St. 37, Maribor, dne 12. septembra 1912. Tečaj XLYI Ust ljudstvu v pouk in zabavo. isbaja vsak četrtek In velja s poštnine vred in v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto S K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo S K, za drage izvenavsWJi(&a ¿•Sel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K« Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, >—i List se dopošilja do odpovedi, — Udje „KtSai ¡štakaroega društva* dobivajo list brez posebna naročninej 2o8amezni listi stanejo 10 vin4 >—1 Uredništvo: Koroška cesta Ste*. 5, — Rokopisi se ne vračajo, < Upravništvo; KoroiKe cesta štev. 5, vsprejema naročnino, iaserate in reklamacije., ga, iaaerate se plačuje od enostopao petitvrsie ca enkr&l 31 ¡rf3% m dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primerim popusti Ir.aerati se Bprejemafr da srede zjutraj »— fit. zaprte reklamacije so poštnine proste, Danainja Številka obsega 12 stranis Samo eno krono stane »Slovenski Gospodar« za 4 mesece, to je do novega leta. Evharistični shod, Evharistični shod na Dunaju je že cel zadnji Čas v ospredju avstrijske javnosti. Katoliki so se ga veselili, vse svobodomiselne stranke so ga napadale. Smeh je posilil človeka, ko je gledal, kako so se različni svobodomiselci trudili, dokazati nam v knjigah, časopisih in na shodih, da je evharistični shod popolnoma nepotreben in da le vzpemirjuje ljudi. Kaj briga te stranke, kako katoliki svojemu Bogu izkazujejo čast in ljubezen! Oni Saši so minoli v Avstriji, ko so bili katoliki še bojazljivi Jn so se s strahom pri vsakem koraku povpraševali, kaj bodo neki rekli svobodomiselci. Vrste zavednih katolikov so se podvojile, potrojile, lahko rečemo, po nekod celo poclesetile, in mi korakamo brez ozira na levo in desno naprej svoja lastna pota. Slovenski Stajer je dobro poučen o namenu in važnosti evharističnega shoda na. Dunaju. Naš skrbni vladika je v pastirskih listih in knjižicah kakor čebelica pridno donašal gradivo, da se ljudstvo opozori, pouči in navduši za dunajski sliod, ali da se vsaj v duhu z gorkimi molitvami pred Najsvetejšim doma združuje z dunajskimi Čestilci presvete Evliari-stije. Naša škofija bo vsled tega zelo Častno zastopana na Dunaju. Včeraj, dne 11, t. m., se je odpeljalo nad 1200 Lavaptincev k dunajskemu shodu. Tudi druge slovenske škofije so vrlo dobro zastopane. Kranjcev se udeležuje shoda okoli 1500, GoriČanov 482, Korošcev 408, Tržačanov 210.. Tudi nekaj beneških Slovencev se udeleži, ki se pridružijo GoriČa-nom. Le o ubogih ogrskih Slovencih ne vemo, ali se je kdo pobrigal v tem oziru za nje ali ne. V procesiji bodo šli Slovenci kot posebna skupina, in sicer v sledečem redu: škofija lavantinska, koroški Slovenci, Škofija ljubljanska, goriški Slovenci. Trst bo nastopil kot celota takoj za slovenskimi Škofijami. Orli tvoriio posebno skupino, ki bo imela svoje mesto med Korošci in Kranjci, Slovenci bodo imeli na Dunaju svoje lastne prireditve v frančiškanski cerkvi. Danes, v četrtek, dne 12. septembra, govori zjutraj tržaško-koprski Škol dr. Andrej Karlin: Evharistija, središče krščanske družine; popoldne govori urednik „Bogoljuba", Jan. Ev. Ivalan: Kaj vidi Jezus iz tabernakeljna po naši domovini? V petek, dne 13. septembra, govori zjutraj ljubljanski Škof dr. Anton Bonaventura: Evharistija in mladina; popoldne ljubljanski kanonik dr, Jos. Gruden: Socialni pomen Evharistije, V soboto govori zjutraj paš lavantinski knezoškof dr. Mihael Na-potnik: Kako povzdigniti ČešČenje sv, ReŠnjega Telesa med Slovenci?; popoldne mariborski profesor dr, Anton Medved: Izobraženstvo in Evharistija. V nedeljo govori zjutraj goriški knezoškof dr. Frančišek Borgia Sedej: Izpričevanje sv, Evharistije v javnem življenju; popoldne ima kaplan Ivan Hornbek sklepni govor. Nastopijo torej vsi naši slovepski škofje ter najznamenitejši cerkveni govorniki. Tudi izvencerkveno zborovanje se priredi v petek za Slovence na Dunaju v šestem okraju. Za predsednika tega zborovanja je določen voditelj koroških Slovencev, dr, Janko Brejc. Učiteljiščni profesor iz Gorice, g. Jožef Cizel govori: Katoliški neduhovpik in krščanstvo v življenju; deželnega glavarja namestnik za Štajersko, dr. Franc Jankovič, govori: Naša javnost in presveta Evharistija. Nato sledi razprava, predlogi in prost razgovor. Na skupnem evharističnem shodu v cerkvi sv. Štefana, na katerem bodo nastopali zastopniki vseh narodov, imamo Slovenci dva odlična govornika: Včeraj v sredo je govoril pri otvoritveni seji kranjski deželni glavar dr. Ivan, Susteršič: Sprejetje, razširjenje in obramba dedščine Jezusa Kristusa. Danes v Četrtek pa gpvori pri drugem slavnostnem zborovanju knezoškof lavantinski, dr, Mihael Napotnik, Sijaj evharističnega shoda se bo razvil dne 15. t. m. pri procesiji. Udeleži se ga cesar s celim dvorom1; cesarski sprevod sam bo dolg blizu 2 kilometra. Najsvetejše v monštranci bodo vozili v prekras- nem vozu, v katerem bosta klečala kardinala: papežev odposlanec Van Rossum in dunajski nadškof dr. Nagi, Papežev odposlanec bo ves čas cesarjev gost. Priprave na Dnnajn. Cel Dunaj se pripravlja za shod, ki bo obiskan iz vseh delov sveta. Cesarski dvor je že okrašen z zastavami. Na zidu zunanjih vrat k cesarskemu dvoru se gradi oltar, kjer se bo v nedeljo po procesiji za vse udeležence brala sveta maša in podelil z Najsvetejšim sveti blagoslov. V ulicah, po katerih se bo gibal nedeljski obhod, se stavijo odri za gledalce. Vozovi in samodrči Švigajo k pisarnam, ki dajejo vsa pojasnila za shod. Posamezni udeleženci že prihajajo na Dunaj. Govorijo se vsi jeziki in marsikateremu tujcui se veselo zasmeji obraz, kadar najde tolmača ali celo rojaka, s katerim lahko pokramlja v domar čem jeziku. , Stolna cerkev sv1 Štefana pa je zadnje dni zaprta radi priprav, ki so potrebne v notrannj-ščini. Visoke zastave vihrajo ored cerkvijo riaStefan-skem trgu v pozdrav vsem udeležencem. Čeprav je življenje po dunajskih ulicah že sicer izredno živahno, sedaj je Še mnogo bolj. Priprave so v najlepšem toku. Le ena skrb še ni rešena: Kako bo vreme v nedeljo, Prestolo naslednikovo zanimanje. Prestolonaslednik Franc Ferdinand ima sedaj mnogo posla pri manevrih. Najprej je bil pri manevrih na Tirolskem, potem se je odpeljal k cesarskim ma.nevrom na Ogrsko. Ob ttfl vožnji se je mudil samo 24 ur na Dunaju, vendar ni hotel zamuditi priložnosti, da pokaže svoje veliko zanimanje za evharistični shod» Ogledal si je oltar nad dvornimi vrati, povpraševal, kako bodo nastopile različne narodnosti ter se posebno zanimal za prostor, na katerem bodo ob slovesni sveti maši v nedeljo stali oficirji. Pripravljalnemu odboru je prestolonaslednik v srčnih besedah izrekel zahvalo za vso skrb* Cesarska hiša pri shodn. Kakor znapo, je cesar pokrovitelj evharističnega shoda. Mnogo Članov cesarske hiše pa sodeluje pri evharističnem shodu. Prestolonaslednikova žena, kneginja Hohenberg je predsednica odseka za cerkveno opravo. Sama velika čestilka lurške Marije, je poskrbela, da je na shodu tudi predavanje o Čudežih v Lurdu. Nadvojvodinja Marija Anunciata je predsednica združenih ženskih odsekov za pripravljalna dela. Toda tega mesta ni sprejela morda samo, da da odsejkom svoje ime na razpolago, ampak je prihajala tudi redno k sejam,, ki so bile zadnji Čas vsaki dan. Mlada soproga bodočega prestolonaslednika Karla Franca. Jožefa, nadvojvodinja Cita, je predsednica odseka za okrasitev vseh shodnih prostorov. Nadalje so se udeleževale priprav nadvojvodinje Marije Valerija, Marija Jožefa, Marija Terezija, Blanka, Izabe-la in Marija Kristina, ki so imele vsaka svoj lasten delokrog pri mnogoštevilnih pripravah. Pap8ieT odposlanec pride. V ponedeljek', dhe 9. septembra, je stopil na avstrijska tla papežev odposlanec kardinal Van Rossum. V Pontaielu na italijanski meji je bil sprejem. Nasproti se mu je pripeljal predsednik sprejemnega odbora grof Jaroslav Thun, dunajski kanonik baron Spens-Boden ter zastopnika železniškega ministrstva, dvorni svetnik Kittl in oddelni svetnik Eisl. Grof Thun je kardinala prisrčno pozdravil ter končal: Pozdravljamo zelo spoštljivo odposlanca sv. Očeta ter prosimo, da Vaša prevzvišenost blagohotno sporoči Njegovi Svetosti, sedaj slavno vladajočemu papežu Piju X., Izraze naše otroške udanosti. Kardinal Van Rossum je rodom llolandec ter je iz reda redemptori-stov. Sprejem na Dnnajn. Papežev odposlanec se je vozil v dvornem vla^ ku po državni železnici skozi Celovec. Vlak je vodil dvorni svetnik beljaškega železniškega ravnateljstva. Dunaj si je nadel za sprejem praznično obleko. Na kolodvoru so Čakali kardinala v imenu cesarja grof Cernin in cesarski namestnik na Nižjem Avstrijskem, baron Bienerth. V trenotku, ko se je pripeljal vlak s kardinalom ma dunajski kolodvor, zazvonili so zvonovi po vseh dunajskih cerkvah. Grof Cernin je izročil kardinalu dobrodošlico cesarjev», za kar je naprosil papežev odposlanec grofa, da izroči cesarju izraz visokega spoštovanja. Med radostnimi vskliki velikanske množice ljudstva je stopil kardinal na dvorni voz, ki mu ga je dal cesar na razpolago. Pri opernem gledališiču na ringu je bil slovesen sprejem. Pričakovali so ga dunajski kardinal dr. Nagi, poslanik Scapinelli in dunajski žuipan dr. Neumayr ter ga pozdravili s posebnimi govori. Van Rossum se je vsakemu zahvalil, posebno srčno dunajskemu županu, rekoč: S posebnim ganutjem sem izvedel, kako Vag občinski odbor skrbi, da ohrani vero v srcih Šolske mladine, Ganilo me je tudi, kako stari Dunaj izraža ljubezen in' čast središču krščanstva, presveti Evharistiji. Z nepopisnim navdušenjem so bile sprejete te besede od navzoče množice. Nato je obiskal kardinal Najsvetejše v Štefanovi cerkvi ter se podal potem v cesarski grad, kjer ie cesarjev gost. Zvečer ob G. uri je sprejel papeževega odposlanca cesar v svojem stanovanju. Odposlanec' je izročil cesarju posebno papeževo pismo. Odhod larantinskib udeležencev. Včeraj zjutraj so se z mariborskega kolodvora odpeljali udeleženci evharističnega shoda na dveh vlar-kili na Dunaj. Vkljub temu, da je neprestano deževalo, je bilo na kolodvoru pred dohodom obeh vlakov živahno gibanje. Udeležencev, ki so bili okrašeni z znaki, je bilo okrog 700. Mnogi so se že prej odpeljali, Železniška uprava je šla udeležencem zelo na roko* Uradniki in sprevodniki so s potniki zelo prijazno postopali. .Ko je nek socialni demokrat vsiljeval nekaterim potnikom letak svobodomiselcev, v katerem se sramoti evharistični sliod in je par romarjev opso-val, ga je uradnik takoj odstranil. Prvi vlak je odpeljal ob '/26., drugi ob 6. uri zjutraj. Oba vlaka sta imela zamudo. Udeležence vodi vlČ. g, kanonik in stolni župnik Moravec. * * • Računa se, da bo vseh udeležencev na shodu okoli 150,000. Vlaki, ki vozijo proti Dunaju, so bili že prve dni tega tedna z udeleženci prenapolnjeni. Novejše dogodke še objavimo v tem listu med najnovejšimi vestmi. Nevarnost, da bo vojska. Pri nevarni bolezni se bolnikovo stanje naglo vienjuje: sedaj je bolezen hujša, potem je nekaj časa zopet boljše, potem se je bati smrti, potem zopet boljše, in tako je skoro vsak trenotek drugo poročilo o bolnikovem stanju. Enako se nam godi s poročili o političnem stanju na Balkanu, Že mislimo, da bo vojska, a potem se naenkrat razmere izboljšajo in raz-jasne in nasprotno., kadar se nam zdi, da se težave polagoma odstranjajo, se naenkrat pojavi na nebu nevaren oblak. Vsa Evropa je mislila, da se bodo razmere v Turčiji radi Albancev, Bolgarov in Srbov vsled posredovanja našega zunanjega ministra grofa Berhtolda mirnim potom razrešile, a naenkrat prihajajo zopet zelo vznemirljiva poročila iz Balkar lia. Na Bolgarskem terja ljudstvo z vso silo, da se napove vojska Turški radi grozovitosti, ki se gode v Turčiji (Makedoniji) bivajočim Bolgarom. Vlada se komaj vzdržuje, ker je ljudska volja obrnjena že proti njej. Viharna zborovanja se vršijo na Grškem, kjer Grki zalitevajo, da se mora turška vlada v Albaniji ozirati tudi na Grke in ne samo na Albpnce. Grki so proti samostojnosti Albancev. Albanci sami Še tudi niso pomirjeni, vendar se turška vlada trudi, da bi jih zadovoljila ali vsaj z obljubami pomirila. Presenečenje v vseh političnih krogih je zopet vzbudilo ravnanje Srbije. Tudi ona se briga za razmere v turški Makedoniji, ker živi tam mnogo Srbov, katere Mohamedani neprestano preganjajo in o katerih misli Srbija, da bi se jim pač najboljše godilo, ako bi prišli pod srbskega kralja. Srbija je v zadnjih dneh paenkrat in nepričakovano ter nenapovedano prepovedala, da se iz Srbije ne sme več izvažati niti žito niti kako drugo krmilo, iln vendar je znano, da je ravno v tem oziru imela Srbija letos dobro letino. Razlog za prepoved torej ne more biti pomanjkanje, ampak nekaj drugega. Države izdajajo podobne prepovedi, kadar stoje neposredno pred tre-notkom, da napovedo vojsko. Borze so dobro razumele ravnanje srbske vla-de in takoj se je lotila vznemirjenost naših borz. Vrednosti papirjev so se začele pomikati navzdol.Tudi vsa javnost je postala zopet pozorna ter spoznala, da smo Še vedno v nevarnosti pred vojsko. Seveda se bodo potrudile velike države, da ne puste balkanskim državam takih nevarnih poizkusov, ki spravijo lahko celo Evropo iz ravnotežja. Folitieni osrlecl — Dne C. septembra: Listi poročajo, da bo odstopil trgovinski minister dr. Rossler. — Prar-vosodni minister dr» Hochenburger je izdal za sodni-je češkega