene z vodo. Človek lji bil moral obupati, če bi ne imel ! posadke iz samih pravih, izkušenih mornarjev! Ko smo se v jutro zbudili, smo najprej skup- I no zapeli. Glede pesmi nismo bili izbirčni: Repa, zelje in korenje, ha, ha, ha; slajša revno nam življenje, ha, ha, ha, Ko smo odpeli, smo zlezli izpod svojih voščenih odej in se spravili nad kuharja. Zmerjali smo ga tako dolgo, da nam je postregel s toplo kavo. Tako so nam, skoraj kot jetnikom, minevali mladi dnevi... * 15. decembra 1014, prav na moj rojstni dan, je nastopila svojo službo »Podmornica 38«. Nova podmornica je dobila tudi povser.* novo posadko. Bila je skrbno izbrana iz moštva na šoli . za podmornice. Samo nekaj tovarišev sem mogel | vzeti s seboj s stare podmornice, in to so bili: Kogler, Schretzinayer in Hiller. Inženjer Kogler je bil obenem moj učitelj na šoli za podmornice; bil je izvrsten človek. Pozneje ga je zadela bridka usoda. Krmar Schretzmayer mi je do konca vojne ostal zvest. Bil je najboljši krmar, ki sem ga kdaj poznal. Hiller je bil štiriletni prostovoljec in bi bil ravno odslužil svoj rok, če bi ne bila izbruhnila vojna. Bil' mi je vsa leta zvest sluga in mi ie tudi še zdaj. Za častnika so mi dodelili podporočnika llel-lerja in podporočnika Wendlandta. Oba sta bila izvrstna častnika. Wendlandt je služil poprej kot častnik pri trgovski mornarici in je bil izredno bistroumen. To boste lahko razvideli iz nadaljnjega mojega pripovedovanja. Kot je običajno, sem imel pri nastopu službe na novi podmornici nagovor na svoje moštvo, v katerem sem ga prosil, naj se me trdno’oklene in naj mi s pogumnim srcem sledi v borbe. Prosil sem može, naj poskrbe za to, da bo »Podmornica 38« nekoč z zlatimi črkami zapisana v zgodovini naše mornarice. Določili smo dan za skupeiS izlet s podmornico. Žal, nismo mogli takoj na fronto, kajti z novo podmornico smo morali najprej napraviti nekaj poskusnih voženj. Podmornica 38« je bila ena izmed prvih podmornic, ki je imela namesto motorjev na petrolej motorje na električni pogon. Toda ti stroji so kazali spočetka otroške bolezni, od katerih smo jih morali šele ozdraviti. To se pravi: treba je bilo vedno novih poskušnih voženj! Šele meseca marca 1915, smo se mogli odpeljati proti angleški obali. Dobili smo nalog, oditi z več drugimi podmornicami na angleško obalo na predstražo. Na tej predstraži bi morali opazovali, kdaj bo odplulo angleško brodovje iz luk. Moje mesto je bilo določeno ob izlivu reke Temze. Na tem mestu je divjal takrat silovit vihar. Valovi so so viso!;o dvigali in naša podmornica se je s težavo prebijala skozi vodne gore. Tisti, ki smo bili na poveljniškem stolpu, smo se mo- rali privezati, sicer bi nas bilo gotovo odneslo. Nobena z oljem prepojena obleka ni nič izdala v takem viharju. Ko smo prevozili prvi dan in je nastopila noč, ko ni bilo mogoče več opazovati, sem sklenil, prebiti noč na dnu. Morje je bilo na tistem mestu le 40 ni globoko. Velel sem torej potopiti se in prav počasi smo se nižali proti dnu. Nekoliko pred štiridesetimi metri smo se ustavili. Uračunal sem se. Mislil sem, da v to glob i no ne sega več morski vihar — pa sem se zmoti). Podmornica ni stala pri miru, temveč je neprestano udarjala ob dno. Na podmornici se je vse treslo. Tako ni bilo mogoče vzdržati. Sklenil sem, napolniti vodne tanke še višje z vodo. Toda čim bolj je bila podmornica težka huje je udarjala ob dno. Tudi tako ni bilo mogoče vzdržati. Ukazal sem torej spet izprazniti vodne tanke in se dvigniti, če že moramo prebiti noč v tem viharju, potem je pač bolje, da jo prebijemo zgoraj, na svežem zraku. Ko pa so črpalke nekaj časa črpale vodo, sem opazil, da je butanje ob dno prenehalo. Končno se je podmornica popolnoma umirila. Zato smo prenehali črpati in pustili ladjico v miru. Podmornica je bila lahno nagnjena naprej in se je prav nalahno s sprednjim delom dotikala dna. Vihar smo čutili le še po lahnem pozibavanju, drugače pa je bil popoln mir. Ukazal seml torej častnikom in moštvu, naj gredo spat. Jaz sem sam ostal s svojim inženjer-jem v centrali in se z njim razgovarjal. V centrali se nahaja cevni nastavek, na katerega lahko priviješ ognjegasno cev. Ta nastavek je zaprt z bakreno kapico. Nenadoma je ta kapica odletela in zaropotala po steni poleg naju. Oba sva se prestrašila. Sreča, da kapica ni padla na stikalno ploščo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, zn inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček,