Slovenci odšli s kongresa
titovo velenje, 25. januarja 1990 številka 3, cena 6 dinarjev
IZ VSEBINE:
4.	Novi izdelki — novi trgi
5.	Prizidek k zdravstvenemu domu
6.	Splav
7.	Tinka
/keJUr
Dober posel
>M-cluba<
PRODAJA. Večkrat srečamo pred tovarniškimi vrati koga, zasebnika ali predstavnika podjetja, ki blago ponuja ljudem — po ugodnejših cenah, pa tudi na obroke. Verjetno pa niso daleč časi, ko se bomo prodajalcev komaj branili tudi na vratih stanovanj. Nekaterih pa se že. M.K.p.
(foto: BM.)
nama
TITOVO VELENJE
Na letošnjem tradicionalnem sejmu mode v Ljubljani je tudi velenjski »M-club« dobil lepo priznanje. Za razstavljeno kolekcijo AGENTLINI-JA so mu podelili diplomo »Ljubljanski zmaj«.
To priznanje so že na samem sejmu uspešno vnovčili, saj so jim švedski partnerji ponudili odkup licence za nagrajeno linijo za Združene države Amerike. Predstavniki »M-cluba« so medtem že poslali čez Atlantik prve vzorce.	(vos)
V ponedeljek, 22. januarja, ob 22.30 je delegacija Zveze komunistov Slovenije zapustila štirinajsti izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Samo nekaj minut prej je Ciril Ribičič izza govorniškega odra pozval delegate iz naše republike, da zapustijo kongres, ki je zaradi načina glasovanja zavrnil skoraj vse pobude slovenskih komunistov, tudi tiste za katere so se opredelili na svojem 11. kongresu.
• • •
Tik pred zaključkom redakcije, v torek, pa smo za izjavo o tem zaprosili sekretarja OK ZKS Velenje Draga Blagusa.
»Za nas odhod ni bil nobeno presenečenje, ker smo velenjski komunisti v naših prizadevanjih že delali v smislu programa 11. kongresa ZK Slovenije. Sami smo že zdavnaj prišli od besed k dejanjem, to pa pričakujemo tudi drugje. Že na konferenci, ki je bila pred tednom dni, smo kot popotnico naložili naši delegatki Nadi Zavolovšek-Hu-darin, da nas v tem smislu na štirinajstem izrednem kongresu ZKJ tudi zastopa. Tako nas tudi takšno reagiranje slovenskih delegatov na tem kongresu ne preseneča. Pomeni pa še en dokaz več trdne odločenosti, da ne moremo odstopati od sprejetih stališč.«	,
Z MUSTANGOM
V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET!
30 % nižja proizvodnja
Pretekli teden so bile izmerjene na vseh šestih merilnih postajah, ki jih imajo Šo-štanjske termoelektrarne že mesec dni v poskusnem obratovanju, neposredno pa so povezane z ljubljanskim hidrometeorološkim zavodom, termoelektrarnami in občinskim komitejem za planiranje, "gospodarstvo in varstvo okolja, izjemno visoke koncentracije žveplovega dioksida. V Zavodnjah so na primer 13 januarja namerili ob pol štirih zjutraj kar 1,88 mg tega škodljivega plina v kubičnem metru zraka. Visoke koncentracije so izmerili 11. januarja še na Velikem vrhu, 15. januarja ob desetih zvečer pa je tudi merilna postaja v Titovem Velenju pokazala, da je v zraku več kot mili-gram žveplovega dioksida.
Najbolj kritično je bilo v noči na sredo v Topolšici, kjer vse od 22. ure pa do dopoldanskih ur, koncentracije SO2 niso padle pod en mili-gram. S tem pa so začeli veljati ukrepi prve stopnje, kar pomeni, med drugim, da morajo Šoštanjske termoelektrarne zmanjšati proizvodnjo za 30 odstotkov. To so tudi storili in sicer so poslali v naslednji noči v omrežje namesto predvidenih 3900 mega-vatnih ur, le 2700 megavatnih ur elektrike."	(mz)
Še o nakupu deviz
Za pestre in vesele počitnice
Za našimi bistrimi glavami je že nekaj dni počitnic. Zime, bogate s snegom $icer ni. Klub vsemu našim šolarjem ni dolgčas, saj so za vesele, pestre in brezskrbne počitniške dni poskrbeli občinska zveza prijatelj mladine, klubi, društva in še kdo.
Nekaterih dejavnosti so se ti že lahko udeležili, drugih se bodo gotovo v prihodnjih dneh. Tako bo danes ob 16. uri društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja pripravilo pred šolo Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju pionirsko olimpiado. Na
njej lahko sodelujejo tako predšolski kot šolski otroci. Slednjim je danes na voljo še dejavnost male gledališke delavnice v mali dvorani kulturnega doma v Titovem Velenju.
(Dalje na 16. str.)
Med našimi varčevalci je bilo te prve dni, ko lahko po mnogih letih, uradno v banki z dinarji kupimo devize, več tistih, ki so jih prodajali kot pa onih, ki so jih kupili. Slednji pa so bili v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje silno neprijetno presenečeni.
saj so jim tu zaračunavali precej višjo provizijo kot v sosednji A banki. Tako so morali vsi ob nakupu deviz, ki so jih tudi dvignili, prve dni januarja plačati dvood-stotno provizijo (v A banki v vsakem primeru le 1 odstotek), najmanjši znesek provizije pa je znašal 52 din (v A banki 17,90 din).
Ta dodatni odstotek (ob takojšnjem dvigu deviz) so hitro ukinili, saj so ga obračunavali zaradi ne dovolj jasnih predpisov, minimalna provizija v višini 52 din pa je veljala do začetka tega tedna.
Od ponedeljka dalje obračunavajo v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje ob nakupu deviz le 1-odstotno provizijo in to ne glede na to koliko deviz boste kupili in kaj boste z njimi naredili.
Toliko so nam povedali na banki, v dnevnem časopisju pa smo lahko v soboto prebrali, da lahko občani, ki so jim banke zaračunale previsoko provizijo, to ob predložitvi potrdila, zahtevajo nazaj.
(mz)
Na petkovem prazničnem športnem večeru je vsem spregovoril predsednik ZTKO občine Velenje Jože Pristan, ki je znova poudaril, da je osnovni moto telesne kulture v naši občini šport mladih. Pravilnost takšne usmeritve se odrjža tudi v uspešnosti klubov, ki so z dobro zastavljenim programom dela in organizacijo že nekaj let v slovenskem in jugoslovanskem vrhu. Seveda pa je opozo-
čnosti, vsestranosti ter tistim športno-rekreativnim programom, ki vključujejo v organizirano dejavnost vse starostne kategorije. Športno rekreativno dejavnost bo treba zaradi množičnosti, boljšega zdravja in tudi zaradi dragih objektov spraviti iz zaprtih prostorov v naravo — v našo največjo in našo najcenejšo telovadnico.«
•v. ,g9
ril, da se tudi v občini klubi in društva vsak dan srečujejo s težkim, ^Kasih tudi nerešljivim finančnim položajem.
»Ker je tekmovalni šport neprestano vanja vedno dražja, bomo morali pri in društev v teh Športih kriteri|e športih pa bo treba še več pozoi
tju klubov rekreativnih množl-
Srečanje športnikov, amaterskih delavcev, učiteljev in drugih občanov, ki so se zbfali na športnem plesu v petek v Rdeči dvorani, je bilo zares veselo. Bil je to praznik športa Šaleške doline, ki so ga zelo lepo pripravili predstavniki občinske zveze teles-nokulturnih organizacij. Razglasili so najboljše (na posnetku športnica in športnik Natalija Mraz in Miha Pohar) in podelili številna priznanja za tekmovalne uspehe in amatersko delo.
Novice
Mnogi že delajo po »evropsko«
Titovo Velenje — Evropski delovni čas mnogi že doživljajo, večini pa sfe še obeta. Že ob koncu polletja naj bi delalo po novem približno tretjina delavcev v občini Velenje, to pa so že skoraj vsi, ki delejo v eni izmeni.
Prilagoditi se mu bodo seveda morali tudi delavci v občinskih službah, ki pa bi morali seveda imeti uradne ure za stranke v času, ko ti niso na delu.
Predlog o tem, kakšen naj bi bil njihov nov delovni čas, bo pripravil občinski izvršni svet po temeljiti analizi, konec tega meseca.	(mz)
i---—--——-
Krajevni praznik
KS Staro Titovo Velenje — Pred šestimi leti, 25. januarja 1984, so v krajevni skupnosti Staro Velenje prvič proslavili krajevni praznik. Datum zanj, 25. januar, so izbrali kot spomin na dogodek, od katerega je že 46 let, ko so Nemci na starem sejmišču ustrelili petnajst sodelavcev in organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja. Tako so se maščevali za partizanske akcije, predvsem pa so hoteli prestrašiti domačine in ustaviti razmah narodnoosvobodilnega gibanja.
Vsako leto od prvega praznovanja, so v krajevni skupnosti pripravili proslavo. Letos je žal ne bo. Glavni razlog so po besedah STANETA HUDALESA, predsednika borčevske organizacije v krajevni skupnosti — težave z denarnimi sredstvi. Se tako skromna proslava stane, denarja zanjo pa ta trenutek v krajevni skupnosti ni. V kraju so v zadnjem obdobju veliko sredstev vložili v gradnjo kabelsko-razdelilnega sistema in toplifikacijo.
K spomeniku talcev pa bo delegacija borcev položila venec v spomin na dogodek pred 46. leti.
Za tem, da proslave ne bo, pa je marsikomu v krajevni skupnosti žal. Kajti ljudje so nanjo vedno radi prišli.