ozemlja neko jezikovno odredbo, s katero pa Cehi niso zadovoljni, ker se je s to odredbo baje prikrajšalo del jezikovnih pravic Čeških sodnikov. Cehi prirejajo protestne shode. — Na Dunaju se je vršil te dni shod nemških sodnikov, kateri se je izrekel s 1(50 proti 158 glasovi za to, da naj Še nadalje ostane v veljavi smrtna kazen. — Nemški cesar se je udeležil velikih vojaških vaj v Švici, kjer je bil zelo prijazno sprejet. Posebno se je zanimal za Švicarsko vzorno urejeno milico, to je deželno brambo. — Dne 7. septembra: Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je danes pripeljal s svojo rodbino iz Solnograda na Dunaj. Tje se je pripeljal tudi nemški kanclar (min. predsednik Bethmann Hollweg), s katerim se je Franc Ferdinand dalje Časa razgo-varjal, — Ministrski predsednik gro! Stiirgkh je zopet ozdravel in prevzame vodstvo ministrstva, — Za občinsko volitve v Gradcu, ki se vršijo koncem septembra, je prišlo med krščanskimi socialci in nemškimi strankami do kompromisa, z namenom, premagati socialne demokrate, — Nad Balkanom se zbirajo črni oblaki. Listi poročajo, da bo mogoče v kratkem prišlo do vojske med Turčijo in Srbijo. — Dne 8. septembra: Cesar se je danes s svojim spremstvom vrnil iz Išlaj kjer je bil na poletnih počitnicah, na Dunaj v Šenbrun. K njemu sta za prihodnje dni poklicana ministra Berchtold in Stiirgkli, da mu poročata o zamotanem zunanjem in notranjem političnem položaju, — Med Poljaki in Rusini se bodo vršila prihodnji teden pogajanja.,, da se doseže delamožnost gališkega deželnega zbora, — U-porni Albanci nameravajo proglasiti severno Albanijo za samostojno kraljevino. — Vstaši v Mehiki ropajo po deželi. SeveroameriŠke države odpošljejo na meliikansko mejo več vojaštva, da se upor ne razširi. — Dne 10. septembra: Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Razgovarjal se je ž njim poldrugo uro o političnem položaju, — Listi poročajo, da bo za novega trgovinskega ministra imenovan sekcijski načelnik dr, Mata-ja, Za poljedelskega ministra pa se imenuje češkega profesorja dr. HoraČeka. — Deželni zbori, v katerih pi obstrukcije, bodo sklicani koncem septembra in v začetku oktobra h kratkemu zasedanju. — Na Ogrskem traja boj med vlado in manjšino zopet naprej. Opozicija zahteva, da se ministrski predsednik Lu-kač in predsednik poslanske zbornice, Tisa, odstranita iz svojih mest, — Med Italijo in Turčijo bo menda vendar prišlo do miru. Pri spravnih pogajanjih v Švici so se zastopniki v glavnih spornih točkah zje-dinili. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 15. neaelja : 16 po Binkoštih, Ime Marijino. 16. ponde!j»k: Ljudmil» vdova. 17. torek : Laabert, škof in mučenik. 18. kvaterna sreda: Tomaž 19. četrtek: Jannvarij, mačenec. 20. k?aterni petek: Evstabij. 21. kvsterna sobota: Matej * Odlikovanja. Cesar je povzdignil slovenskega državnega poslanca in podpredsednika državnega zbora, Jožefa Pogačnika vi vitežki stan. Najvišje priznanje pa je izrekel cesar radi sodelovanja pri novi brambni postavi ministerijalnemu svetniku dr. Ivanu Žolgarju na Dunaju, * Iz sodne službe. Deželno sodni sretnik in predstojnik okrajnega sodišča v Rogatcu dr. Franc Zangger je prestavljen kot deželnosodni svetnik v Celovec. * Spremembe pri kapucinih Pod predsedstvom generalnega ministra iz Kima, P. Pacif ka, se je dne 4. sept. vršil v Celju pri kapucinih provincijaln? kapitel. — Pro-vincijalom je bil izvoljen P. Eduard Bervar: Provincijalnim definitorjem pa: P. Linus Prah, P. Zeno Lezno, P. Ladislav Hazemali, P. Albert Mosslberger. — Nekatere druge bolj važne spremembe v railičn-h samostanih so sledeče: Celje: P. Rudolf Marolt, gvardijan v Celju, P. Filip Zera-ljič, vikar in submagister v Schvvanbergu. — Lipnica; P. Leo Črček gvardjan v Lipnici, P. Ciril Goričan in P. Irenej Kobal »resta v Murau, P. Benedikt Čirič v Celje. — Gorica : P. Valerijan Sartiry gre v Škofjoloko. — Sy. Križ: P. Jeronim Streminger gvardjan v Gorici, P Bonaventura Savec v Wo!fsberg kot katehet. — Š*of;a Loka: P. Metod Misič, gva-djan v Šv. Križ na Vipavskem, P Erbard Pečar, vikar v Škofjiloki. — Celovec: P. Lamhert Lanzoner-gvardijan isto tam, P. Otokar Cejan, vik*r, P. Kajetan Dvor, šak v Gorico. — Woltsberg: P. Gothard Partscler, gvardjan istotam, P. Henrik Putrih, P. Janez Reberc v Lip-nico, P. Placid, vikar v Ha>tbergu. — Schwanberg: P. Zeno, gvardijan in magister istotum, P. Hubert vikar v Knittelieldu, P. Efrena Majcen v Knittenfeld, P. Štefan v Mettersdorf. — Hartberg: P. Eugen Merše v Wolfsbergu. — Knittelfeld: P. Bruno v Gradec, P. Bonifac v Scbwan- nberg. — Miran: P. Irenej Leutner v Wolfsberg, P. Vilhelm v Celovec. — Gradec: P. Aten as Eisler, superior istotam. — Mettersdorf: P. Janez Dam. Lovrenčič v Sv. Križ na Vipavskem. * 55 novih naročnikov za „Slovenskega Gospodarja" samo iz er.e župnije. Od Sv. Križa na Murskem polju smo dobili tekoči teden 55 novih naročnikov, ki so tudi vsi plačali naročnino do norega leta. Slava našim zavednim in delavnim somišljenikom na Murskem polju! Druge župnije, vzgledu j te se po teh vrlih našincih. * Krepek odgovor. Framski župnik nam je poslal 10 novih naročnikov s pripombo: „Z ozirom na nesramno lažnjiv napad (slivniških štajerčijancev v' „Štajercu" pošljem mesto zagovora 10 novih naročnikova" * Vrl župan. Naš vneti somišljenik g. Filip Galun-der, župan pri Sv. Križu nad Mariborom, je za naš list pridobil pri Zg. Sv. Kungoti pet novih naročnikov. Slava mu! * Socialni demokratje hujsksjo proti kmetom Da so socialni demokratje sovražniki kmečkega stanu, to vemo, a zadnji čas postajajo ti ljudje vedno bolj srboriti. Glasilo slovenskih rdečkarjev „Zarja" pravi, da delajo kmetje velikanske oderuške dobičke, in da so najbolj strupeni sovražniki delavcev. Drzne si trditi, da delavski žep več ne zmore luksusa, to je, da socaldemokratje inimajo denarja za kopališča, obisk gledališča in koncertov in za druge potrebe „modernega" človeka. Obenem pa priznava, da kmečki sinovi t;ščijo v mesta. Odtod se spozna, da so rdečkarji največji sovražniki kmečkih delavcev. Kmet mora delati neprenehoma od zore do mraka in niti na misel mu ne more priti, da bi si privoščil zgoraj omenjene zabave. Ce pa rdečkarji mislijo, da se kmetom tako dobro godi, čemu ne pritisnejo iz mest na kmete? Kdor stvari prav presoja, gotovo spozna, da največ draginje napravlja alkohol, ki se je preveč udomač 1 v mestu in na deželi, in pa vojaštvo, ki je potrebno, da rdeči anarhisti ne zsčno moriti in ropati. * Liberalec, ne hlini se vendar! „Narodni List" v zadnji Ptevilki poziva slovenske stariše, naj dajo zapisati svoje otroke v slovensko šolo. To je prav! Mi smo že sto in stokrat klicali v našem listu slovenskim starišem: Slovensko deco v slovenske šob! A kakor sploh liberalec ni bil nikdar odkritosrčne nrave, tako je tudi tukaj. Liberalni urednik piše, da bi se ne pokazal kot dobrega narodnjaka, za slovensko šolo, liberalni pristaši pa zunaj na deželi vpisujejo svoje otroke v šulferajnske šole. Navajamo samo za vzgled Polzelo v Sav. dol. Tam so najboljši liberalni vo-lilci dali svoje otroke v fiulferajnsko šolo. Med besedami in dejanji je pri liberalcih velika razdalja. * Svobodomiselni progrsm. Na letošnjem mednarodnem shodu svobodomiselcev v Mouakovem je posebno odkrito govoril svobodomis?le? Furnemont. Rekel je: „Mi moramo ustanoviti veliko zvezo svobode: anarhisti, socialisti, monisti, liberalci. Naš boj velja trem močem teme: kmetijstvu, plemstvu, kapitalu. Portugalska nam je pokazala pot, po kateri moramo hoditi". Ves boj svobodomiselnih strank je torej po tej izjavi naperjen proti katoliški veri in cerkvi iu tudi proti oaemu stanu, ki je zaradi svojega treznega življenja ostal katoliški cerkvi najbolj zvest, proti kmetijstvu. Za to pa je resnično, kdor liberalec, ta izdajalec kmečkega stanu. Na istem shodu je drug svobodomi-selec Bazire rekel: „Kakor pijancu vzamemo steklenico, tako se mora ljudstvn vseli vera v nadnsravnost". Škof Slomšek in šola. Kmalu se začne novo Šolsko leto, posebno v mestih in trgih. To je za vas, slovenski stariši, važen trenotek. Odločiti se morate, kam boste poslali svoje otroke v šolo. Že zdrava pamet vam pravi: Slovenski otroci v slovensko Šolo. In vendar je Še toliko zaslepljenih starišev, Id tlačijo svojo deco v šulferajnske Šole. O takih nesrečnih stariših so zapisali n,aš veliki Škof Slomšek te-le ostre besede: Slovenci! Ne bodite abotne Šolobarde! Le na nemščino gledate, pobistrenje in požlahtnenje srca pa zanemarjate. To bi bilo narobe delo. Kdor le po nemški besedi šolo ceni, se močno goljufa. Gorje vam, ako pošiljate svoje otroke v šolo zato, da bi se naučili nemščine, za modno [glavo in pošteno srce vam pa ni mar! Nezadovoljni, napuhnjeni otroci vas bodo po nemško kleli, vi stariši pa bodete po slovensko solze točili." — Pomislite stariši to-le: 1. V šul-ferajnski šoli mora učiti duhovnik vse po nemško. Slovenski otroci ga ne razumejo in se ničesar ne naučijo. Tako odrasteio v brezbožnosti. Hočete li tudi vi take brezbožne otroke imeti, kakršni prihajajo zdaj iz Šulferajnskih šol? Kam pridemo? 2, Slovenski o-troci v teh šolah zaostajajo v pouku, ker ne razumejo učitelja. Ce vas kdo pošlje v kitajsko šolo in vas učitelj po kitajsko uči, ga tudi ne bodete razumeli. Tako se godi tudi našim otrokom v šulferajnski Šoli, kjer učitelj vse po nemško uči., Slomšek pravijo: „Dokler otrok v domačem jeziku vajen ni, se nemškega težko uči. Takemu je Šola izgubljen čas." Stariši, hočete li tudi vi, da bi vaši otroci v šoli zastonj trgali hlače? 3. Šulferajnske šole so krive, da smo mi Slovenci revnejši, da zaostajamo v gospodarskih rečeh, Tako učijo Slomšek: ,,Ako smo Slovenci v posvetnih rečeh zaostali, so krive nerodne (nemškutar-ske) šole, v katerih se mladina ne uči drugega, ko nekoliko nemčevati. Nemški pozabijo, drugih potrebnih reči se pa niso učili." Nekateri stariši mislijo: Ce le moj otrok enkrat nemško zna, bo kmalu gospod, ne bo mu treba težko delati kjakor meni. Tem starišem rečem: Motite se! Samo nemško znati je veliko premalo za življenje. Prvo in najpotrebnejše je: Bodi poštenega srca, priden in razumen! Kjer tega ni, tudi nemška beseda ne bo pomagala. Koliko je ljudi, ki nemško znajo, pa le nič nimajo! Dragi Slovenci! PoslnŠajmo vsaj letos glas našega velikega škofa A. SlomŠeka, ko obhajamo 501etnico njih smrti. Ogibljimo se Šulferajnskih Šol! Naj se po lepem Slovenskem Štajerjn jovsod razlega glas: Slovenski otroci v slovensko šolo! * Izpreobrnimo se! V Kranju izhajajoči „Gorenjec" piše pod navedenim naslovom: „V Slovencih zadnji čas o-pazujemo nenavadno veliko nagnenje k veseličenju in skupnemu popivanju. Vzrok temn najdemo v živahni slovenski naravi in od očetov podedovani navadi, deloma pa tudi v navajanju k pitju in plesu, ki primerno z delom časa v vedno večji meri vrši od strani raznih društev in strankarskih prireditev". — Besede so opravičene, za to ps naj skrbijo krščansko-socialna organizacije, da brez šuma in alkohola s tihim, neumornim poučnim delom skrbijo za izobrazbo in napredek ljudstva. * Shod avstrijskih katežetev se je vršil na Dunaju, katerega se je udeležil in ga z lepimi besedami pozdravil tudi naučni minister Izmed Slovencev so na shodu govorili mariborski g. dr. Medved in ljubljanski Ivan Smrekar. Istočasno se je vršil tudi mednarodni shod za krščansko vzgojo in shod mednarodne zveze -katoliških društev za žene. * Nemško štajersko veleposestvo kandidira namesto umrlega dež. poslanca Mayr pl. Melnhofa pi-šečkega graščaka barona MoŠkona, * Papeževe sestre. Ena najlepših potez v značaju sedanjega papeža je globoka ljubezen, katero goji do svojih sester Roze, Ane in Marije. Sestre so mu z ljubeznijo še skoraj bolj udane kot on njim, kajti njih brat jim je bil že od mladih nog najvišji ponos življenja. Kakor nek angleški list poroča, se sestre niso bale nobene žrtve, ko se je dečku reklo, ki je bil njih očesna pančica, dati najboljšo vzgojo, da zamore doseči najvišji cilj, t j. drhovniško čast. Na njih malem posestvu v Riese so bili tisti čas hudi dnevi; sestre so delale cel dan na polju in vrtu, da so zmogle pokriti stroške *a učenje malega Jožeka. In brat jim je že zgodaj vrnil, kar so za njega storile. Ko je končal učenje, je takoj skrbel, da se je življenje starejšim sestram olajšalo; in ko je dosegel najvišjo cerkveno čast, je rastla tudi sreča v njih srcih, a načina svojega življenja niso hotele spremeniti. Ostale so pri proste in pridne kmečke ženske in bratu je bilo najljubše, če je zamogel z njimi vživati tiho in mirno življenje. In potem je prišel oni veliki dao, ko je Jožef Sarto kot najvišji duhovnik katoliške cerkve nastopil sveto stolico, sestre so bile presenečene in v strahu radi velike sreče in sprememb, ki bodo prišle v njih življenje. „Oh, sedaj ga ne bomo mogle veti videti", je zaklicala najmlajša sestra in starejša je žalostne pridjala: „Kako bo on pogrešal svoj priprosti rižev in skoljkni zajutrek, ki mu je najbolj teknil, če smo mu ga me pripravile". Novega papeža so spremljale enake, skrbi pol ne misli. Ali jih ne bo smel več pri sebi imeti, svojih ljubljenih sester, ki so siu življenje tako olepšale? Naj prvo je mislil, da bodo stanovale pri njem v Vat kanu, vendar ta načrt je moral opustiti. Ali vsaj v njegovi bližini bi si naj poiskale svoj dom. Tako so dobile blizu Vatikana malo, čedno hišico, da so ga zamogle, kolikor mogoče mnogokrat