Listek. Prvo sv. obhajilo. (Povest; iz češkega preložil- I. T.) «Ljubi otroci — tako je končal g. katehet, ko je pripravljal otroke na prvo sv. obhajilo — posebno danes in jutri prosite ljubega Jezusa, katerega jutri v svoje srce sprejtnete, prosite ga, da bi ga vredno sprejeli, in pa, ako kalerega izraed vas še kaj druzega teži, pr» site ljubega Jezusa, on bo gotovo pomagalN Otroci so takrat odhajali iz šole s pnbožnimi mislimi, kar se je videlo iz tega, da niso začeli hitro zunaj šole govoriti in se srnejati, kakor navadno. Odhajali so tihi iz šole, le malo se med seboj pogovarjaje. — Zadnja izmed vseh je odhajala Anica Matevževa. Bilo je videti, da je zelo uboga. Obleka na nji je bila že močno obnošena iu raznovrstno skrpana. Bila je ne samo revna, temveč tudi sirota. Ni bilo rok, katere bi ji obleko popravljale, ker draga mamica je že na pokopališču počivala, sama pa še ni dobro znala. Po ranjki materi sta zaostali dve siroti: Anica in mali komaj pet let stari fantiC. Anica je dobro znala, da ji je ljubo mater v grob spravil oče s svojim razuzdanim živ- ljeniem. Oče je bil rokodelee, kar je zaslužil, hitro je zapil. Žena je raorala celi dan težko delati pri drugih ljudeh, da bi mogla sebe in otroka preživiti. Ko je pa domov prišla vsa utrujena in pobita, je navadno mož začel hudo razsajati, jo zmerjati in še"tepsti. — Pogosto je uboga reva s svojima otročičema solzna molila za svojega moža in vse vojjno prenašala. A dolgo ni trpela. Od same žalosti je reva umrla; ljudje so tako govorili. Na očeta so vsi s prstom kazali, da je on svojo ženo v grob spravil, — on jih je pa zato zmerjal, in še več pil. Ko je pa pijan domov prišel, je začel zdaj otroka zmerjati in tepsti, največkrat Anico, češ, da je lena, da bi morala beračiti in — krasti. Gospod katehet, ko je šla iz šole, ni bil daleč od nje in }e opazoval njeno žalost. «Zakaj si danes tako žalustna, Anica?» vprašal jo je, «ali se iutrajšnjega dneva nič ne veseliš?» — Anica se je nekoliko prestrašila. Globok stok se je zasliSal iz njenih prs, oči so se zalile s solzami, in še le čez nekaj Irenotkov je raogla odgovoriti: «Sva tako nesrečna!» —- «In zdaj je začela pripovedovati vso svojo žalost. Na koncu pa je še rekla: «Ker pa nočem krasti, zato pa mene oče hudo tepejo». Obilne solze so Ji med tem iz očij tekle. — «Pa to še ni vse, je dalje govorila, imam teto, in večkrat k nam pridejo in nama vedno pravijo: Otroka, rajSi se utopita, kakor, da bi bila pri lakem očetu! Tako naju teta še v večji greh napeljuiejo«. «Ubogi otrok, reče duhovnik, kako žalostno je tvoje življenje! Zakaj nisi že prej meni o tem ničesar rekla? — «Nisem upala». «In kaj odgovarjaš svoji teti, ako te v greh napeljujejo?* — «Pravim jim, kaj sem v šoli slišala, da je to velik greh proti peti božji zapovedi. Večkrat, kadar nimava kaj jesti in oče nama namestu kruha tepenje prinese.jo, vzamem svojega bratca in greva na pokopališče in moliva skupaj na grobu za mater ia očeta. Mati pa naju vselej potolažijo. Vselej se mi zdi, kakor da slišim iz groba materin opomin: Ljuba moja otroka, Boga se bojta! Bog me je k sebi poklical, da za vaju prosim. Bog vaju ne pozabi!» — «Kaj pa jesta, ker vama nihče ne skuha?» vpraša g katehet. — «Imam v šoli pridne