(mkp)
Dve javni podjetji
Titovo Velenje: Glede na to, da je bilo podano na predlog izvršnega sveta o oblikovanju enega javnega podjetja za komunalno stanovanjsko področje, v času javne razprave, veliko pripomb in da so v tem času že znane nove teze oziroma delovno gradivo novega zakona o komunalnih dejavnostih, je zadolžil velenjski izvršni svet komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, da pripravi predlog, v katerem bo predvidel ustanovitev dveh podjetij za omenjeni dejavnosti.
Turisti tudi smučajo
Rogaška Slatina: Česar si turisti ne morejo privoščiti na Rogli pa še na kakšnem sicer znanem smučišču, si lahko v Rogaški Slatini. Tu so pač že zdavnaj spoznali, da je treba za zadovoljstvo zahtevnih gostov storiti čimveč; potem pa lahko od njih tudi zahtevaš več — denarja. Pa ni čudno, če ponudbo stalno bogatijo m vanjo sodi tudi z umetnim snegom urejeno smučišče.
Kot smo že poročali, gradi zdravilišče v bližini Šmarja pri Jelšah tudi veliko golf igrišče. Z njim želi pritegniti še več peti-
čnežev.
Dobili še kmetijsko . banko
Celje: Prav v celjskem Narodnem domu, kjer so pred 110 leti zasnovali slovensko zadružniško hranilništvo so v četrtek ustanovili slovensko Zadružno kmetijsko banko. Ta bo skrbela za varčevanje, kreditiranje, pomagala pa bo kmetom in kmetijskim proizvodnim ter predelovalnim organizacijam pri naložbah in podobno. Delničarji so kmetijske zadruge in kombinati, gozdna gospodarstva, hranilno-kreditne službe in drugi. Že do ustanovnega zbora so razprodali vseh 500 delnic v vrednosti 10 milijonov dinarjev, kar naj bi bila solidna osnova za delo.
Megleno mesto
. Celje: Ko so letošnjo jesensko-zimsko sezono ponekod v Sloveniji že bili plat zvona zaradi močno onesnaženega ozračja, so nekateri Celjani že pomislili, da so v tem mestu že res toliko storili za boljše ozračje, da so se rešili neprestane megle z močno nesnago. Pa so se zmotili — pretekli teden je bilo nekaj dni v Celju spet tako neprijetno in strupeno meglenih kot so bile zime pred leti. Vsebnost žveplovega dvokisa je bila morda res nekoliko nižja, vseeno pa so bile tudi zdaj tako polurne kot dnevne -koncentracije nad dovoljeno mejo. Pa so morali spet izvajati ukrepe in priporočati otrokom, ostarelim in obolelim, naj raje ostajajo doma kot hodijo na sprehode, naj raje zapirajo okna kot zračijo prostore. Tudi tokrat so ljudje najprej pogledali proti Cinkarni, pa čeprav so tu zanikali, da bi bilo pri njih kaj narobe; v Cinkarni in Emu so zaradi velike onesnaženosti proizvodnjo celo omejili, čeprav ukrep prve stopnje tega še ni predvideval.
Vse kaže, da so za tokratno onesnaženje krivi trije vzroki: še vedno preveč škodljivih snovi iz tovarniških dimnikov, velik prispevek iz zasebnih kurišč in kurilnic ter izredno neugodno vreme.
(~fk)
\Emona ekspres
Novi čistuni
Piše'
VINKO VASLE
Kino Sloga so besni napadalci porušili in požgali do tal, obiskovalce zadnje predstave pa pretepli in zaprli. Druga skupina je cel dan po časopisnih kioskih plenila vse revije, ki bi lahko dišala po golgoti, pornografiji, nakar jih je javno zažgala pred Prešernovim spomenikom. Na Trgu revolucije pa so dali javno prebičati žensko zato, ker noče imeti otrok. Ljubljanski grad je obnovil svoje znamenite srednjeveške temnice, kamor bodo gonili na sveto inkvizicijsko spreobrnjenje vse nemorali, pijači, spolnemu razvratu in pornografiji vdane Slovence in Slovenke. Frakcija za moralno obnovo domovine pa zahteva, da parlament takoj sprejme posebne zakone o nravstveni in moralni drži Slovenca. Vse tujce, ki do tretjega kolena nazaj niso slovenske krvi, pa je
potrebno po hitrem postopku pregnati iz dežele. Kot poročajo je striptizeta iz Ljubljanskega nebotičnika storila samomor, ko jo je legija krščanskega duha prepričala v njene moralne in etične zločine, neznana skupina jeznih občanov pa je po ljubljanskih parkih in beznicah polovila vse brezdomce, delomrzneže, obubožane in pijance ter jih strpala na v grad na Bokalce, kjer bodo za kazen ostali do smrti. Ljubljansko porodnišnico so zasedli novodobni križarji za slovensko nacionalno demografsko obnovo, da bi tako, preprečili spontane in kakšne druge splave, ki so v preteklosti ogrozili obstoj Slovencev, saj je bilo izračunano, da bi nas ob sedanji stopnji razmnoževanja bilo leta 2200 samo še 400 tisoč. Sprejet je bil tudi zakon, da je prepovedano uporabljati kakršnakoli zaščitna sredstva, za vsak primer pa je prepovedana izdelava in prodaja celo otroških balonov, kaj šele kondomov. Vsi, ki so stari 21 let in še neporočeni, torej samski, pa bodo morali plačevati visok davek na samce.