obiskati. Dano jim je bilo, da so lahko živele svoje priprosto, mirno življenje naprej. Papež in njegove sestre še dandanes živijo na isti priprosti način, kakor oni čas, ko je bil brat še mlad duhovnik in so one doma polje obdelovale. Vsako povišanje, vsako potrato ali nepotrebnost v živlenju, so papeževe sestre kratkomalo odklonile Ko so prišle v večno mesto, se jih je hotelo povzdigniti v grofice, ali one so to odločno zavrnile. „Me smo njegove sestre", so rekle, „in to je itak dovolj „. Ko so prvokrat stopile pred poglavarja sv. cerkve, tedaj jim je bilo vendar težko pri srcu zaradi brata, katerega jo useda povzdignila tako visoko nad vse druge; vrgle so se pred njega, ali on jih je vzdignil in ko jih je objel, je rekel: „Mislite na to, da sem jaz ša vedno vaš Jožef". Svetovalo se je tudi Bestram, naj svojo priprosto kmečko obleko odložijo in se oblačijo kot odlične gospe. Posebno prednica munskega samostana, katero so večkrat obiskale, je s tem sililila v nje. Ali one so nosile vedno svoj čipkasti robec na svojih lepo spletenih laseh. Vprašanje, kako bi naj brata pozdravile, jim je zadjalo mnogo-skrbi. A našle so čisto navaden izhod. „Če smo sami", je pripovedovala starejša sestra smehljaje, „je seveda on naS brat in m« ga imenujemo Jožef». Pred drugimi ljudmi pa mu poljubimo njegov prstan in ga imenujemo sveti Oče". * Stoletnica Napoleonovega poraza na Ruskem. Te dni je preteklo sto let, kar se je bila pri Borodinu v bližini Moskve na Ruskem huda bit^a med četami francoskega Napoleona I. in Rusi. Poraz Francozov je bil velikanski. Napoleon je pripeljal iz Francoske nad 400.000 vojakov na Rusko. Francozi so prvotno prodirali vedno naprej, Rusi so se umikali ter za seboj požgali vsa mesta, trge in vasi. Samo mesto Moskva, ki je bilo nekdaj glavno mesta Rasije, je gorelo eelih 7 dni, t. j od 14. do 21. septembra 1812. Dve milji daleč na okrog se je raztezalo ognjeno moije. Francoze pa ni zalotila samo nesreča pri groznem porazu v vojski, ampak pr tUnil je na nje tudi strašni mraz. Mnogo tisoč mladih Francow)v je zmrzuilo in od gladu nmrlo na ruskih poljanah. Napoleon se je vrnil osramočen le s par tisoč svojih vojakov domov na Francosko. Iu te dni slavijo Rasi stoletnico sijajne zmage nad velikim Napoleonom. Dne 7. septembra je bila v Borodinu glavna slavnost. K tej slavnosti ee je pripeljala tudi carska rodbina. Na bojišču so ta dan odkrili velik spomenik na čast padlim ruskim junakom. Navzoči so bdi pri slavnosti odposlanci tistih polkov, ki so se leta 1812 udeležili bitke. Prišli so tudi nekateri Rusi, ki so že živeli leta 1812 Najstarejši je star 125, najmlajši pa 1 0 Jet. Tudi car in carica se udeležujeta stoletnih s:avnosti. Največja spominska slavnost pa bo v Moskvi. Vršijo se velikanske priprave. Vsa Rusija se pripravlja, da primerno proslavi slavno zmago pred 100 leti. * Lastniki mlatilnic pozor! Na podlagi § 19tiskovnega zakona zahtevsm z ozirom na Vašo notico v št. 35 „Slovenskega Gospodarja" z dne 29. a gusta 1^12 pod naslovom „Lastniki mlatilnic pozor" med „Raznimi novicami" v postavni dobi, na istem d estu in z istimi črkami sledeči popravek: 1. Ni res, da sem se izdal kot pooblaščenca mariborskega okrajnega glavarstva, ampak res je, da tega nisem nikjer storil. 2. Ni res, da sem posestnikom,. ki si niso hoteli naročiti priprave pretil, da bom stroj zapečatil in jih sodniji ovadil, res pa je da tega nisem storil ampak sem jim le pojasnil, da glasom odredbe nemest nije z dne 21. avgusta 1911 mora vsak posestnik imeti varnostno pripravo na miatilniei. 3. Ni res, da so podpisi župnikov in drugih odličnih mož, ki so si varnostne priprave naročili izmišljene, ampak tes je, da imam mnogo takih lastnoročnih naročil na vpogled vsakemu. 4. Ni res, da o varnostni pripravi, katere so si kmetje naročili, ni ne duha ne sluha, ampak res je, da so vsi, ki so dozdaj priprave naročili, iste tudi že dobili, in je bila pred nekaj časom zakasnitev le vsled tega, ker je izdelovatelj mojih varnostnih priprav gos, od Avgust Žabkar, tovarnar v Ljubljani prišel v konkurz in se je izdelovanje začasno prekinilo. Celje, 3. septembra 1912. Z velespoštovanjem Alojz Zamuda. — (Dostavek uredništva): Mi smo se obrnili do nekaterih onih posestnikov, kateri so si naročili varnostne priprave in ti so nam z vso gotovostjo zatrjevali, da so to pripravo naročili, ker se je g. Zamuda izdal, da je pooblaščen od okr. glavarstva in da, če si te priprave ne omislijo, ne bodo smeli več mlatiti z mlatilnico. Varnostne priprave so pa dobili še le potem, ko je „Slov. Gospodar" prinesel omenjeno vest. Nek posestnik v Št. Ilju v Slov. gor. se je tudi obrnil do onega gospoda župnika, na katerega se je g. Zamuda sklieeval, da si je tudi naročil varnostno pripravo, a je dobil odgovor, da agent pri njem sploh b'l ni in ni dotšČne priprave naročil. To priobčujemo, da se slišita oba zvona. * Kontrolnih shodov letos na bo. Vojao in domo-brambsko ministrstvo je določilo, da tudi letos ne bo kontrolnih shodov. * Slimšekove razglednice, ki jih je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru založila S. K- S. Z. so se zelo priljubile našim rodoljubom Slovencem in Slovenkam. Dobijo se še v tiskarni sv. Cirila v Mariboru komad po 10 v. Trgovci in društva dobe znaten popust. * Za dekteta. 6tedenski gospodinjski tečaj na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. se začne letos dne 22. septembra. 10 prostih mest so dobsle sledeče prositel-jice že od prejšnjih let, ki so letos prošnjo ponovile: 1. Ban Marija v Pesjem, 2. Brumen Marija is Male nedelje, 3. Duh Alojzija iz Sv. Marjeta ob Pesoiai, 4. Gračnar Marija iz Brda pri Planini, 5. J&nčič Marija, Sv. Ana—Makole, 6. Jurančič Matilda, Andrenci, p. Sv. Andraž, 7. Plaveč Marija, Bolehnica, 8. Pučnik Roza, Dobrova, 9. Samec Marija, Arciin pri Vojniku, 10. Vrečer Marija iz Sv. Lovrenca pri Storah. Ozirati se je bilo v prvi vrsti na te. Posebno letos ni nikakor mogoča sprejeti večje število, kakor 10 torej se tečaj letos sploh ne razpiše in ni za letos nikakor več mogoče se va daljne prošnje ozirati. * Tečaji ¡ta živinske in mesae oglede se bodo odslej vršili v Gradcu vsako leto meseca aprila in novembra. Tečaj je namenjen za občin3ke mesne in živinske oglede na deželi. Oblasti namreč zahtevajo od teh ogledov vedno večjo natančnost, posebno v bližini mest, trgov in tovarn, kjer se nahaja več mesarjev. Ako ogled pri pregledovanju mesa in živine ne nastopa natančno in se potem dogodijo kake nerodnosti, nosi odgovornost ogleda. Občine so bile do zdaj priinorane nastavljati za mesne in živinske oglede osebe, ki jim manjka vsako tozadevno znanje. Dobro bi bilo, da bi ali politična oblast tudi za Sp. Štajersko priredila recimo v zimskem času tečaje za izobrazbo mesnih in živinskih o-gledov. * Ne prensglite se! Slišimo, da že sedaj letajo krog vinogradnikov agenti vinotržcev ter hočejo že vnaprej pokupiti letošnje 'ino. Ponujajo za liter mošta sramotno ceno 16 do 24 vinarjev, češ, da ša v jeseni toliko ne bo veljelo ker bo vino zelo kislo. Vinogradniki, ne prenaglite se s prodajo mošts, ker bo isti gotovo imel ugodno ceno; saj so zaloge vin prejšnth letnikov skoraj popolnoma izčrpane. * Saeg je zupadel zadnje dni po vseh višjih gorah. Tudi vrhovi slovenskih gor že nosijo belo odejo. Snežilo je na Veliki kapi, Triglavskem pogorju in na koroških planinah. Posebno velik sneg je zapadel v Švici. V okolici Lucerna je zapadel pol metra debel sneg. Iz Tirolskega, Predarlskega, Solnograškega in Gornještajerskega se poroča o velikih snežnih zametih, ponekod je sneg celo en meter visok. * Velika nesreča S9 je zgodila v Št. Andrijanu na Francoskem. Zrakopiovcu Bcardu se je njegov letalni stroj prerano vzdignil in je zavezil v ljudsko množico. Mnogo oseb je pobil zrakoplov na tla, 4 so ubite, mnogo pa jih je težko ranjenih. Ranjenci so hudo razmesarjeni. 2ii „Slovensko Stražo' sta darovala prvi novi dve-kronski novec — seveda vsak enega gg. Franc Zamuda in Štefan Žižek, pozlatarska pomočnika v Mariboru. Hvala lepa. Posnemajte. * Izkaz „Posredovalnice občeslovenskega obrtnega društva v Celju". Iščejo se: 1 učenec za krojaško obrt, 2 učenca za pekarsko obrt, 8 učenci za kovaško obrt, 1 pomočnik za fotografsko obrt, 1 u-čenec za kolarsko obrt. Nadalje išče 5 učencev ključavničarske mojstre, 2 učenca pa mizarskega mojstra. Opozarjamo gg obrtniške mojstre, da priložijo vsaki prošnji za posredovanje znamke za 40 vin., ker se za-naprej na prošnje brez te odškodnine ne bomo ozirali. _ — Pri tem povdarjamo, da bodo učenci, ki imajo veselje do ključavničarske obrti, le težko našli mojstra, ker so ključavničarske delavnice tako prenapolnjene z učenci, da jih mojstri niti proti gotovi odškodnini ne morejo več sprejeti. Apeliramo toraj na Vas, stariši oziroma varuhi in učitelji, uplivajte na dečke, da se poprimejo kake druge obrti, ker bodo na ta način lažje in bolj gotovo prišli do kruha, in ker si moramo vzgojiti naraščaj tudi za ostale obrti. * Čebelaaka rtzstava v Celju bo trajala od 15. do 19. septem bra. Prirejena je na vrtu g. Avg. Sušnika na Lavi pri Celju. * Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko dobi 10 stotov brezdavčnega sladkorja za pitanje v jeseni in spomladi. Oai člani, ki ga bodo rabili, naj se samo po dopisnici na pred-ednika g. Toma Kurbus v Slivnici pri Celju obrnejo. Sladkor stane 62 vin. kg. * 1"gl* Zahvala. Mariborski Orel se vsem svojim blagim dobrotnikom, ki so mu tekom leta z blagohotnimi prispevki bili vedno na pomoč, toplo zahvaljuje in jih prosi še nadalje naklonjenosti. Bog živi vse dobrotnike I Pridobivajte nove naročnike! Mariborski okraj. m Maribor. V četrtek, dne 5. septembra je imel naš „Orel" Bvoj občni zbor. Iz poročil o delovanju našege Orla, povzamemo, da je odsek zelo marljivo deloval. Ziružil je pod svoje okrilje lepo četo neustrašenih in čilih slovenskih mladeničev, ki si npajo pokazati javno svoje versko in narodno prepričanje. Orel ima po zimi stalno vsako nedeljo svoja predavanja, vsak pondeljek in četrtek telovadbo, v poletnem času pa napravlja izlete v okolico. Naš Orel je dal povod, da se je ustanovil Orel v Hočah, Slivnici in Središču. Pri volitvi odbora ao bili izvoljeni: dr K. Verstovšek, predsednik; Ferdo Leskovar, podpredsednik; L. Kemperle, tajnik; Al. Šuler, nj. namestnik; Franjo Žebot, blagajnik; R. Bende, nj. namestnik; odborniki: dr. Kovačič in J. Se-nekovič. Načelstvo je bilo sledeče izvoljeno: Jakob Kores, načelnik in J. Sajko, podnačelnik. Z lepimi besedami seje od bratov Orlov poslovil dosedanji vrli načelnik Simonič, ki je potrjen v vojaka. Naš Orel je br. Simoniču dolžan mnogo zahvale, upamo, da ostane naš bivši načelnik tudi y vojaški suknji zvest svojemu narodu in veri. m Maribor. Občinske volitve so za naše mesto razpisane. Vršile se bodo letos meseca novembra. m Lajteršperg. Iz trgovine Rudolfa Polzi na lajteršperški cesti gleda že leto in dan. „Stajerc" na cesto. . Ne vemo, ali vabi v trgovino, ali pa svari pred vstopom. Ako vabi, mora biti „ŠtajerČevo" vabilo pač slabo, ker že tako dolgo opravlja svoj posel. Ako pa svari, lahko to še v prihodnje stori. m Gor. Sv. Kungota. Na občinski deski na stari šoli je nabit razglas c. kr. okrajnega glavarstva mariborskega o letošnjih vojaških naborih v mariborskem okraju, pa samo v nemškem jezikui, dočim je slovensko besedilo noter (nazaj) ^ zagrnjeno, vsled Česar je gospoda okrajnega glavarja naslov in značaj, kateri je tiskan počez v sredini med nemškim in slovenskim besedilom, prelomljen', njega ime pa z žrebljem prebodeno. Pač čudno je, da se v slovenskem kraju razglas c. kr, oblasti za Slovence nabija v nemškem jeziku, slovensko besedilo se pa zakriva; še bolj čudno pa je, da si, ko se tako zapostavlja slovenski jezik, okrajni glavar gospod c. kr. namestniŠ-ki svetnik, ¿ar tako pusti prelamljati svoj naslov in značaj, svoj podpis pa z žrebljem prebadati, m Selnica ob Muri. Pri volitvi občinskega predstojništva, ki se je vršila dne 8. septembra, je bil zopet enoglasno za župana izvoljen vrl naš pristaš Franc Ferline. Za svetovalce pa so izvoljenih Gornik Kari, Žebot Franc, Smid Simon, Golob Jož* in OČkerl Fric. Cela volitev se je vršila lepo mirno in složno. Na-ši obmejni Slovenci so pcVkazali, kaka edinost in zastopnost vlada med njimi, Ko se je proglasil izid volitve, je zavladalo med zbranim obmejnim ljudstvom veliko veselje. Živio-klici so doneli tje proti Muri, katere so lahko slišali tudi oni, ki so i-meli vročo željo, pravilno izvršene volitve ovreči. Mlademu županu k zopetni izvolitvi čestitamo! m Sv. Lenart v Slov. gor. Neki tukajšnji podli nemčurček blati v ptujski smrdljivki z dne 1. septembra na najnesramnejši način našo Slomšekovo prireditev z dne 25. avgusta. Na take podle, nesramne reči, ne odgovarjamo, nasprotna fakinaža tega ne zasluži! Pač pa vsa dekleta, katera smo so udeležila tega veličastnega shodil, zagotovimo šentlenarčke nemškutarje, da bomo skrbele, da izprevidi ljudstvo, kaki so ti obrekovalci. In zagotovimo vas, nemčurji, da se bliža Čas, ko vam ne bodo pomagali ne smehljajoči obrazi, ne prijazni pozdravi „Dober den, Mi-cika", Sli bodete, kajti tudi Siidmarka se je že naveličala vas podpirati; nad St, Lenartom pa bo plapolala naša trobojnica, kakor je dne 25. avgusta. m Zg. Zerjavci. SentlenarČka Glavna posojilnica, katera ie v rokah liberalnih gospodov, je razposlala svojim udom prijazno