tovarišice, odgovori Anica z bolehnira nasmebom, in one mi večkrat dajo kak košček kruha. Nekatera mi prinese še pogače, pa to jaz shranim za bratca. Ali lakota, ta še ni najhujša. Hujše je, kadar oče pridejo pijani domov, naju zmerjajo, še celo mater v grobu, in kadar še teta naju v greh napeljujejo!» — «Ne poslušaj take tete!» — «Saj je ne bom». — «Zaupaj le v Boga, on te ne bo zapustil. Jutri ga boš prejela v presv. Rešnjem Telesu, in zato že danes prosi, da ga vredno prejmeš in pa še prosi za kako potrebno milostU »Bodem ljubega Jezusa prosila za očeta, da bi se spreobrnili». — «Dobro dete, kako je mogoče, da bi ljubi Jezus ne slišal tvoje prošnje!* — «Pa tudi to mene skrbi», rekla je Anica sramožljivo, na revno obleko gledaje, »kako sraem v taki obleki pristopiti k mizi Gospodovi?» In solze so ji iz oči na zemljo padale. — «Le danes prosi Jezusa, katerega jutri prejmeš, da ti očeta daruje in jih pripelje na pravo pot!> — Anica je spoštljivo duhovniku roko poljubila in potolažena je šla domov. — Kako dobro srce ima to dete! V uboStvu in trpljenju je kmalu njen duh dozorel. Pa jutri jo čaka prijetno iznenadenje. Moramo skrbeti .za revno siroto. — Tako je sara pri sebi premišljeval dobri duhovnik. ¦ * Ko je Anica domov prišla, slišala je jok svojega malega brata. Bil je revček lačen. Moralje biti sam doma. Bil je že tega navajen. Anica ga je kmalu potolažila, ko mu je kos kruha podala, katerega ji je darovala mlinarjeva Micika. Ko je pa svojega brata nekoliko potolažila, začela je ubogo pohišlvo snažiti in pod ribati. Jutri grem k sv. obhajilu, rekla je sama pri sebi, zato mora biti pri nas vse snažno. In pridno je po hisi snaž ila. Približal se je večer. Bratec je že v kotiču zaspal, in tudi njo je že spanec silil. Očeta še vedno ni domov, je zdihovala. Bom pa zdaj molila. Pokleknila ie na tla, prekrižala se, sklenila roki in je pobožno molila. Njena čista duša se je vzdigovala proti nebesom k materi. »0 draga mamica, prosite z mertoj za očeta pri Jezusu!« — Tako goreče je molila, da še korakov ni slišala. «Ti moj najdražji Jezus, molila je dalje, za to tebe ponižno prosim, daruj mi očeta, stori, da se spreobrnejo!» Anica še ni zapazila, da jo oče z začudeniem gleda. Ko pa zasliši njegove korake, je umolknila. Čudila se je pa, da ko je oče v sobo vstopil, da ni klel, kakor navadno. Oče jo je namreč gledal od zunaj skozi okno in ie slišal, kako za njega moli: «Ti moj naidražji Jczus, za to tebe ponižno prosim, daruj mi očeta in stori, da se spreobrnejo!» Te besede iz ust nedolžnega deteta so se globoko vtisnile v srce očetovo. Šel je tiho od vrat in se usedel na klop. «Jaz hudobnež, jaz nesrečnež, je začel tiho klicati, takih otrok nisem vreden. Ubogim sirotam sem raater umoril in v grob spravil!» In tiho se je jokal. Anica vsa začudena, posluša očeta. Veselilo jo je, da oče spoznava svoj greh, prijazno k njemu stopi in reče: «Dragi oče, boste šli v drugo sobico spat, ali pa bi vam kar tukaj postljala?