Seveda je vse tole, kar sem napisal, zaenkrat še fikcija, čeprav na svetu ni manjkalo dežel (in jih še ne manjka — muslimanske na primer), ki so takšne »moralne« kodekse poznale.
Recimo sosednja Romunija. A po Ljubljani nekatere nove stranke neusmiljeno prirejajo javne tribune, ki so bolj podobne srednjeveškim seansam kot pa modernim tribunam o aktualnih problemih in vprašanjih. Tako smo v bojazni, da naše strankarstvo ni vredno piškavega oreha, vendarle dobili tudi ne zgolj konzervativne glasnike morale in nravstvene etike, ampak že kar rahlo mili-tantne desničarje, ki se jih še v srednjem veku ne bi sramovali. Zlasti je to značilno za tiste, ki zdaj širijo moralne nauke o abortusu in si lastijo pravico odločati v imenu žensk, si znova lastijo njihova telesa in jim skušajo predpisovati kaj je in kaj ni prav. Po njihovem bi spet bilo treba sežigati na grmadah, inkvizicija pa bi tudi imela obilo dela. Ve se seveda, kdo je kriv za moralni padec slovenstva (ko-
munisti!), ki naj se zdaj vrne v okrilje celo predkon-cilskih krščanskih naukov o poštenju, zlasti kar zadeva spolno življenje. To naj ne bi bilo več intimna zadeva in zasebna stvar, kajti slovenski narod je demografsko tako zelo ogrožen, da potrebuje prave razmnože-valnice, če hoče preživeti •do prve polovice tretjega tisočletja. Nekaj takšnega kot si je izmislil vrli Hitler, da mu ne bi zmanjkalo človeškega kanonfutra. S tega vidika je torej ženska samo stroj za produkcijo novih in novih zart>dkov ter novih in novih Slvoencev čiste krvi.
Ljubljanski pijanci pravijo, da seveda stranke, ki bo zapirala gostilne in iz njih delila mlečne restavracije, že ne bodo podpirali. Mestne feministke napovedujejo javne proteste proti kretenom, ki si želijo oblast nad njihovimi telesi. Jaz pa ne razumem, zakaj bi bilo treba prepovedati pornografijo, če hočemo, da nas bo več! Baje ta zelo stimulativno deluje za razmnoževalne nagone. Na delo torej.
Celjsko območje
Vodarji bodo imeli še veliko dela
Ne le še vedno pogoste povod-nji, tudi mnoga onesnaženja, pomanjkanje pitne vode in potrebe po osuševanju na eni strani, pa namakanju na drugi narekujejo, da bo na področju vodnega gospodarstva na našem območju še tudi v prihodnje veliko dela. In prav ob sedanjih reorganizacijah nekateri pravijo, da drugačna organiziranost nikakor ne bi smela vplivati na zastavljene programe. Vsaj ne v taki obliki, da bi jih krčili. Glede np velike potrebe na območju Savinje in Sotle bi bilo kvečjemu sprejemljivo, da bi sem priteklo več republiškega denarja. Saj se je zadnja leta tudi precej vodnega denarja iz tega območja stekalo za ureditev nekaterih pomembnih republiških projektov.
Potrebe so tudi na našem območju narekovale, da so vodarji lani spremenili letni program in vanj vključili tudi nekatera dela.
ki jih je treba čimhitreje urediti. Mednje sodi gotovo nadaljnja študija za oskrbo Spodnje Savinjske doline s pitno vodo, pa (končno) pričetek del za čistilno napravo v Obsotelju (Rogaška Slatina), ureditev spodnjega mehkega jezu na Savinji v Celju ter seveda razna dodatna dela zaradi poletnih neurij, ki so najbolj prizadela laško in šentjursko občino. To poletno neurje je delno tudi vplivalo na sestavo programa za letošnje leto, saj je med vodotoki, ki jih bodo urejali, večina s tega območja. Nujno je namreč urediti strugi Lahomnice in Kozarice ter tudi pomagati pri ureditvi nekaterih plazov. Letos bodo tudi uredili več potokov in sicer kot del melioracijskih načrtov — največ v šmarski in žalski občini. Tudi letos bodo nadaljevali z raziskavami zdrave pitne vode ter pripravljali projekte za njeno zaščito. Ta dela bodo
opravljali seveda predvsem v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, saj sedanji podatki kažejo, da je tu najprimerneje iskati pitno vodo za žejna območja celjske regije. Nadaljevali bodo tudi prva dela za čistilno napravo So-teljsko jezero, čistilno napravo Šaleške doline naj bi privedli v sklepni del, pripravili pa naj bi še dokumentaciji za cistični napravi v Celju in Laškem. Posebno skrb bo treba posvetiti še oskrbi z vodo manj razvitim območjem šentjurske, šmarske, laške in mozirske občine. Del pa bodo imeli še veliko več.