vabilo, da naj ali zvišajo deleže na 10 K ali pa celo posojilo odplačajo; nič ne naredi, Če nimajo denarja! Lahko podpišejo menico! To je bojda svetovala c, kr. okrožna sodni-ja. Ali je to res? Zakaj pa Se potem treba posebej •plačati 50 vin, stroškov, ko pa se je reklo, da se u-raduje vse brezplačno? Da, prigodi se celo, da dobi eden ud za en delež kar dva dopisa! Potem pa plačaj 1 K! — Prizadeti ud, m Sv. Rupert v Slov. gor. V nedeljo, dne 1. septembra, je bil za našo zavjedno, pošteno slovensko mladino dan veselja, Bralno društvo je namreč priredilo po večernicali Slomšekovo slavlje. Po pozdravni pesmi in pozdravnem nagovoru je nastopil slavnostni govornik mladenič Jak. Fras, ki je v polurnem krepkem govoru pojasnjeval pomen' slavnosti, ki velja diki našega milega naroda., nepozabnemu Slomšeku, Potem sta nastopili dve mladenki: Mina in Ana Lederer, ki sta istotako jako povoljno deklar movali dve pesmi Slomšeku v slavo, Pričela se je ša^ loigra „Čevljar". Da so jo prav dobro pogodili, je pri naših igralcih že znamo, a posebno nam je ugajal „trdoglavi Blaž", Temu je sledila kratka zabava, katero ste nam privoščili mladenki Marija Muršec ip Marija Lubec v pomenljivem in. kakor strela učinku-joČem prizoru: „Dve klepetulji". — Vse to, kar sem vam zdaj povedal, je med točkami vsporeda zabelil domaČi pevski zbor s pesmimi težje vrste. Prav je i-mel g. Stiper, predsednik društva, ko je v svojem nagovoru naglašal, da brez slovenske pesmi ni slovenske veselice. Torej naprej slovenski fantje in slovenska dekleta za slovensko pesem in izobrazbo! m Hoče. V nedeljo, dne 1. septembra, je bil pri .nas dobro obiskan gospodarski shod, na katerem sta govorila državni in deželni poslanec g. PiŠek in živinorejski inštruktor g. Mauhler iz Maribora. Sami najbolj ugledni kmetje,- med njimi tudi gospodinje, so so zbrali. Poslanec Pišek je razložil namen in pomen kmetijskih podružnic. Inštruktor g. Mauhler k temu še nekaj doda in, govori o skupni prodaji živine. U-deleženci so z zanimanjem sledili obema govornikoma. m Fram. V pondeljek smo pokopali ob veliki udeležbi cenjenega učiteljska in šolske mladine ljubko učenko I razreda, drago hčerko vrle Šternove drnžine iz Frama Treziko Štern, ki bi šele 11. t m. dopolnila sedmo leto. Kakih 20 njenih součenk je neslo pred krsto dišeče šopke, krsto samo pa belo oblečena dekleta. Njen katehet je vzel kaj ginljivo slovo od ljube učenke govoreč med drugimi: Trezika! Tako posteljco so ti zdaj postlali? O, to ni topla, mehka posteljca, kakor so ti jo postiljali tvoja ljuba mama! V naročju ljubeče mamice si tolikrat srečno počivala, sedaj pa te je sprejela v svoje naročjs neobčutljiva mati zemlja. Ločila si se od dragega očata — sedaj bivaš pri svojemu nebeškemu očetu! Poslovila si se od svoje linbeče matere -t- sedaj se veseliš pri svoji nebeški materi Mariji. Zapustila si družbo veselih soufr-nk — sedaj se raduseš v družbi nebeških augeljev. Svoje ljube brate in sestra si pustila doma — sedaj si srečna med drugimi svojimi bratci in sestrami, med svetniki in svetnicami božjimi. Šolskih počitnic si se veselila, sedaj si pa na večnih počitnicah. Naše iskreno sočutje blsgi družini. m Sv. Magdalena pri Mariboru. Prihodnji sestanek „Slovenske Straže" za Sv. Magdaleno se vrši v nedeljo dne 22. septembra popoldne po večernicah v društveni sobi Tržaška cesta 15. Slovenci, pridite v obilnem številu I m Sv. Benedikt v Slev. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu priredi v nedeljo dne 22. septembra t. 1. po večernicah v šolsk h prostorih Slomšekovo slavnost s petjem, tambu-ranjem in igro. V slučaju zelo slabega vremena se Blavcost preloži na prihodnjo nedeljo. Ptujski okraj. p P inj. Ponesrečil se je na spovedi v ponedeljek dne 9. sept. minorit č. g. o. Mansvet Zöhrer: peljal se je z Najsvetejšim na nekem vozu v Spuhljo. V Bud.ni, pri sej-mišin, so se konji vsled nekega ropota ustrašili, voz se je prevrnil in p. Minsvet je dobii težke požkodbe na glavi in hrbtu. — Ustrelil se je na Ptuju 9. sept. študent Starki s samomorilnim namenom, a zadel v želodec, ne pa v srce, kakor je nameril, Težko ranjenega so pripeljali v ptujsko bolnišnico. P Sv. Lovrenc v Slov- gor. Nek dopisnik se v „Slov. Gospodarju" od 29. avgusta t. 1. čudi, kako to, da ko so krčmarji na PolenŠeku, osobito Lovrec in Šori dne 7. julija t. 1. obhajali krčmarsko žegnanje, smeli tudi streljati. A ko smo pa mi tukaj imeli cerkveno godov&nje, takrat pa nismo dobili dovoljenja za strelbo. To ni čudno, saj se v ptujskem okraju med ljudstvom sliši, da v takih in enakih stvareh baje odločuje na c k. okr. glavarstvu pisar Munda, ne pa uradni vodja g. Netolicka. p Hum pri Ormožn. Na praznik Rojstva Marije, 8. sept. vsako leto, se vrši pri našej podružnici cerkveno proščenje. A s tako slovesnostjo kot letos se že isto dolgo ni obhajalo. Blagoslavljal se je namreč novi glavni oltar in ob tej priliki smo imeli zopet čast, da so naš velečastiti, sivolasi starček, g. dekan Caf med nas prihiteli, ter nam ob asistenci vrlega domačega gosp. župnika istega blagoslovili. Po blagoslovu so stopili na prižnico ter navzlic svo-jej visokej starosti z nekako mladeniško živahnostjo orisali zgodovino oltarja ter nam veliko lepega govcrili o evharis-tičnem shodu, ki zboruje ta teden na Dunaju. Za vse to njim bodi Bog obilen plačnik! Oltar stane 1800 kron. p Središče. Telovadni odsek Orel in Dekliška zveza sta dne 1. septembra priredila SlomšekrSinko-vo slavnost Preč. g. Mat, Sinko obhaja dne 20, septembra t, 1. 601etnico svojega ma&ništva, C, g, jubilant zasluži v resnici, da ga proslavimo, ker je poseben dobrotnik in ljubitelj mladine ter je storil v domaČi fari mnogo dobrega, posebno veliko je žrtvoval za cerkev. Po pozdravu podpredsednika Orlov, R. Lu-kaČiČa, je nastopil kot slavnosten govorniki vlč. gosp. dr, Kovačič, ki nam je opisal življenje in delovanje škofa SlomŠeka in njegove zasluge za slovenski narod. Nato se je obrnil na drugega slavljenca, č. gospoda Sinkota, ki je bival svoje dni v njegovi bližini ter mu iskreno Čestital k njegovi 601etnici, Po govoru dr. Kovačiča se je uprizorila enoidejanska igra „|Tri rožice" v Sinkovo proslavo, V imenu možke in Ženske mladine je poklonila-Članica Dekliške zveze Č. g. jubilantu tri želje, ter mu podarila rožico hvaležnosti, katera bode vedno cvetela v naših mladih srcih. Izročili smo mu tudi tri diplome, kjer ga imenujejo Častnim članom: Marijina kružba, telovadni odsek 0-rel in Dekliška zveza. Mladenič SpešiČ deklamuje: Slomšeku ob 501etnici njegove smrti; nato pa se u-prizori igra: „Veseli god" v proslavo SlomŠeka. Nazadnje pa se je predstavljala igra: „(Turški križ" v štirih dejanjih. Igralci so želi mnogo pohvale. Naš Orel in Dekliška zveza sta pokazala velike zmožnosti naše mladine, — Dne 8, septembra se Je ponovila igra: „Turški križ". Na vsporedu je bil tudi govor. MlaJdeniČ-'Orel Fr. Ploh je orisal v svojjem govoru nekdanje žalostne čase, ko so Še Turki ropali po na^ Ših krajih. Ti boji so minuli — a Še imamo boje — in to z našimi brati liberalci, -socialnimi demokrati, nemškutarji itd.. Mladenič Spešič je deklamoval Gregorčičevo: „Naš čolnič otmimo", dekleta pa so zapela: „Po ptičica sem pevala". C. gosp, kaplan Kranjc se je zahvalil navzočim za obojekratno mnogobrojno u-deležbo ter jih prosil, naj nam ostanejo vedno naklonjeni. — Sokoli so nam hoteli dne 1, septembra zmešati slavnost ter so priredili v Obrežu veselico. Pa so sami sebi zmešali štreno. Mimo naše prireditve so morali prav lepo tiho in mirno korakati, t^e, ko so se vračali nazaj, so nam zapeli svojo koračnico, mi smfo pa v o'dgovor molčali. Kdor molži, desetim odgovori. p Sredi&e. v 33. št „Nar. Lista" se zrcalijo besede: mi napredujemo. To so besede, ki zahtevajo nekoliko odgovora. Šel sem nekoč na večer po naprednem trgu, kar srečam par deklet, ki se z vso naglico umaknejo s pota češ, sedaj je po nas. Napredek! Kaj je krivo, da se mora v Središču čiovek ob mraku bati za svojo kožo. Mogoče tisto kamenje, ki je zadnji čas tako pogosto padalo od raznih oglov. Ne, ne, napredek je to ! Še lepši napredek nam kaže šolska mladina, oziroma sokolski naraščaj. Ako slučajno greš mimo žrebčsrne (sokolske telovadnice) zapaziš naenkrat polno glavic na ograji. Ko si nekoliko oddaljen, slišiš razne klice; na zdar, čuk, sova, mogoče tudi dobiš kaj trdega pod pete. Je to napredek sokolskega na aščaja? Vprašali bi samo neko osebo če so je mogoče on v tem smisla vzgajal, ko je v semenišču jtdel ktuh kle-rikov? Prelepo cerkveno slavnost smo ime i 17. avg. za njega Veličanstvo. Udeležila so sa je vsa društva polno-številno. Opazili smo tudi dvoje vrst rudečih srajc. Vprašamo onega g. ki je ob priliki procesije Sv. R. Tel. rekel : Nam celjska župa ne zapoveduje se udeleževati cerkvenih slavnosti, kaj poreče sedaj celjska župa? Nič, ker napredujemo! Ali Vam ni inano kako je g. S. tarna!, češ to ni prav, da se nekateri otroci udeležujejo pred šolskim poukom sv. maše. To škoduj s otrokom na zdravju, ker prezgodaj vstsjajo. Vprašamo Vas, ali sedaj ne škoduje nič fantkom sokolskega naraščaja, ko že po jutrih od šeste ure telovadijo. Ko zvonec naznanja začetek šolskega pouka, še se le spusti fantke-telovadce v šolo. Glejte sebi na prste, ne pa d. g. kaplanu. Joli to napredek? Naši naprednjski se tudi hudujejo nad Odi in članicami Dkl. Zv. ter jim predbaci-vajo ponočno pohajkovanje, ko se udeležujejo pevskih vaj. Ne slišijo pa onih „frajlie", ki navadno okoli jedi.ajste ure Spacirajo po trgu, prepevajo nek „hola rija rajso, hola rijo io" i t d. Da pa je vsa bolj slovesno, še tu pa tam katera teh devojk pridene močen „i hu hu". Čast naprednemu trgu! Vprtšali še bi jednega gospoda, jeli on nastavljen in plačan, da sodeluje s svojim zborom pri liberalni veselici ali pa zato, da skrbi za povzdigo cerkvenega petja? Onim frajlicam pa bi svetovali, naj rajši zapojejo himno slovenskih liberalcev: Mi smo vojaki naprednjaki, kako nas gledajo ljudje pa pravijo to so junaki, ki pri volitvah pogore. Mogoče se na to pesem bolje koraka, kakor na hola-rijarajso. — Mi nspredaiemo ! ! p Majšberg. Pri Sv. Bolfanku je pobila toča, na kar je nek zarobljeni ŠtajerČijanec menil, da so tega krive Marijine družbe in rohnel je, da bo šel v Žetale in postreljal vse članice Marijine družbe. Taka je štajerčijanska omika! p Domova. Tukajšnja podružnica „Slov. Straže" vabi vse blii nje in oddaljene somišljenike k občnemu zboru in veselici, ki se bo vršila dne 15. septembra v gostilniških prostorih g. Hrga v Dornavi. Vspo ed: Pozdravni govor, petje, pohod na postajo bratom Orlom nasproti, govori, občni zbor, volitev novega odbora, slučajnosti, nastop Orlov in ptujskega in mariborskega okrožja prosta zabava, šaljiva pošta itd. Ker pa ne moremo vsem našim somišljenikom poslati vabil, jih prosimo, naj se temu povabilu odzovejo v obilnem številu. Zlasti vabimo naše sosedne Mladeniške in Dekliške zveze Jamčimo, da bo-dete zadovoljni, ker posebno Orli niso še tukaj niže Ptuja nikdar nastopili, je torej Dobova prva, v katerej se bode izkazale čile, mlade moči. — Dne 15. septembra vsi v Dornovo ! p Ormož. Naša Mladeniška in Dekliška zveza priredi v nedeljo dne 22. septembra v Ormožu veliko Šlomšekovo slavnost združeno z igro „Tri sestre" in mnog .brc j no drugo zabavo. Govorit pride g. dr. Hohojec, dr. Krek in drugi. Ob enem bo ustanovitev Orla ter pridejo ob tej priliki društva oziroma odseki „Orla" iz Maribora, Središča, Ptuja in drugod, ter se vrši tudi telovadba. Pridite od blizu in daleč! p Hardek pri Ormožu. Prostovoljna požarna b'amba za ormožko okolico s sedežam v Hardekn, priredi v nedeljo dne 15. septembra 1.1. ob tretji uri popoldne veselico v prostorih gospe Julijane Kalchbrenner „k solncu" v Ormožu. Ljutomerski okraj« 1 Ljutomer. Ljutomerski liberalci so pač silno zarukani. Ob dvajsetletnici gasilstva je tudi nastopil slovenski pevski zbor, da nekoliko s tem zadosti darežljivosti ljutomerske posojilnice, katera je rada podpirala pevsko društvo, pa tudi gasilno in sploh vsa društva — tudi nasprotne (Sokole). Popoldne se je vršila, kakor znano, v Sršenovem logu splošna ljudska veselica, katera je sijajno vspela v splošno zadovoljstvo. V log so prišli udeleženci od pred-poldacskega zborovanja Okrajne posojilnice ljutomerske. Bili so še tam tudi gasilci, kateri so še imeli v nadalje zborovati. Pevci so hoteli izvršiti svojo dolžnost s petjem. Pa liberalni misleci, pevci in pevko so štrajkali. Vsedli so se skupaj k mizi in niso hoteli stopiti med pevce. Pa kljub temu so pevci in revke pri ljudski veselici pod svoiim voditeljem g. Zsherlom brez liberalnih pe'cev izvršili vse krasno. Djbro je, da so libera'ni pevci in pevke štrajkalil Kajti zdaj ima g. pevovodja v nadomestilo več vrlih pevk in pevce, kateri so našega mišlenja. Pa kako krasno so peli na koru pri rani službi božji v ljutomerski cerkvi na dan male Gospojnice, da se je vernikom kar omililo v srcu. Pa tudi dekleta od časa, ko se je pojavil štrajk, skupno v cerkvi krasnejše pojejo. Sliši se, da gre g. pevovodji na roko ako treba stobrojen zbor zvestih pevce? in pevk. Je pač križ s temi liberalci. Mnogo jih vriejo iz odborov, tu pa ta tam pa po svoji trmi sami odstopijo. Dobro bo pa tudi, da se s tistim gospodom, kateri je kmetijsko šolo od stavil iz Cveua k Sv. Križu, ostrejše postopa. Zdaj ga že itak vest peče, da je vse prišlo v „klerikalne" roke, daje kmetijska šola dobila še lepše mesto. Že takrat, kadar je glasoval pr plenarni seji okrajnega zastopa z večino, češ, da na Cvenu ni umesten prottor za šolo, mu je takratni o krajni načelnik I. Kukovec rekel, da to sto let ne bo po pravljeno. No, „klarikmlci" oziroma Kmečka zveza zdaj to popravlja, da se bo šola za kmetijstvo odprla v Veržeju, kjer stoji krasna stavba, katera je kinč Murskega polja. Ne dopade pa se ljudem po Murskem polju to, da ima o- menjeni gospod nekaki preprijazni stik s tistim davčnim oddelkom, kjer se nalaga osebno dohodninski davek. Kakor slišimo, si je letos pridobil ta oddelek do 300 novih plače-valcev. Najbolj so se vahili posestniki ob času žetve v o-menjeni davčni oddelek. To je prava mora za kmeta. Kmet si ne more nič prštediti in tiči v dolgovih. Potem pa še taki liberalni ovadah kateri sedi pr. polnih jaslih, kjer ga muropoljsko ljudsUo redi, pomaga iz gole liberalne hvaležnosti nalagati ljudstvu nove davke. Oren. Pri 20 letnici gasilstva na Murskem polju je kakor zasno sodelovalo tudi ljutomersko slov. pevsko društvo — pa ni celo društvo, ker so napredne pevke in pevci štrajkaii, čeprav so prišli na slavnostni prostor češ, da je slavnost pre-strankaraka. Menda so bili radovedni, kako bi se brez njih pelo. Pa hvala vsem tistim, ki so upoštevali našo prireditev ter neustrašeno povzdignili s krasnim petjem slavnost. Govori se, da snujejo sedaj „lotmerški" naprednjaki novo, napredno pevsko društvo. Ko kaj več poizvem, Vam takoj poročam. Gasilec. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Na dan 15. septembra, ko se bo cela Avstrija klanjala našemu Boh gu-Odrešeniku v najsvetejšem Zakramentu, ko se bodo, ne samo na Dunaju, ampak1 tudi povsod drugod vršile najsijajnejše evharistične slovesnosti, obhajalo torej nekako drugo Telovoj hočejo prirediti naši liberalci — ples. Ce se bo to zgodilo, bode to velika sramota za celo našo župnijo. Kajti vspkdo ve, Ha so plesi in druge zabave na Telovo po vsej Avstriji prepovedane ne samo za kristjane, ampak tudi za slehernega juda in brezverca. Cut dostojnosti pa zahteva, da se tudi letošnji 15. september kot dian največje in vseavstrijske evharistične manifestacije enaiko praznuje. Seveda, naši liberalni študenteki in drugi Ciril-Metodarji so se že tako daleč zagrizli v liberalizem, da jim ni nič več sveto, noben kraj, noben čas, nobena cerkvena slovesnost. Prav je, da. enkrat očito pokažejo svojo barvo, potem jih bode ljudstvo vsaj bolje poznalo. Vam pa g«, dr. Lebar, ki boste menda kot predsednik Ciril-Metodove podružnice o-tvorili ples s kalkšnim „gallopp", če Vam te dvomljive časti ne bo iztrgal študeniovski „oSa" Križanič, primerno čestitamo, da ste na svoja stara leta zašli med tako družbo. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Ob ktoncu letošnjega Šolskega leta se je na naši 5razrednici minolo soboto priredila Slomšekova slavnost za Šolarje. Lepo je bilo videti in slišati mlade deklamatorje in pevce, ki so prednašali in prepevale mične SlomŠjekove pesmi. G. nadučitelj Herzog, kateremu gre zahvala za to prireditev, je v VzneŠenem govorui pripovedoval zbranim šolarjem, kolik prijatelj otrok in Šole je bil nepozabni Slomšek ves čas svojega življenja. Nato so Šolarji mično uprizorili igrico „Veseli god" v Šlomšekovo proslavo. S cesarsko pesmijo se je zaključila slovesnost, ki bo otroaom in navzočim stari-šem ostala v lepem spominu. 1 Sv. Križ na Murske.n pelju. Opozarjamo že sedaj na veliko 81omšekovo slavnost, katero namerava prirediti tukajšno Bralno društvo. Vršili so bodo nzni govori, deklamacije ter predstava zelo poučljive vsebine. Ker pa bo ta slovesnost obenem zvezana z otvoritvijo dvorane, katero je društvo s sodelovanjem slavne Posojilnice v Križevcih postavilo, zato se uljudno vabite že sedaj, da nas posetite v mnogobrojnem številu. Slavnest se vrši nepreklicno dne 22. septembra. Vsa sosedna drušva pa prosimo, da na ta dan ne prirejajo nobenih veselic ampak se polnoštevilno pridružijo nam. Naznanjamo tndi, da se od sedaj naprej ne bodo veselice več vršile po gostilnah ampak v društvenem domu. Odbor. 1 Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni priredi v nedeljo dne 15. t. m. na vrtu gostilne g. Kampuš (prej Osojnik) v Gornji Radgoni Šlomšekovo slav-jost Na vsporeda : Slavnostni govor, „Don Manuel", gled. igra v treh dejanjih, petje, tamburanje in šaljiva pošta. Začetek takoj po večernicah. Vstopnina 30 vin. za osebo. V slučaju slabega vremena se slavnost preloži na 22. septembra. Slovenj graški okraj. s Sv. Duh na Ostrem Vrhu. V „,Narodnem Listu" udriha nek sicer dobro znan dopisnik, po j ako domišljavem uvodu po našem Izobraževalnem društvu, Češ, da dremlje, da so vsi odborniki, oziroma člar ni, prisiljeni k društvu, zlasti po vsiljivosti društvenega tajnika, da nima nadalje naša knjižnica nobenega berila, razun pustih in dolgoveznih Mohorjevih knjig, „Slov, Gospodarja" in „Bogoljuba", Prijatelj, vem, da ti je naše društvo že od začetka velik trn v peti, a zategadelj ti pa še vedno ni treba ta|! i ii I UfKisuMlIti s »tale \ neleljo 8. sept se je vršil po rani maši shod S. K. Z., i a katerem je poročal poslanec dr. K. Verstovšek. Shod je vodil g. župan Kovač p. d. Oremuš. Poročilo g. poslanca se je vzelo na znanje in g. župan izrazi v imenu vseh poslancu popolno zanpanje. s Škale. Po večernicah v nedeljo dne 8. sept. smo se zbrali mladeniči v prav lepem štsvilu v bralni sobi. Posl. dr. Verstovšek je nas navduševal za mladeniško ogranizacijo in nam podal lepih anaukov, katerih ne bodemo pozabili. Posvetovali smo se še o raznih rečeh. Več fantov se je oglasilo, ki so sprožili lepe misli. Mladeniči priredimo na lastno pest Šlomšekovo slavnost; javila sta se že dva go vornika in dva predavatelja. Le tako vrlo naprej! s Slovenjgradec. Vabimo k gospodarskemu zborovanju, katero se vrši v nedeljo, dne 15 sept. ob 9. uri dopoldne v prostorih „Hranilnice v slovenjgradcu". Dnevni red: Skupna prodaja živine in pospeševanje živinoreje. Govori živinorejski inštruktor g Mauhler iz Maribora. Kmetje, z ozirom na velik pomen živinoreje Vas vabimo k temu važnemu zborovanju. Popoldan istega dne je tako zborovanje v Št. Ilju pri Turjaku v gostilni g. Krušica ob 3. uri. s Št. Janž na Vinski gori. Kakor smo že poročali zadnjič, se vrši v nedeljo, dne 15. t. m popoldne po večernicah pri nas ustanovni shod izobraževalnega društva. Shod se vrši v gospodarskem poslopju č. g. župnika ob vsakem vremenu in se vabijo mt žje in žene, mladeniči in dekleta, da ga prav obilno posetije. Torej na svidenje ! s Sv. Martin pri Velenju. V nedeljo, dne 22. septembra ob 3. uri popoldne priredijo Deklška zveza in telovadni odsek „Orel" igro „Mlinar in njegova hči" Ves čisti dobiček je namenjen za Društveni Dom. Pri tej priliki bodev govoril tudi dr. Verstovšek o važnem predmetu. Kmetje iz Zgornje Šaleške doline pridite vsi na vesel'co! s Šmartno pri Velenju. V nedeljo, 22. t. m se vrši po rani maši shod S. K. Z v Društvenem Domu. Poročal bode poslanec gosp. dr. Verstovšek. Konjiški okraj. k C&dram. Dne 3. t. m. je umrl Janez Verdnik, po domače Slogošek. Rajnik je bil zanesljiv naš pristaš. Svetila mu večna luč. k Pobrež pri Prihovi. Na god Marijinega rojstva, dne 8. t. m. popoldne je nam preč. g. arhididiakom Fr. Hrastelj blagoslovil novi spominek na evharistično leto. Kakšen spo micek je to? 3 m. visok križ iz cementa, ki ima spredaj ob robeh vložene marmornate ploščice; na ceuentni podlagi sta dva podstavka; spodnji podstsvek nosi ime postaviteljev A. G(rifič) in I. M.(uc) ter znamenito letnico 1912. Križ z vlito podobo stane 300 K. Po blsgoslovljenju je preč. gospod ginljivo govoril o visokem pomenu sv. križa in nam pedal pomenljive nauke povdarjajoč da bode to znamenje znamenit pomnik na evharistično leto. Naj dobrotijivi Bog bogato poplača mii. gospodu ves trud in premišljene, v srce segajoče besede! k Eebeij. Bodlejevo gostilno je kupil Anton Kalšek s Cadrama. V političnem oziru nismo s tem nič izgubili, pa tudi nič pridobili. Posilinemec je odšel, posilinemec je prišel. Celjski okraj« c Celje-okolica, Davčna oblast je naložila letos nam kmetom velik osebno-dohodninski davek'. Jaz i-marn kmetijo, ki meri 18 oralov, redim 8 glav goveje živine, 1 konja in po 20 svinj, imam vknjiženega dolga nad 5000 K, plažam zemljiškega davka nad 100 K, hlapcu moram dati mesečno 16 K plače in obleko, ravno tako dekli, sem imel lani in letos že več nesreč pri gospodarstvu, vseh dohodkov brez odbitka izdatkov kmetije nisem imel več kot okrog 1300 K, pa mi je letos predpisala davkarija četo 12 K osebno-do-hodninskega davka. Pomagal mi ni noben rek.urz, nobena prošnja, reklo se mi je na davkariji: „Plačaš, pa greš!" Tudi jaz imiam na sumu, 'da nas naznanjajo kmete liberalni Špijoni. Ko sem bil zadnjič na sejmu v St. Jurju ob južni železnici, mi je tožilo več kmetov ravno isto. Ja, za božjo voljo, kam bomo še prišli! (Dostavek uredništva: Vsak, kfdor čuti, da se mu je osebno-dohiodninski davek krivično naložil in se mu opravičenemu rekurzu ni ugodilo, naj so pritoži na višjo finančno oblast. Posebno kričeče slučaje pa se naj naznani n>šim poslancem.) c Hmelj. Iz Žatca se poroča, da trgovina s hmeljem dobro napreduje in je bila zadnje dni posebno za lepši in suhi hmelj zelo živahna. Na trg je do-šlo mnogo kupcev, posebno iz Nemčije ie bilo mnogo pivovarnarjev, ki bi radi kupili sedaj večje množine hmelja, ker so jim lanske zaloge že skoraj popolnoma pošle. Pa tudi domaČi pivovarnarji in kupci zelo povprašujejo po novem hmelju. Cene so bile sledeče: 115-120 K za slab, 120-130 K za srednji, 130-150 K za srednje (dober in hmelj prve vrste za 50 kg. Najbolj se povprašuje za srednjim hmeljem. Trganje hmelja je končano. Hmeljarji tožijo, da se hmelj zelo slabo suši. Z množino in kakovostjo pridelka so na Češkem kakor tudi v Savinjski dolini dokaj zadovoljni. Dosedaj se je v Savinjski dolini prodalo gotovo že dve tretjini vsega letošnjega pridelka. Cene znašajo 100—110 K za 50 kg boljšega hmelja. c Slivnica pri Celin V nedeljo dne 8 septembra se je pri nas ustanovila Marijina družba za može in žene, fante in dekleta. Lep cerkveni govtr je imel č g. p. Kriveo. Slavnosti se je udeležila vsa župnija in petero gosp. duhovnikov. V družbi se bo ustanovilo več odsekov. c Braslovče. Tužno-milo so doneli zvonovi dne G., 7. in 8. t, m. v zadnji pozdrav mladeniču Jakobu Ortl, kateri je storil žalostno smrt v rudniku v Nemčiji. Imenovani je delal skupaj z bratom v rudniku v Oberliauzenu, in med tem ko je odpeljal brat naložen hunt, zrušil se je na njega težak kamen, pod katerim se je revež zadušil. Ko se je vrnil brat s praznim liuntom, našel je reveža mrtvega. Rajni je bil mirnega značaja, marljiv in vesten delavec, trezen in varčen. In sedaj ga je zalotila smrt v najboljših letih, star je bil Še-le 37 let. Tiijini je dal svoje moči in življenje. Počivaj v miru, naj ti bo lahka tuja žemljica! Žalujoče stariše, brate in sestri pa naj tolaži Bog! Na svidenje onkraj groba! c Kalobje Dne 2. sept. so so na Kalobju vršile obč volitve, pri katerih so na celi črti sijajno zmagali vrli kat narodni možje in pristaši S. K. Z. S tem je za vselej od klenkalo toliko hvalisani liberalni trdnjavi, s katero se je lansko leto nek napreden dopisnik v „N. L." pred državno-zborskimi volitvami toliko ponašal in pobaha!. Pač resničen pregovor, da ne smemo dneva pred večerom hvaliti. Slava in hvala vsem zavednim volilcem. c Sv. Frančišek na Stražah. Slomšekova slavnost, ki jo je priredilo naše Katoliško bralno in izobraževalno društvo v nedeljo, dne 8.. t. m., je izpadla nad vse sijajno. Že v soboto zvečer nam je s kresom, z nebrojnimi lučicami in zastavami na zvoniku naznanilo, da se ima drugi dan vršiti v naši lari nekaj izrednega. Na stotine ljudstva se je zbralo pod cerkvijo na slavnostnem prostoru, ki je bil okrašen, z zastavami in mlaji. V vznesenih besedah je pozdra-vil navzoče M. Blekač, povfcliarjajoč, da že sveto pismo zahteva proslavljati slavne može. Po pozdravnem govoru sta nam deklamirali ljubko oblečeni dekleti pesmi : , „ Slomšeku ! " in Slomšekovo : „ Slovo solčavskim planinam". Nato je v prekrasnem govoru očrtal Slomšekove zasluge za naš narod g. Fr. LekŠe, župnik iz Luč, Po slavnostnem govoru nam je deklami-rala mladenka Ugovšek Franca Slomšekovo pesem: „Tužne solze na groblji zajčjega samostana". Potem so nastopili naši vrli fantje in dekleta z igro: „Divji lovec". Mnenje vseh je bilo: Kaj takega Še nismo videli. Čast našim vrlim igralcem, ki so tako izborno rešili svoje vloge. Tudi za zabavo je bilo vsestransko preskrbljeno. Vršil se je ribji lov, srečolov in šaljiva dražba. Med posameznimi odmori je svirala godba iz Ljubnega. Vsi smo se razšli z zadovoljnostjo in z novim navdušenjem za Slomšektive nevenljive zat-sluge, c Ljubno Umrl je v ljubljanski bolnišnici kroiač in posestoik Matija Jamnik ; imel je želodčnega raka. Rajnki je bil zelo priljubljen in zvest katoličan. Bog mu daj sveti raj ! c Jurkloštsr Vič. gospod Karel Tribnik, žnpnik v Jurklošfru je bil imenovan pri javni seji obč. odbora dne 7. sept, radi njegovega neumornega delovanja častnim občanom. c S?. Lscart nad Laškim. Pri naboru dne 10. sept je bilo od 11. nabornikov 5 potrjenih k vojakom, in sicer 4 iz prvega razreda, 1 pa iz III. Čast novi občini, da ima krepke fante, kateri so se pa tadi dostojno obnašali, v ponos občine ter njenega predstojnika. c Petrovče. Društvo Gospodar priredi veliko Slomšekovo slav nost iu mladinski shi^d dne 22. septembra v prostorih društvenega doma (na vrtu) točno ob treh. Na vsporedu je slavnostni govor, dekla macija mladeniča, govor mladenke, pred in po govorih zapoje mešan zbor Žalec-Petrovče Slomšekove pesmi, šaljivi srečolov, vrtna godba, šaljiva pošta itd. Poskrbljeno bode za jed in pijačo. Med odmori igrajo vrli tamburaši. Prijatelji poštene zabave pridite. c Teherje. Dne 22. t. m. priredijo naša društva Slomšekovo slavnost popoldan po večernieah v kaplaniji z govorom, srečolovom, deklamacijami in šaloigro „Prisiljen stan je zaničevan". Vsi, ki častite velike može, pridite. c Galiciia. Vabimo na veliko Slomšekovo slavnost, katero priredi naše izobraževalno društvo in celjsko okrožje „Orlov" v nedeljo, dne 15. septembra t. 1. na Pernovem. Ob 10. uri popoldne v pernovski cerkvi sv. opravilo, nakar ss začne ob pol 1. uri slavnostna veselica. Spored bo sledeči 1. Pozdrav gostov in slavnostni govor, govori najbrž drž. po si. g. dr. Verstovšek. 