* — »Pusti me tukaj, ljubo dete», reče milo. Anica je prinesla slamo, in je začela za očeta ležiSče pripravljati. Oče pa jo je molče gledal. Nakrat ustane in kliče: «Bog me kaznuj, če se bom še kedaj upijanil! Kateri grof ima takega otroka kakor jaz! Pojdi sem, ljubo dete, da te na svoje očetovsko srce pritisnem — pa ne, ne, danes ne, iz mene smrdi ostudno žganje, torej jutri, jutri!» »Pojdi le spat, Anica, rekel je dalje. Žal mi je, da ti ne morem za iutrajšnji dan k prverau sv. obhajilu kupiti lepe, bele obleke. Gotovo ti jo kupim 6ez nekaj časa. Od danes bom pridno delal in se ne več upijanil!» Zgodaj v jutro je Anica ustala, da napravi red v hiši in se pripravi za sv. obhajilo. Nakrat pa vstopi nekaj njenih tovarišic z učiteljico v hišo. Nesle so nekaj zavitega v papirju. Ko so pa papir odstranile, glej, lepa bela obleka! To obleko pa so darovale revni Anici. Z veseljem je obleko oblekla. Ko jo je oče zagledal, se je od veselja jokal. — «Jaz bom pa tudi Sel danes v cerkev,» reče oče odkritosrčno. Ginljivo je bilo videti otroke, ki so pristopili prvokrat k mizi Gospodovi. Stariši so za niimi stali in od samega veselja se solzili. 0, s kako pobožnostjo so otroci molili z g. katehetom pripravne molitve in' ponavljali krstno obljubo! Po cerkvi so se slišale besede: »Verujem v Boga OCeta — Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega — verujem v sv. Duha, verujem v sv. katoliško cerkev. — Odpovem se hudobnemu duhu, in vsemu njegovemu delu in vsemu napuhu*. Za otroci pa so tudi stariši te besede izgovariali. Nakrat pa se zasliši glas po cerkvi: «Tudi jaz se odpovem, odpovem se hudobnemu duhu, odpovem se žganju za vse čase!» Bil je to glas očeta Anice, ki je klečal v cerkvi s sklenjenima rokama. — «Dobro tako, Matevž, rekel mu je g. učitelj po sv. maši, le držite besedo! Lahko imate veselje z vašo Anico». — »Kako pa bi ne imel, rekel je Matevž, saj ona zame moli!» — G. katehet pa je dal vsakemu otroku spominek na prvo sv. obhajilo, in ko \e vse opravil, vzel je Matevž Anico za roko in je rekel: «Zdaj bova šla pa na pokopaliSče, da moliva na grobu drage matere, ona je gotovo za naju Boga prosila>. Matevž pa je tudi ostal mož beseda. Prav za prav bi morali reči, Jezus Kristus, katerega je Anica tako goreče prosila, je pomagal. Ljubi Jezu3 je sliSal njene pobožne proSnje, daroval ji je očeta in nagnil njegovo srce k pravi pokori in poboljšanju. Da žganje popolno zapusti, obiskal ga je Bog z vročinsko boleznijo, ko je pa Matevž zopet ozdravel, ni mogel žganja niti videti. Bil je potem delaven in skrben in pobožen oče. Smešnice. Gojenci nekakega vojaškega zavoda si zvečer vlečejo pri oknu sodček piva v drugo nastropje. Hudomušen nadzornik Veselovič zapazi to, prereže iz okna v prvein nadstropju vrv, potem pa hiti v drugo nadstropje poiskat si porednežev, ki so pa, zapazivSi nezgodo, naglo zginili pod tople odeje svojih posteij in začeli glasno smrčati, ko prisopiha nadzornik v sobo in vpraša, kaj počenjajo. Navidezno speči se vzbudijo in jeden se kar glasno pritožuje, kdo da ga drami iz sladkih sanj, v katerih se mu je ravnokar zdelo, da so angeljci duSo v nebesa vlekli, a prišel je nebodigatreba, prerezal vrv, in duša je zletela v — globočino.  Imeniten gospodič po imenu Lilek se zaljubi, ter svoji zaljubljenki poda prstan rekoč: «Ljubo dete, moj angeljček! Tu imate prslan v znamenje moie goreče ljubezni do Vas, ki nima konca ne kraja*. Gospica: «Tudi moja ljubezen do Vas, žlahtni gospod, je podobna temu prstanu, ker še nima začetka*.