Pri celjskem Nivoju (vodno gospodarstvo) so že tudi pripravili osnovne haloge, ki ji bo treba upoštevati tudi v prihodnjih petih letih. Večina jih izhaja iz sedanjih potreb. Pri vzdrževanju vodnogospodarskih objektov bodo dali prednost ustalitvi oziroma dvigu nivoja Savinje od Žalca do Letuša. To naj bi dosegli z gradnjo kamnitih drč, v Zg. Savinjski dolini pa je treba obnoviti obstoječe jezove ter še zgraditi
nove. Prav tako je treba urediti reke in potoke, ki še vedno ogrožajo kmetijske in industrijske objekte ter kmetijske površine — takih krajev je še veliko na domala vsem območju; od Nazarij in Luč do Štor in Šentjurja, Škofje vasi, Vojnika, Nazarij, Gornjega Grada, Podsrede, Lesičnega pa do Laškega in precejšnjega predela Celja. Za odpravo poplav je treba delno urediti 35 kilometrov vodotokov, 20 jih je treba regulirati.
Med posebne naloge sodijo tudi v srednjeročnem obdobju raziskave nahajališč zdrave pitne vode ter zaščita takih zalog. Za ureditev tega bo seveda potrebnih še veliko pogovorov, saj se z vsemi načrti vsi v Zgornji Savinjski dolini ne strinjajo. Vzporedno z varovanjem zdrave pitne vode pa je treba seveda narediti vse za očiščenje vodotokov, saj so zdaj na našem območju še vedno štirje biološko mrtvi vodni odseki; sedem pa jih je v četrtem kakovostnem razredu.
(~fk)
■i Savinjsko-šaleška naveza
O nesrečni avto cesti
Saj vem, da boste nekateri rekli, da sem že kar tečen s tem tako pogostim spominjanjem na avtocesto med Celjem in Ljubljano, ki je ni in kije verjetno še tudi dolgo ne bo. Ampak kaj hočem, ko pa sem pred dnevi spet slišal veliko grenkih in tudi veselih (čeprav zagrenjenih) besed o tej povezavi; o tem, kako je pomembna in kako dolgo je še verjetno ne bo.
To sem sicer vedel že prej, preden so to ponovno navedli na posebnem pogovoru v Celju, kije bil sicer v osnovi namenjen drugi avtocesti in drugim kreganjem. Tudi v Celju so namreč spregovorili o novi knjigi Cestna afera, pa je bil ta pogovor seveda tudi dobra iztočnica za opo-
zorilo na zavlačevanje pri urejanju tega cestnega križa. Posebno še, ker mnogi pravijo, da tudi pri urejanju tega cestnega odseka nismo daleč od afere in da so tudi tu prisotne razne politične poteze, pa čeprav zaradi tega morda ne bodo padale glave.
Pogovor je bil zanimiv tudi zato, ker so se tudi na tej nižji ravni čutili nekateri nizki udarci, ki jih sicer ljudje tega območja radi očitajo republikancem. Slišati pa je bilo tudi očitke po zgledu iz zgodovine: deli in vladaj. O neenotnem zqypemanju ljudi (občin, območij) totrojanske-ga konca za to sodobno povezavo, saj so nekatere zadovoljili z drugimi obljubami.
Da se pri ureditvi celjsko-
Ijubljanske povezave vsi ne zavzemajo le čisto samo za to cesto, je nazorno povedal eden razpravljalcev: da se namreč boji, da bomo ob tako intenzivni gradnji cest na Primorskem izgubili vso našo obalo. Torej nam res nihče ne more očitati sebičnosti.
Drug razpravljalec pa je v to sicer širše zasnovano razpravo vnesel tudi čisto regijsko komponento. Dejal je namreč, da je škoda, da na tem pogovoru ni nobenega predstavnika žalske občine. Tistim, ki tega namiga niso razumeli, je stvar takoj pojasnil, da če se tedaj Žalčani ne bi borili za svojo ulico, bi bila Slovenika že tedaj vsaj do Šentruperta.
Ampak ob tem ko so po-
skušali skupaj še bolj dopolniti pred dvema desetletjema »zaigrano« cestno afero, niso mogli dodati nič kaj pametnega k razrešitvi sedanjega cestnega zapetljaja. Razen, da se bodo še naprej trudili, naprej pritiskali, naprej pojasnjevali.
In še naprej upali, da bo še kdo drug spoznal, da to cest ne imenujejo zastonj cesta smrti. Toda nekaterim je zdaj še vedno pomembnejše štetje vozil, ki tu vozijo, ne pa števila prometnih nesreč, ki se zaradi slabe ceste zgodijo.