2. Petje in igra „Tri Eestre". 3 Javna telovadba celjskega okrožja „Orlov". 4. Ustanovitev „Orla" za Galicijo. 5. Prosta zabava s šaljivo pošto in drugo. Svirala bo tuli znana godba in celjski tamburaši bodo z veseljem udarjali na tamburice Cela slavnost bode izobraževalnega in tudi veselega značaja, zatorej piidite vrli sosedje, kakor domačini v obinem številu, posebno pa vrli „Orli", da pozdravite najmlajšega brata „Orla", za katerega se je že oglasilo blizu 20 udov. Na veselo svidenje na Pernovim. c Kalabje. V nedeljo, dne 15. septembra ima Kmečka zveza po rani maši shod. Govori naš državni poslanec dr. Korošec. Somišljeniki pridite. c Mozirje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo 22 t. m. Slomšekovo slavnost in petletnico ustanovitve društva. Na vsporedu bodo govori, deklamacije, petje in godba. Svirala bo Narodna godba iz Ptuja pod osebnim vodstvom kapelnika g. Franc Bračiča, sedaj gostilničarja v hotelu „Ilirija" v Mozirju, Brežiški okraj. b Brežice. Sosedje Hrvatje tožijo sicer, da jih način Čuvajevega mažaronskega vladanja neprimerno stiska in jim naklada velike davke Vendar tako silno kot se postopa letos pri nas glede predpisa osebno dohodninskega davka, tako na Hrvaškem ni. Tudi iz celega brežiškega okraj, glavarstva se pritožujejo srednji in večji, a zadolženi kmetje, da jim je letos davčna oblast predpisala na novo velik osebni davek. To je že od sile! Kmetje takorekoč gospo darsko poginjamo, a še v nove davke se nas sili. Mogoče so tudi tukaj liberalni ovaduhi imeli «vojo umaïano vest zraven, kakor ste g. urednik zadnjič poročali. b Sevnica ob Sa?i. Tukaj je v starosti 75 let umrla lastnica gostilne in kavarne Amalija Kramar. N. p. v m ! b Kozje. Slavno urei%iištvo ! Prosim, sprejmite te vrstice' x Vaš cenjeni list: „Narodni List" trdi v številki od dne 5. k.imovca t. 1., da, sem leta 1907 v volilnem boju agitiral proti kandidatu Žurmanu na shodeh z lažjo, da si je Žurman trikrat hišo zažgal. To ni res! Očitalo se mi je to le radi shoda v Sedlarjevem dne 12. majnika 1907. Resnica pa je, da tega Žurmanu nisem očital. Te govorice so trosili romarji iz rogaškega okraja par dni poprej n'a potu v Zagorje in iz Zagorja; posebno se je o tem govorilo v gostilnah Medveška v Zagorju in Jakoba Bovha v Veračah. Če bi bilo prišlo do obravnave, bi se bilo dokazalo, da jaz takih obdolžitev nisem trdil, ampak da sem samo te govorice, ki so bile splošno znane, omenil kot- značilne za priljubljenost kandidatovo v lastnem okraju. V tem gotovo ni bilo ničesar politično nepoštenega. A poštena porcija hudobije je bila vedno značilna za osebne napade „Narodnega Lista". Kozje, dne 9. septembra 1912, — Dr. Lr. JankoviČ. b Planina. 2044 obrabljenih znamk je daroval „Slov. Straži" g. Franc Gartner, župnik na Planini. Hvala! Vestnik mlad. organizacije. CirkOTCe. Rodoljubna radost je navdajala naša srca, ko smo videli v nedeljo ogromno množico zavednih slovenskih deklet Dravskega polja na dekliškem shodu v Cir-kovcah. Prišle so od blizu in daleč, ena celo iz Ljutomera, da se navdušijo za versko in narodno delo. Ob pol 10. uri je bila pridiga (č. g. župnik Muršič) o sovražnikih dekliške nedolžnosti. Vsak človek ima tri glavne dušne sovražnike, dekleta pa jih imajo devet in te so (po Slomšeko): posvetna ljubezen, lenoba, nečimurna obleka, slaba tovaršija, razuzdana dobra volja, nevarni ples, prešestovanje, grda nepokorščina, nesramno znanje. Z napeto pozornostjo smo sledili lepim besedam, ki bodo gotovo obilno sadu obrodile. Po večernieah pa je razložil isti govornik, katere so prijateljce dekliške nedolžnosti namreč (po Slomšeku): božja beseda, goreča molitev, sveti post, ljuba ponižnost, sramežljivost, modra previdnost, usmiljeni Jezus, Marija Devic*, angelj varih, svetniki in svetnice božje. Sv mašo še je opravil domači č. g. kaplan M. Zorfco Več drnžbenic je pristopilo k sv. obhajilu. Domači pevski zbor pa je poveličaval slovesnost z lepo dovršenim petjem v cerkvi in pri zborovanju. Po službi božji je bilo zborovanje, na okrašenem prostoru na vrtu pri hiši g. Napasta. To vam je bil res pravi tabor. Nastopilo je 17 deklet z govori in deklamacijami, ki so v lepih, gladkih, izbranih besedah podale nebroj lepih in koristnih naukov. Prva nastopi domačinka Jnlika Klasinc. Pozdravi vse navzoče in kliče v boj zoper prevzetne in grde nemškutarje in brezvestne liberalce in vabi na delo: „Drage sestre le na delo, — da srce bo res veselo — zvesto Bogu in Mariji — ter slovenski domačiji." — Nato nastopi g. dr Hohojec. Poda in razloži nekaj lepih naukov iz Slomšeka. Nad.->lje priporoča dekletom snago. Kjer je v hiši grd časopis kaker „Štajerc", tam je nesnaga. Mladenka iz Hoč govori o treznosti. Trezna dekleta, trezre matere, treien narod. Priol iz Frama o dražbi Marijini! Dobro ime, pošteno srce je največje bogastvo. Peršuh Marija iz Št. Lovrenca priporoča ljubezen do domače hiše, do slovenskega naroda. Furek Alojzija iz Slivnice govori prav lepo o ljubezni do domovine, do lepega življenja. Visočnik Filom (Hoče) prinaša pozdrave z zelenega Pohorja in kliče na delo! Mladenka Kovačič iz Ptuja prednaša pesem, katero je za ta dan sama zložila. Godec Mat. (Hajdin) kliče: Dekleta v boj zoper Štajerca in ptujski šnops! Marija Kranjc (Ljutomer) o izobrazbi; četa zavednih deklet je podobna žitnemu polju, ki obeta obilno žetev. Mladenki Marica Černej in Iv. Kotnik (Fram) ste lepo in živahno vprizorila: „Najlepši kinč (Marijina družba) it „Bogoljuba". Koren Mar. (Hoče) navdušuje k vztrajnosti, k delu. Mladenka domača deklamira: „Marijina hči pred nebeškimi vrati". Družbenica iz Spod. Polskave govori o sreči mladenke, ki je v Marijini družbi. Petek Neža (Sv. Marko) in mladenka od S r. Marjete niže Ptuja govorite o lastnostih slovenske deklice: bodi verna, narodna, potrpežljiva, ponižna, vesela! Vinkler Tereza in Paaman Liza ste govorile slovo „Kar smo že davno želele, — to smo danes doživele". Povejte doma, kar ste tukaj lepega slišale in videle. Vsaka župnija naj ima Marijino družbo, vsako bralno društvo dekliško zveso. K sklepu povzame besedo še predsednik č. g. dr. Hohnjec in kliče: Mladenke, v spomin vam dam lastavo Slomšekovo in ta je versko narodna. Pod to zastavo pojdite v boj in zmaga bo gotova. Zreče. Na Male Gospojnico je Družba Marijina obojega spola imela mesečni nauk v cerkvi. Brez malega vsi člani so pa tudi včlanjeni pri Zvezi mladeniški, oziroma dekliški In zadnja je po večernieah priredila shod, ki je veljal spomina na Slomšeka. Tu je gospod Škofič razložil pomen letošnjega Siomšekovanja. Potem so pred sliko, predstavljajoč» Slomšeka, govorile: Kotnik Ljudmila, Golčar Matilda, Kračun An?ca, Halar Filomena dvakrat, Klančnik Katica, Orož TonČtka, Drobne Mimika, Kotnik Micika, Leskovar Zefika, Klančnik Franeika in O/ož Hanika. Ob koncu je Jnlika Golčar, blagajničarka tukajšnje podružnics „Slovenske Straže", nabrala 8 K za nji izročeno blagajno. EfharistiČni shid. Včeraj ob 4. uri popoldne se je v velikanski stavbi „rotunda" v dunajskem Pratru otvorilo prvo skupno slavnostno zborovanje. Nepregledne množice vernega ljudstva vseh narodov so se valile proti zbirališču. V ogromni zborovalni dvorani so bili napravljeni v ospredju na vzvišenem mestu posebni sedeži za goste cesarske hiše, kardinale, škofe in druge visoke dostojanstvenike. Na eni strani visokega govorniškega odra ste postavljeni podobi cesarja in papeža. Pričetem zborovanja se je naznanilo z zvonom. Otvoril je zborovanje predsednik stalnega odbora za evharističoe shode, belgijski škof Tomaž Ludovik Heylen. Potem se je prebralo papeževo pismo na udeležer.ce evha-rističnega shoda. V tem izročajo sv. Oče vsem, ki se ude ležujejo evharističnih slavnost! svoje pozdrave in višjepastirski blagoslov. Poglavar sv. cerkfe izraža v tem pismu s »oje izredno veselje, da so se zbrale tisočere množice vseh narodov, da skupno javno počasle Boga, skritega v presv. Rešnjemu Telesu. Izrekajo zahvalo posebno našemu cesarju Francu Jožefa, kateri je z veseljem prevzel pokroviteljstvo shoda. Sv oče priporočajo v tem svojem pismu, naj se evharistični shod ozira pri svojih posvetovanjih in zborovanjih posebno na mladino, katero hočejo sovražniki Kristusovi z zmotljivimi nauki in sladkimi obljubami ter vživanjem dobiti v svoj tabor. Nato je stopil na govorniški oder papežev odposlanec Van Ro8Bum, ki je v svojem govoru posebno povdarjal, da so vladarji Avstr je vedno bili vzgledni častilci sv. altarnega zakramenta. Govorili so šs: dunajski nadškof kardinal dr. Nagi, naučni minister Hussarek, nižjeavstrijki deželni maršal knez Lichtenstein, dunajski župan dr. Neumayer, dunajski vseučiliščni profesor dr. Svoboda in končno nsčelnik Slo- venske Ljudske Stranke in kranjski deželni giavar dr. Šusteršič. Izvajanja vsoh govornikov so bila spremljana z burnim odobravanjem stotisočere množice vernega ljudstva. Cesarske manevre na južnem Ogrskem je dne 11. t. m. ob '0 uri dopoldne prestolonaslednik Franc Ferdinand nepričakovano ustavil. Vsled deževja so bila tla hudo namočena in za Tojake so nastajale pri premikanju nadčloveške težkoče. Prestolonasledniku se je vojaštvo smililo in za to je vaje takoj ukinil. Veleposestro je vče aj dne 11. t. m. izvolilo pišeč-barona Moskona za štajerskega deželnega poslanca. Mesarjem je naredil notranji minister pošteno pridigo. Prišli so se pritoževat, da imajo previsoke davke, da jih kmetje radi mesnih cen napadajo itd. Minister jim je povedal, da jih dobro pozna. Opazoval je letos, kako so vsakokrat šii kvišku s cenami, če se je živina podražila, a nikdar nizdel, če je cena živini padla. Mesarji so odšli z dolgim nosom. Tržna poročila. Cena goveji živini, pitani kakor plemeni je zadnji teden nekoliko padla. Padeo znaša povprečno 2 K za 100 Kg. žive teže. Na včerajšnem živinskem sejmu v Mariboru je bila cena za govejo živino 100 kg žive teže 10 do 92 K. Pri prašičih pa so cene trdne. Cena pšenici se je od zadnjega tedna vzdignila za 20 vin. pri 100 kg. in znaša sedaj 20 — do 22 — K 100 kg. Tudi rž je pri ceni pridobilo in stane sedaj 100 kg. 19 K 50 v. do 20 K 50 v. Z» oves se plačuje I. vrsfe 5 i K 05 do 11 K 40 v, II. vrste 10 K do 10 K 60 v., III. vrste 9 K do 10 K 50 kg. Za ovsom letos kupci zelo povprašujejo in je upati, da bo še na ceni pridobil. — Usnje se je zopet podražilo za 5 % Glede petroleja pa poročajo listi, da bo cena najbrž nekeliko padla, ker se je avstroogrski petrolejski kartel razdrnžil. Poročilo o sejma goveje živine na Dunaju, dne 9. septembra 1912. Prignalo se je 2940 volov, 968 bikov, 787 krav, 465 bivolov, skupaj 5160 komedov. Cene za 100 kg. žive teže: Lepi pitani voli 110—124 K, srednje debeli 98—110, suhi 84—102 K. Lepe pitane krave 92—104 K, srednje debele 72—80 K. Lepi pitani biki 98—104 K, srednje debeli 89—96 K. Lepi pitani bivoli 68—80 K, srednje debeli 50-66 K. Pašniška živina 72—100 K. Otroci lahko dobivajo zobovje S skrbjo čaka marsikatera mati čas, ko bi njen ljubček dobil zobove, posebuo, če manjka njegovemu telesu potrebne trdnosti. Ce hoče to povzdigniti, ni boljšega sredstva, kakor tisočeri mater potrjuje, kot SCOTTOVA E-MULZIJA. Njena uporaba ža po kratki rabi zboljša stanje, malček je vedno živahnejši in preide takorekoč brez zapreke kar mimogrede čas dobivanja zob. Mnogokrat ljubijo otroci Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Scottovo emulzijo tako, da Scottovo steklenico z vriikanjem pozdravijo, kar napravi zdravljenje s tem otroškim krepčilnim sredstvom materam in otrokom veliko veselje. Vendar samo SCOTTOVA EMULZIJA, a nebi na druga. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi £0 vin. v znamkah na Scott & Bowne, Z. Z. O. Z., Dunaj VII. in sklicevanje na Slov. Gospodarja se vpošlje to sredstvo kot vzorec enkrat iz ene lekarne. 957—2 RH iS B % Zahvala. Ze 2 leti s«m imel v moji levi roki hude bolečine, moji živci so bili zelo slabi. Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič pomagalo. Pred kratkim sem čital o Vašem „Levovem francoskem žganju" ter sem poskusil ž njim, a s«m takoj občutil, da so postale moje mlžioe in živci močnejši in je bolečina splošno ponehavala. Naročil sem zopet 4 steklenice, dal som tudi mojemu zetu eno steklenico, (k&teri je tudi trpel na revmatizmu) ter se je čutil takoj boljšega. Mnogo sem že poiskusil, pa mi nič ni tako pomagalo kot Vaše sredstvo. Štefan Pintar, sodarski mojster, Virje. „Levovo francosko žganje" se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Originalna steklenica stane samo MT 44 vin. Velika steklenica K 110, največja K 2*20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4'40 naprej po poštnem povzetju. ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor. Listnica uredništvu. Sv. Urban pri Ptuju: Po našem mnenju in po zagotovilu nekaterih čč. gg., bo boljše, ako se isto ne objavi. Pozdravi — Podsrada: Brez podpisa roma v koši — Sv. Andraž v Slov. gor.: Ne kaže razburjati se radi tako malenkostne liberalno osebice. Pozdravljeni! — Sv. Rupert v Slov. gor.: če začnemo priobčevati take zahvale, bo list končno poln sumih zahval. Poročajte raje kaj drugega. — Ormož: Hvala! Da bi za krajevne prireditve pisali kar uvodnik za polovico prve B'rani, kakor Vi želite, to vendar ne gre. Iskrene pozdrave! — Prihoia: Ni za političen list. Pišite kaj drugega, ker imate spretno pero. — Sv. Križ na Murskem polju: Stavljenje v narečju se v zadnjem trenotku ni moglo izvršiti. Prosimo drugikrat preji — Kuška koča, Rečica na Paki: Prepozno za to številko. Cen« deželKife pridelkom ¡me pridelka. Gradec k. o Ja "S S Celje Ptuj Ormoi ! I K v K v v k| V K v ! Pžesice..... 12 50 11 14 _ 11 25 11 — Rž ...... . il 50 10 — 11 _ 10 _ 8 50 o il 95 9 — 15 _ 9 50 8 _ i OveB ...... § 12 67 12 — 12 _ 11 _ 10 _ 10 70 10 50 11 _ 10 50 11 _ 6 50 11 50 16 — 10 90 10 50 Ajda...... 10 50 11 — 10 50 11 50 11 50 Sladko seno. . . . i¿ 8 5 2 60 2 80 3 70 ft _ Kislo „ . . . . 2 95 — — 2 _ 3 20 4 _ Slama ...... 2 85 1 50 3 — 3 70 2 50 Fižola...... — Grah ...... — __ — eo _ _ rnmm _ _ — Leča...... — — — 60 _ _ _ Krompir..... S — — — 08 — — - _ _ Sir . . ..... & — — — 40 Surovo maslo . . . »•-* — —» 2 50 — _ _ _ Maslo...... — — 1 80 8peh, bvisš .... rH _ — 1 70 _ _ _ _ __ Zelje, kisle .... Repa, kisla .... — — — 20 — — — — — — Mleko...... Smetana, gladka , . s kisla . . . 1 liter IMi ! 111 — 22 96 96 — — - — — - Zelje, 100 glav ... . — — — — — — — T- -I- -1- |f ari ciancic 8 Poročilo o sejma pitane živine t Gradcu dne 5. septembra 1912, Pr'gnalo se je 428 volov, 853 bikor, 430 krav in 19 telet. Skupaj 1230. Cena za i00 kg žive teže: lepi pitani voli 100 do 110 K, srednje debeli 9 J do 98 K, suhi 86 do 90 K, biki 68-90 kron, lepe pitan» krave 80-90 K, srednje debele 64—78 K, suhe 52—60 kron. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 168, na Tirolsko li4, na Nižje Av-strijsko 143, na Češko 310, na Moravsko 88 in na Nemško 60 kom. Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 90 komadov manj kot prejšnji teden. Cene pri lepih pitan;h volih napete, drugače skoraj nobene iz-preniembe. Slovenec IC?nrad Skaza St. Ulrich Grroden Tirolsko. Atelir za vsa umetna cerkvena CfellL 838 Slovenske cenike zastonj in franko. Za vsaki poljubni kip originalne fotografije, za oltarje itd. originalne načrte pošijem hitro in brezplačno. Velike zaloga sv. razpel in olnato-tiskacih na plati; o navle-Seno. Vsakemu, tudi najmanjšemu naročilu pri-datek. Pri večjem uaročilu in promptnem plačilu primeren popust. Cene brezkonkarenčne. V svvho popravljanja mežnarije pri Svs Juriju v Slov. goricah se oddajo zidarska, mizarska, ključavničarska, kleparska itd. dela. Cena skupnih del znaša po cenitvi uradnih izvedencev 5860 K. Deli se odda skupaj ali vsako posebej. Natančneji podatki in stavbeni pogoji so na ogled do 1. oktobra 1912 pri župnem uradu Sv. Jurija v Slov. goricah. Sv. Jurij v Slov. gor., dne 9. sept. 1912. __Cerk. predstojništvo. Slov. trgovska šola v Ljudljani, Kongresni trg št. 2, s pravico javnosti vsled razpisa e. kr. ministrstva za bogo-častje in uk z dne 20. avgusta 1911, štev. 14.649. Sprejemno naznanilo. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci dne 16. septembra t. 1. od 10. do 12. are dopoldne. V pripravljalni razred so sprejemajo uSenci, ki sa stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. V I. letnik se pa sprejemajo učeiici, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I letnik le učenci, ki so vsaj zadostnim vspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. Pri sprejemu imajo prednost sinovi trgovcev in obrtnikov. Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča učno izpričevalo o triletni učni dobi v trgovski praksi. K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu starišev ali njsh namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine in prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom 1014 Ravssteljstvo. V Ljubljani, v septembru 1912. Učenca sprejme Anton Kovačič, pekovski mojster, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 996 umetni in stavbeni kamnoseški mojster v MaribniHi Sehillerstrasse 25, izdeluje marmornate oltarje, prižnice, podobe, nagrobne kamne, grobišča, fotografije na porcelan, svetilke (laterne), ograje itd. 632 Velika zsloga nagrobnih kamnov. Kilne pase, z ali brez peresa, trebušne obveze, sns-pensorije, podlage za ploske noge, berglje, pokončne držaje in druge varstvene stroje za telesne poškodbe po zdravniškem predpisu, nadalje umetne noge in roke izdeluje po nizki ceni staroznana tvrdka Fr. Podgoršek, Burggasse 7. Zaloga vseh gumi-specialitet in predmetov za postrežbo bolnikov. Solidna postržžba. 835 V najstarejši narodni man&ifaktumi trgovini se vsied smrti gospoda Karoia Vanic, Celje Narodni dom prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko [in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. ^ po zelo znižani ceni! ^ Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. Poročilo o sejma zaklane živine dne 5. septembra 1912 ▼ Gradcu. Pripdljalo se je 589 telet in 2184 prašičev. Cene za 100 kg. mrtve teže (izvzemši čreva itd.): Teleta od 132—143 kron. Prašiči od 155—166 kron in ovce 80—110 kron. Tendenca: Prignalo se je 138 telet in 201 manj kakor prejšnji teden. Kupčija živahna, cene napete. Osrednja zadruga. Dva viničarja se sprejmeta pri g. Zofiji TischUr v Malečniku, Sv. Peter niže Maribora, s 4 do 5 delavskimi močmi. Dobri pogoji; vstop 11. novembra. 992 Izjava. Obžalujem, da sem gospoda Jožefa Kraner IS. avgusta javno razžalil. Matija Senekovič. 991 Dijaki se sprejmejo na stano- anje s celo hrano za 50 K mesečno. Naslov pove upravništvo. 994 Trgovski pomočnik, izvrsten prodajalec v mešani stroki želi svojo službo do 15. oktobra spremeniti. Dopisi pod „vesten 103" na blov. Gospodarja. 1005 Novezidana hiša v lepi solnčni legi, s tremi sobami 2 kuhinji, velika zračna klet in podstrešni prostori. V zravenstoječem poslopju soba in kuhinja, velik zelenjad-ni vrt in dvorišče s studencfm, se po ceui proda. Poberž, Damm-gasse 3 pri Mariboru. 987 Proda se lepo posestvo pri Zg. Sv. Knngoti, obsegajoče 8 oralov zemlje, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja dva orala travnikov in sadonosnik, dva orala gozda in štiri orale in njiv ter brajde. Cena £600 kron. Vpraša se na upravništvo. 988 Priden in pošten fant, dobrih starišev in z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj v trgovino s špecerijskim in modnim blagom, usnjem ter železnino pri g. Franc Starčič, Sv: Barbara v Halozah. 989 Dva dijaka se sprejmeta ca hrano in stanovanje. Dobra oskrba. Maribor, Tappeinerjev trg št. 9, prvo nadstropje, vrata št. 5. 986 Lepo posestvo je na prodaj. Vse v dobrem stanju, 3 minute od pol staje Bistrica pri Mariboru, po-ure v mesto; obsega 8 oralov; so lepi travniki in les, viucgad novo nasajen, velik sadni vrt, tik velike ceste. Se lahko kupi čisto po ceni. Polovica cene ostane vkpjižena. Naslov pove upravništvo. 985 Dijaki se sprejmejo na hrano in stanovanje, plača po dogovora, Vpraša se Kokošinekov drevored štev. 120. I. nadstropje vratna štev. 7. 1004 Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano pri notarjevi vdovi Mariji Koser, Gosposka ulica 50, H. nadstropje, nasproti gimnazije v Mariboru. 1003 Viniéar s tremi ljudmi se sprejme pri g. Ludovik Boijer, Kokošinekov drevored 104, Maribor. Predstava vsak dan, po nedeljah samo do pol treh. 995 Učenec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, zdrav, močan, z dobrimi epričevali, se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga Jos. Wagner, Šmarje pri Jelšah. 998 Iščem malo posestvo blizu mesta ali trga, hišo in gospodarsko p>-slopje, 10 oralov zemlje z malim gozdom. Ponudbe se naj pošljejo na „M. S. poste restante, Velenje". 999 Prodajalka, posebno dobra manu-faktur stinja, popolnoma zanesljiva, dobra govornica, obéh deželnih jezikov vešča, tud! zmožna za slučaj samostojno voditi trgovino z mešanim blagom na ieželi se sprejme takoj ali pozneje po degOTOru. Plača po pogoju. Prednost imajo take z dobrimi deljčasnimi spričevali iz er.e trgovine. Ponudbe pod „Poštenost" na upravništvo „Slov. Gospodarja". 1000 Lep vrt! Proda se iz proste roke lep vrt, zraven velike ceste, pet minut od postaje in farne cerkve, voda zraven. En oral zemlje ; kdor si želi postaviti hišo, je zato pripraven prostor. Cena 2400 K. Več: Franc Mastnak, Račica, p. Loka pri Zidanemmostu. 1001 Martin Mlhelič, posestnik v Par-tiryu, pošta Sv. Jury v Slov. gor. naznanja, da proda svoje 23 in pol orala veliko posestvo z gospodarskimi poslopji in orodjem. Vse je v dobrem stanu. Nahajajo se pri gcspodarsfvu mlat.lni stroj z geplnom, slamoreznica, stroj za okopavanje koruze in krompirja. Redi se lahko do 15. glav go vede in do 25 svinj in še 2 konja. Cena se izve pri prodajalcu. 990 Loterijske Številke: Dne 1. septembra 1912. Trst 61 34 43 50 33 Line 19 44 58 24 32 ~Vež hiš za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno urejene, pet minut od glavnega kolodvora v Mariboru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760 Posestvo, 12 oralov zemlje, gozd, travniki, vinograd, njive, hiša in gospodarsko poslopje se vse skupaj za 5500 kron proda. Ako ima dotični 2000 kron lahko kupi. To priložnost pove Alojz Pinter v Slov. Bistrici. 918 Proda 8« takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zračen cerkve in šole, sestojijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364 Sprejmejo se 3 dijaki u& hrano in stanovanje; na razpolago jim je tudi lep vrt. Bankalarijera ulica št. 10, Maribor. 939 Išče se najemnik za lično posestvo 8 oralov, njiva, travnik in sadonosnik, lepa hiša s 7 sobami, novo gospodarsko poslopje. Nastopi se oktobra 1912. Glavni pogoj: Preskrbovanje bližnje g!ajščuw z povrtnino in mlekom proti zaračunanju. Baronica Bsck, Plev na, p. Žalec. 928 PETELINE čistokrvne, zlatorumene, „Orping-tenske" pasma, meseca aprila val-jene. C»ne za en komad, za vsak mesec starosti 1 K. Belgijske kunce dva do štiri mesece stare. Cena za par, za vsak mesec starosti 1 K 50 v, Zsvojnina se računa po lastni ceni. Prodaja, dokler bo kaj zaloge Anton Slodnjak, trt&ar in posest, p. Juržinci pri Ptuju. 801 500 kron! Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde keže. Cena 1 lončku z jamstvenim pismem 1 K. Kemeny Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 665 Kupi se malo posestvo, ležeče blizu kake okrajne ceste in zupne cerkve, kje na Drav. polja, najraje v Ptujskem okraju. Želi se zidano in z opeko pokrito poslopje v dobrem stanu. Poslopje mora imeti 2 sobi, klet, obokan hlev za kake 4 do 5 glav živine, kolarni-co za dva voza in gumno. Posestvo bi naj ležalo skupaj in obsegalo kake 3 orale njiv, 8 orale travnikov in kake 8 ali 4 orale gozda. Kdor ima približno tako pesestvo na prodaj, naj to naznani v zaprtem pismu naslovljeno na obč. urad Ptujska gora, vsaj do 1. okt. t. 1. V pismu mora navesti kraj, kje posotvo leži in tudi ceno taistega. 942 Novozidans vila v S udencih „Werk-stattenstrasse 32" pri Mariboru se proda. 886 Večje posestvo, obstoječe iz zelo solidno zidane hiše z gostilniško koncesijo, z velikim ravna tako solidno zidanim gospodarskim poslopjem; oba poslopja sta v popolno dobrem stanju. Najboljši travniki, njive, gozd in pravilno nasajeni sadonosnik s približno 300, že deloma plodonosnimi drevesi. Posestvo je pol ure od trga Sv. Lenart v Slov. gor. ob okr. cesti proti Mariboru ležečo, in je za približno ceno 40.000 K takoj na prodaj. Svota 15.000 kron ostane na posestvu vknjižena. Vpraša se pri Julijoni Sollack v Zamar-kovi p. Sv. Lenart v Slov. g. 930 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastnika, Maribor, Khisl-gasse 3, 1. nadstropje. 695 Dva dijaka se sprejmeta. Vpraša se pri Ulčarju, narodni brivec Ma ribor, Koroška cesta št. 7. 978 2 viničarja se sprejmeta s štirimi ali 5 delavskimi močni. Pridni in pošteni ljudje. Zaslužek je leto in zimo. Kdor želi v službo stopiti v službo stopiti ob Martinovem, naj se oglasi pri Jurija Fregl v Framu. 880 Dijaki se sprejmejo na stanovanj« in hrano. Neugasse št. 3. 922 Čujte! Čujte! Kupim staro že rabljeno motorno kolo. Ponudbe pod „Motor 29" na upravništvo Siov. Gospodarja. 956 Samostojna kuharica srednjih let želi službo na deželi. Pismene ponudbe pod naslov kuharica, poste restante, Gornja Sv. Kucgota. 975 Jar.ez Culetto v Laškem trgu prodaja zemljišče, obstoječe iz velike qjite, travnika in kozolsa, za ¿000 kron. V»e leži poleg glavne c-ste, oddaljeno dvajset minut od trga. 977 Sprejmeta se dva faata z primernim fcpričevalom v poduk v trgovino z dobro oskrbo pri Jakob Dere a č, Artiče pri Brtžicah. 