Kri, ki pri prometnih nesrečah teče, pač s tega dela trojanskega klanca teče proti nam!
ffrk)
SZDL ie stranka
ganje k
Čeprav smo v prejšnjem Našem času že pisali o volitvah, ne bo odveč, da o volilnih postopkih vsak teden sproti poročamo, kajti spomladanske volitve ne bodo enostavne. Zato je z občinsko volilno komisijo, ki bo skrbela za zakonitost volitev delegatov in opravljala še druge z zakonom določene naloge, dogovorjeno, da bomo v našem časniku pisali o vseh za javnost pomembnih volilnih zadevah. Volilna komisija občine Velenje bo izdajala tudi uradna navodila, prva je prejšnji teden že napisala in z njimi o postopkih in rokih za predlaganje in določanje kandidatov seznanila svete skupščin delegatov v krajevnih skupnostih, delavske svete v podjetjih in skupnostih ter druge.
PREDLOGI KANDIDATOV - NA POSEBNIH OBRAZCIH
Kandidacijski postopki tudi v občini Velenje že tečejo. Za zbore republiške skupščine ter predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije je rok za predlaganje kandidatov 7. februar, rok za predlaganje kandidatov v zbore skupščine občine Velenje pa je 13. februar. V ta namen so predpisani posebni obrazci. Za čas predlaganja kandidatov sta pomembna dva obrazca, označena s številko 3 in številko 4. Predlog kandidature se vloži na obrazcu 3, kateremu mora biti priložen še obrazee 4, na katerem predlagani kandidat s podpisom izjavi, da soglaša s sodelovanjem v postopku kandidiranja in spre-
SEDEŽ OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
Občinska volilna komisija za občino Velenje ima sedež v stavbi skupščine občine Velenje, soba št. 28/1, Titovo Velenje, Titov trg 1. Telefonske številke so: n. c. 856-151, int. 26, ali 856-923 in 856-482.
Pri občinski volilni komisiji vložite predlog kandidature, dobite pa tudi obrazce in informacije.
jema kandidaturo. Ce bodo izjemoma predlagatelji vložili predlog drugače in ne na predpisanih obrazcih (3 in 4), bo predsednik občinske volilne komisije upošteval takšen predlog, vendar pod pogojem, da bo vseboval vse istovrstne podatke kot oba zahtevana obrazca.
KDO PREDLAGA KANDIDATE
Zdajšnje predlaganje kandidatov je drugačno od prejšnjega evidentiranja, ki je potekalo pri SZDL in smo ga bili navajeni od uveljavitve delegatskih volitev. Zaradi te ukoreninjene navade pogosto ljudje sprašujejo, kdo pravzaprav naj predlaga kandidate? Predsedniku občinske volilne komisije smejo predloge vložiti: samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v podjetjih, krajevnih skupnostih, temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, skupine delovnih ljudi in občanov, posamezniki kot predlagtelji ali samo-predlagatelji, politične, družbene in druge organizacije, ne glede na njihovo organiziranost v volilni enoti. Ta pa pomeni, da samo zaradi predlaganja kandidature za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ni nujno sklicati zborov volilcev, ker za predlaganje ni potrebna nobena formalno določena podpora s strani volilcev. Ta je potrebna šele pri določanju kandidatov in list kandidatov. Sprememba je tudi v tem, da zdaj vsak kandidat s podpisano izjavo soglaša, da je pripravljen sodelovati v kandidacijskem postopku in sprejema kandidaturo, če bo na zboru volilcev določen za kandidata.
V naslednjem Našem času pa bomo pisali o odločanju kandidatov in list kandidatov na zborih volilcev in še o drugih volilnih zadevah.
Zveza komunistov mozirske občine
Najprej delavnost in poštenje, nato zaupanje in podpora
Tone Janežič
Barve
Prosto po Levstiku bi za stanje pred volitvami lahko rekli tole:
»Pri nas Slovencih imamo navado, da gledamo ljudem samo na brado. Zato pa laka sramota v politiki vstaja, da lahko vsakdo tuje mačke za svoje prodaja.«
Na predvolilnih sestankih, zdaj jih je povsod dovolj, se različne zveze dogovarjajo, kako zmagati in urediti svet (Slovenijo) po svoji podobi. Vendar se dogajajo stvari, ki pametnim opazovalcem ne morejo ugajati, oblikuje se namreč stališče: kdor ni z nami, je proti nam.
Po nekakšni apatičnosti, ko je bilo v politiko zadnja leta težko dobiti ljudi, je politično vrenje hvale vredno, še zlasti po vaseh kjer že zdaj za sodelovanje pri oblasti ni bilo pravega zanimanja. Toda če bi že radi zažigali cunje po plotovih za v ustavi deklarirano avantgardo, bi kazalo premisliti, ali je prava čisto vsaka druščina, v katero kdo sili. Mislim, da so kmečko zvezo njeni prvaki nekoliko na vrat na nos ne le prodali, temveč dali kar vbogajme
v mlin združene opozicije, češ da ta sprejema njihov program tak, kakršen je. Ve pa se, da na volitvah ne bodo nastopali programi, temveč ljudje. In zdaj se bolj gleda, kakšne barve je kdo, kot to, koliko zaradi svojega vpliva in znanja lahko koristi kmetom. Če bi spomin kmečkim prvakom segel dlje kot do povojnih in medvojnih krivic, bi se spomnili, da so različni lačenpergarji pred vojno domala zatrli društva kmečkih fantov in deklet s tem, da so jim vcepljali uvoženo pamet.
Zato naj kmetje zdaj ne gledajo, kakšno brado ima kdo (prav lahko si jo na hitro obrije), temveč predvsem na to, ali ima človek, ki ga nameravajo voliti, kaj posluha za kmeta in kmetijstvo. Pa če je črn, rdeč ali rožasto zelen.
Op ur.: V razvnemanju predvolilnih in v veliki meri še ne-razjasnjenih pojmov se nam je zdelo vredno, da povzamemo uvodnik Toneta Janežiča iz Kmečkega glasa. Nekaterim v opomin, nam vsem v poduk.
Odgovor Jožetu Školjču
Na volitve kandidati
Socialistične zveze, ki je povezovala vse družbeno politične organizacije in društva ni več. Najprej so iz nje izpadli posamezni frontni deli, najprej mladina, ki se je oblikovala v stranko, s sprejemom ustreznih sklepov na republiški konferenci SZDL (9. januarja letos) pa je stranka postala še sama. Njena frontna vloga je torej odpadla, to pa ne pomeni, da ni še naprej odprta za organizacije in društva, če se bodo seveda tako sama opredelila in če bodo tudi posamezni člani postali člani SZDL. Tako je na primer v občini Velenje že storila borčevska organizacija in pododbor O F Šaleško mi-slinjskega okrožja.
Ni še povsem jasno, kako se bo imenovala po novem. Zaenkrat je svoje ime skrajšala in postala Socialistična zveza in si rezervirala še ime Zveza socialistov. Ohranili so tudi kratico SZDL, ki pa je dobila nov pomen (svoboda, zaupanje, demokracija, ljudje).
Z novo opredelitvijo se SZDL seveda ni razpustila, vendar pa je njena vloga toliko spremenjena, da bodo članstvo obnovili. Vsakdo, ki se strinja z njihovim programom (v Našem času smo ga objavili), bo podpisal pristopno izjavo in tako postal član nove SZDL. Plačeval bo seveda tudi članarino, kakšna bo ta, pa bodo določili na republiški konferenci.
O svoji novi vlogi so prejšnji teden govorili tudi člani velenjskega predsedstva SZDL. Na novo vlogo in tudi organiziranost so se že pri-
s svojimi
pravili na svoji decembrski
konferenci, ko so sprejeli tudi delovni program, zdaj pa je potrebno nekatere usmeritve še praktično izvesti. Najpomembnejše je gotovo pridobivanje članov SZDL, ki bo potekalo po posameznih krajevnih organizacijah Socialistične zveze in v sami občinski organizaciji. Vzporedno s tem pa se bodo tudi v tej organizaciji pripravljali na volitve. V volilnih postopkih je Socialistična zveza sicer z novo ustavo izgubila številne naloge, mnoge pa še vedno ohranila. Med drugim morajo zagotoviti na kandidacijskih postopkih za zvezni zbor vsaj 10 odstotno udeležbo prebivalstva, pomembno vlogo pa imajo tudi na področju kandidiranja za predsednika in člane slovenskega predsedstva ter družbeno politični zbor. Ob vsem tem pa se želijo kar najbolj prodorno vključiti, tako kot ostale stranke, v lastni volilni, boj — torej priboriti lastni stranki čim več mest v družbeno političnem zboru.
Kandidat Socialistične zveze bo moral biti obvezno član te organizacije, zaželeno je, da izključno te. Izbrali pa bodo takšne svoje člane, ki bodo pripravljeni uresničevati program SZDL, ki so si z delom pridobili ugled in ki so prodorni.
Svoje kandidate bo Socialistična zveza izbrala' na svoji kandidacijski konferenci, ki so jo sklicali za 6. februar.
M. Zakošek
V začetku prejšnjega tedna je bila v nazarskem delavskem domu seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje, katere težišče so bile priprave na volitve in oblikovanje predvolilne strategije. Člani so obravnavali celoten program vsebinskih in organizacijskih priprav na volitve, se temeljito seznanili z volilno zakonodajo, z zakonom o političnem združevanju ter določili roke za posamezne naloge in nosilce zanje.
Pri vsebinskih pripravah se bodo opirali na programske usmeritve zveze komunistov Slovenije z naslovom »Za evropsko kakovost življenja«, pripravljajo pa tudi lastni vsebinski program. V njem bodo volilcem ponudili tisto, kar so dejansko sposobni uresničiti v občinskem in širšem prostoru. Pri kandidatih se bodo odločali za ljudi s čisto preteklostjo in čvrsto hrbtenico, ki so tudi v prostem času pripravljeni delati na vseh področjih in ravneh našega vsakdanjika. Prvi krog evidentiranja je moral biti sklenjen do včeraj, 24. januarja, do konca meseca pa bodo opravili usklajevanje, pridobili soglasje in oblikovali dokončne predloge.