983 Malisna štuao, suhe gobe, namizne jabolke in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, b ,čne zrne, koruzno slamo od storžev, smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode, ter močtiate, soluste in otrobnate vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton KoSenc Graška cesta štev. 22, Celje. Redka prifožn»8t! Na p odaj v lepem trgu Št. Jur ob juž. žel. v prometnim kraju, ob veliki cesti in ob železni« ležeča hiša v dobrem stacju, močno zidana, s tremi sobami, lepo kuhinjo in vežo; klet, svinjaki, pri hi Ji vrt in lep sadonosnik. Hiša j« od koled ora oddaljena le pet minut, z ozirom na krajevne rizmere kakor nalašč za obrtnika, ker je bila tudi doslej od svojega obstoja priljubljena in obiskana obrtniška hiša. Radi iz rodbinskih r*zmer potrebne pre-membe posestva je za tukajšnji obrtni okraj v tem slučaja kupna cena silno ugodna. Natanči.eja pojasnila daje Franc Kind, veletr-govec in gostilničar v Št. Jurju ob juž. žel. 955 Posestvo na prodaj. Tik okrajne ceste se proda lepo pos=«tvo, obstoječe iz lepih sado-nosnikov, njiv, travnikov in lepih gozdov, vse blizu, skupaj in v ravnini, rfdi se lahko osem glav goveje živine in par konj. Hiša velika, zidana, iz opeko krita, vse gospodarsko poslopje močno in v najlepšem redu. Cena 14'OQO kron. Naslov pove upravništvo. Crez polovico lahko ostane vknjiženo. 951 Dijaki se sprejmejo z dobro postrežbo. Sornig, Flossergasse št. 7. Maribor. _981 Hlapec konjar in pričen, trezen, postiljon, se takor sprejmeta. Ponudbe na uprav. Slov. Gospodsrja. „Jesenski čas". 960 Trgovska učenka poštene rodbine z dobrim šolskim izpričevalom, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom; priuči se lahko ši-vapja in drugihv gospodinjskih del. Poizvepbe M. Zivii, Ambrus, p. Zagrac, Fužine (Dolenjsko). 361 Gospo^inja oskrbnica, stara 30 let, išče primerno mesto K. S. poste restante, Sv. Ilj v Slov. gor. 959 Prodaja lesa, V gozdu, ki spada h graščini Plevna pri Žalen se proda okrog 1500 komador borovih, smrekovih, bukovih in hrastovih dtbel. razne debelosti v skupni meri «kroglo 420 m9 in sicer še za posekat na prodaj. Rrplektomti se vabijo, da si les ogledajo. Ustmena dražba se vrši 15. septembra t. 1 ob pol 4. uri popoldne na licn mesta; (graščina Plevna, p. Žalec pri Celja). 958 Išče se priden in pošten samostojen krojač v lepem kraju na Dolenjskem Natančnejša pojasnila daje g. Matilda Šrrak, Doberniče, Dolenjsko. 1015 Posestvo, obstoieče iz dveh hišnih poslopij se prod* z vsem obstoječim go-p< d«rskim imetjem. Ugodna cena Več se izve pri prodajalca Jožefu Ratej. posestnik, Spodnje Poljčane štev. 2. 1007 Pekovski učenec se takoj sprejme in dobi 15 K plače. Kje pove upravništvo. 1010 Učenec se sprrjme takoj v trgovino z mešanim blagom Martin Ogerevc v Konjicah. 1011 Vso kovaško orodje po nizki ceni proda Franc Viher v Framu. 1012 prošnja do županskih in župnijskih uradov okoli Maribora m Ptičja, da hvaležno podpisanemu uradu naznanijo: I. Kjer stanujeta Jakob in Marija Kožar rojena Galovič težaka ? ali pa kje je bilo 16. novembra 1904 roieno dete Elizabeta Galovič se naredilo? za katero se išče in prosi Exoffo (krstni list) zaradi pozakomtve. Zapni urad Sv. Magdalena, Ms ribor. 967 ^^ ^^ ************* Svoji k svojim! Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina Rafael Salmič v Celju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov. Najnlf|@ cesel postrežba toč**a! mali dobiček! Pobro ime! Razpošiljanje blaga po vseh delih ¡-veta Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, ksterega dob jastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p;¡»"m ?em prejel vsled dobre in po-. Stene postrežbe. Ne pozabite Volno, sukno (stole), cajge, modno peiilno foiago, preproge, odeje, koče, platno in vse man uf^k turno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini epec t Naribor. Grajski trg. Burgplats Ü m m m I m ružin je ravnokar izila z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro v vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. drnštva" dalje v trgovini Anton Krisper, Vašo Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korecčan; v Trstu: prodajalna „Kat. tisk. društva". Cena komada 24 vin., po pošti 5 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik. 934 Veletrgovina s ¿pscsrija in z deželnimi pridelki Anton Kolenc CtHf Gnaik« ulica št, 22. "S* debel©! S» 1>„. • ir.r-^Trrv^da se mora biago kupovati iTHZeit je izgovor pri tajo;h) ker Vam nudiSc- © O :" 3 »'►a m s r-- O £ N o m ® r. « S-O S&W ■®s s.®' ■»II«? w tt ~ s «r os 5 2 o o Ot)£ b • a — W % B -p o S 2 ir-G. S J&ii S Rj&.'g i ob o s. S-Sit» ® S a* K. < o „ « Jf a» » P" S „ SiS S- S-"S "S ffl - - p.S Sv s g g"R (5 K N1 a> o o - £ p; SL SL o w £ fcyíM v^Pfig I o m "V ® t- £ S= 'Z "S' o IR (J c O.^ s * " g i B M®-1 S g ga-šVS 0> Is I-® ®"o » JI» - S- * a « y _ oe S r P E. B' sr. - "o CO ° ó> ® <0 — ta - w c10 F ts <= (k § os S t' Hlif s L«?I Prostovoljna sodna draiba lemliišia in nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Konjicah se bo po prošnji dedičev in sicer gospe Marije Mlakar, Cecilije Tka-ve in gospe Marije Vogrin Jožefi Primec pripadajoče zemljišče vi. št. 132 kat. obč. Velika Lipoglava z v cenilnem zapisniku št. A 72/11-22 nahajajočo nepremičnino javno in prostovoljno dražbalo na največ ponujajočega pod nastavljeno izklicno ceno po 600 kron. Prodaja pod izklicno ceno se ne vrši. Vsak licitant zemljišča vi. št 132 kat. obč. Velika Lipoglava ima 10 odsktni vadinm od zgoraj navedene izklicne cene, tc je 60 kron v gotovini ali v hranilni knjižici po-položiti. Dražba se vrši dne 2. oktobra t. 1. pri tukajšnem c. kr. okrajnem sodišču v sobi št. 1 predpoldau ob 11 uri. Dražbeno skupilo se ima takoj po domiku v gotovini položiti. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri tukajšnji sodniji. Na posestva zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno C. kr, okrajno sodišče v Konjicah 1009_ oddelek I, fiaa 3. septembra 1912. Sodna poravnava. Janez Kunšek, posestnik v Padežu, občina Zabukovje, obžaluje nepremišljene besede, s katerimi je dne 16. avg. žalil gospoda trgovca Karola Cimpeišek v Sevnici, ter izjavlja, da ni imel nit? najmanjšega povoda «a svoje ravnanje. Zahvaljuje se gosp. C mperšeku, da mu je žalitev odpustil in odstopil od sodnega pregaujanja. C. kr okrajno sodišče v Sevnici 1013 oddelek II, dne 31. avgusta 1912. C. kr. sodnik: dr. Fischinger. — Zapisnikar: Loschdorfer. e ^ i se bliža, treba bode _____________tople obleke :-: Množina vsakovrstnega svežega, lepega, dobrega blaga za moške, ženske in otroke od najcenejše do najfinejše kakovosti se Vam ponuja po jako nizki ceni v trgovini Franc Prepričajte se, kupujte pri domačih, kupujte zane- sjivo najbolše in najcenejše. Lepo blago za moške obleke se dobi že od 2 K naprej, za ženske obleke sukneno 120 cm široko blago od 70 vinarjev meter naprej 189 A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 BCaofeoi* Heugas«» 2 in 4 ■' .¿.-v - ne ■ ..............* se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijStvo za stanovanjai, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. zs moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mede, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljala R. Sttrmecki v Celju it. 30© V«orci na zahtevo poštnine prosto. Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru Koroška cesta štev. 5 priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo . ------------= raznovrstnih križev stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za velike poljske križe lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80. 90. 100 in še več centimetrov velike od 45 kron ^naprej. - - .¿fcgjgr" Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine. rožne vence pri proste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje. svetinjice, velike in male in druge nabožne reči. Štefan Kaufman trgovina t železnino v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. €01 ■ Kdor želi zelo dobreg» ljutomerskega vina, naj puizve pri žui* nijskem urada Sv. Bolfenk pri brtdišču, p. St. Bolfenk pri Sre-dišftu. 981 Eno uro od Maribora, četrt ure od felfz. postaje. 10 minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo 7. zidanimi poslopji, meri 88 oralov v enem kosu, večinoma prvovrstnih travnikov in salonosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravniStvo pod naslovom „Mlektrstvo". 787 Stran 8. SLOVENSKI GOSPODAR, 12* septembra 1912, Prira Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D. ® prodaja svoje izkušene, kotačaste in trpežne glinaste iSCielke, P° sledečih cenah in pod nasljednjim; pogoji: ® Strojna ®$eka za zid.........................po k 28.— ^ Zarezna opeka (Stadler in Steinbr.)........I. vrste po K 65.—, II. vrste po K 55-— Bohrssta zarezns opeka ...........i- vrste po k 45—, 11. vrste po k 35-— Stisnjena zarezna opeka (Wienerberger).......I. vrste po K 75—, II. vrste po K 65 — za tisoč komadov od opekarne. V mestni okoliš z voznino vred, Maribor, glavni kolodvor, ali postaja Pesniča za | Telefon 18. strešno opeko 5 K za vsakih tisoč komadov višje. Telefon 18. k Lastwik: Franc Derwuschek» mostni stavbeni mojster v Leiterspergu poŠta Maribor. Višjega Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olie za sluh odstrani hitro in temsljito nastalo gluhoto, tečenje iz u&es, šumenje po ušesih in nnglnhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi, dobiva s« samo v lekarni Apettaeke „zur goldsnen Sonne" Gradec, Jakominiplatz 24. 168 Izobražena, slovenska, ščanska obitelj kr- sprejme jeseni majhnega dijaka v popolno vskrbo. — Naslov v upravništvu. 185 Stari hmelj! Iščem za nakup hmelj 1. 1911 in slarejših letnikov. Ponudbe o razvrščenem blagu na 1002 M, Piepes, Žalec ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Gostilne | ter različna druga posestva so v M8" # ribOfU in okolici za primerne cene na ^ prodaj. + Prometna posredovalnica „Hapid" ^ Maribor, Tegetthoffova cesta 11. 993 ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Il I I I I I I I I I I I I I I I za krmo _ izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzoparilnike. If^ ! Patentirana iznajdba! Kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. posnemalnik. model 1911 ? Najostreje posnemanje ! 20 let nepoškodovan ! 600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj f Id. 694—9 ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti zdravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3. Varujte se I ponaredb. Pristni „FLORIAN ' se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. 1 ¡f Serravaliovo 8 železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplcm k zlati kolajni :: Krepiiro sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalseeote. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Isborea okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. Sere*-a vallo»c. kr. dvomi dobavitelj Trieste-Barcola. Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra k K 2'60 in 445 po 1 liter & K 4 80. Z mojo Zagorsko belo apno, portland- in roman-cem&nt. traverse, vezno želeije, železje za okove vozov, Štedilnike, posamezne dele štedilnikov za vzidati, lite in bakreno kotle, okove za stavbe, barve vseh vrat, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tudi TS9 vrste Želesja, zaloga vseh vrst desk, lat in drogov. Dobi se vse najceneje pri Alojziju Maček, Maribor, Tržaška cesta 25,. «raven bolnišnice. 479 umetno mostovo esenco »******««****«**«*««* si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 lit. 4 krone. Dobi se samo 529 v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposki ulica Cešplfe 927 kupuje v vsaki množini žganjarna Robert Diehl, Celje. Sfariši» ki žele preskrbeti svojim hčerkam temeljito, časuprimerno izobrazbo, store najbolje, ako jih pošiljajo v zavod šolskih se3ter v Calje, kjtr se v osemrazredni dekliški Soli izočijo vsega, kar zthieva sedanja ženska izobrazba. Rt.zun predpisanih pred n-tov za ljudske in meščanske šole, imajo priložnost učiti se tadi za učiteljice ženskih ročnih del, in otroške vrtnarice. V zavoda se podačoje vsestransko gospodinjstvo, posebno kuhanje, šivanje, umetna ročna dela, risanje, in godba. Sprejemajo se deklice vsake starosti, ako so zdrave in lepega vedenja. Več se izve pri 954 vodstvu šolskih sester v Celju. Nova lekarna na južnem kolodvoru v Mariboru, Tegetthoffova cesta 33 „K angelju varhu" priporoča svoj izvrstni, grenki želodčni balzam izvrstno učinkujoč zoper protin in trganje. Istotako tudi priporoča vsa lekarniška zdravilna sredstva in predmete za negovanje zdravja. V bogati zalogi ima tudi vsa zdravila za domače živali. Mg. ph. A. Sirak, ___lekarnar. j« Glavna slovenska trgovina z vsakovrstnim blagom Marija Okrožosk, pri Novicerkvi priporoča cenjenemu občinstvu vedno sveže špecerij ko blago in tudi najboljše manufakiurao robo za moške in ženske oprave, kakor tudi gotove obleke proti vsaki konkurenci. Postrežba vestnn in to6?m. 976 V korist je vsakemu in si prihrani veliko denarja, f'e kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Šoifaric : Maribor Gosposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, celir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko niije kakor drugod. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni zaklad 800.000 kron. Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. O Vloge na tekoča račun obrestuje nalkulantneie.