O tem sekretarka občinskega komiteja Z KS Mozirje Re-zika Plaznik razmišlja takole:
»Prvo leto novega desetletja bo gotovo drugačno od prejšnjih, če mislim ob tem na spremembe, ki se kažejo na političnem področju. Pred nami so volitve, ki jih označujemo za prve svobodne in demokratične po vojni. Z vso vnemo se je že pričela predvolilna propaganda, ki odraža ustavno opredelitev za politični pluralizem.
Kar nekako zmedeno se človek počuti, ko ob tem posluša vso kritičnost na preteklo politiko in hkrati toliko obljub za prihodnost. Pripadam namreč generaciji, ki ni doživljala revolucije in obnove porušene domovine, vse to smo vsak po svoje dojemali iz učbenikov in s pripovedovanjem prič te-
ga obdobja. Prepričana sem. da ta generacija zato ne bo razsodnik tega časa; pač pa bo po svoji vesti in znanju ocenjevala čas, katerega razumsko in čustveno dojemamo in v najožji okolici sooblikujemo.
Pravijo, da nobeno zlo ni tako črno, da se pameten človek iz njega ne bi kaj naučil. Zato mislim, da smo se v bližnji preteklosti lahko marsičesa naučili in marsikaj spoznali. Vrednote se v prostoru in času spreminjajo, zlasti jih poskuša spreminjati oblast in jih prilagoditi svojim ciljem. Med ljudmi pa se osnovne vrednote medsebojnih odnosov, načina življenja in občih značilnosti posameznikov ne spreminjajo, ampak so kriteriji, po katerih so ljudje dobri in slabi, pridni in leni in podobno, več ali manj stalni.
Ljudska modrost je na tem področju brez meja.
Izkušnje govorijo, da bodo naši občani v teh okvirih in po teh kriterijih tehtali posameznike, ki bodo kandidirali na spomladanskih volitvah. Po teh kriterijih bo vstopila v predvolilni boj tudi zveza komunistov. Glede na vso kritiko, ki jo je naša organizacija v zadnjem času deležna, je še toliko bolj odgovorna naloga, s kakšnimi kandidati bomo v to tekmo stopili. Pri tem "mislim tudi na dejstvo, da organizacija ni posameznik in posameznik ni organizacija.
Kritiko sprejemamo kot nalogo, da popravimo tisto, za kar smo odgovorni. Zato v tekmo kandidiramo ljudi z izostrenim občutkom odgovornosti. Predlagamo kandidate, ki lahko pokažejo rezultate svojega dela. Predlagamo ljudi, ki so v preteklosti dosegali uspehe za skupnost, za podjetje, za organizacijo. Končno so naši kandidati tudi skrbne gospodinje in vzorni družinski očetje. Naši kandidati si bodo prizadevali za napredek, za uresničitev našega videnja prihodnosti in programa, ki je znan pod geslom »Za evropsko kakovost življenja«.
Pri opredeljevanjih za posameznike imamo v mislih tudi tiste, ki so pripravljeni delati v krajevnih skupnostih, v društvih, v humanitarnih organizacijah, ki so za to pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas delati prostovoljno. Med njimi je mnogo komunistov. Tehtali bomo torej po delu in poštenju, ne po barvah.«
J. P.
Nedavno preoblikovanje SZDL Slovenije v Socialistično zvezo Slovenije kot samostojno politično stranko, ne povzroča zadreg in težav samo znotraj organizacije same pač pa je ta poteza očitno odmevna tudi v širšem političnem prostoru, kar po svoje potrjuje domnevo, da ta organizacija ni bila tako nepomembna že doslej in da je zlasti v prihodnje lahko še kako pomemben dejavnik nove politične scene na Slovenskem.
Vsak povprečno razmišljujoč poznavalec sedanjih političnih dogajanj je seveda lahko že davno in z veliko mero verjetnosti predvideval neizogibnost cepitve levih sil na Slovenskem in v tem okviru tudi osamosvajanje socialistov (SZ) od komunistov, še zlasti potem, ko so socialdemokrati svojo stranko že ustanovili. Če naj bo torej graditev pluralistične parlamentarne demokracije vsaj kolikor toliko resno početje, potem je potrebno cepitev levih sil gledati kot na nekaj najbolj normalnega, kar se v večstrankarskem sistemu lahko zgodi in se v totalitarnem enostrankarskem pač ni moglo zgoditi.
Drugo je seveda vprašanje, na kakšnih medsebojnih razdaljah se bodo v odnosu do politične sredine razvrstili socialdemokrati, socialisti in komunisti, pri čemer je že zdaj jasno, da teh razdalj ne bo moč meriti z njihovimi programi, pač pa z njihovo konkretno dejavnostjo. Samo politično sredino pa je v tem primeru potrebno razumeti kot nekaj česar ni moč vnaprej določati pač pa se vzpostavlja kot posledica odnosov med političnimi subjekti različnih idejnih izhodišč in predvsem delovanj. In ker z veliko mero verjetnosti lahko predvidevamo, da niti skrajno leve niti skrajno desne politične opcije na Slovenskem ne bodo prevladujoče, je jasno, da bo sredinski prostor natrpan s političnimi strankami, kar pomeni, da bodo težave z njihov razpoznavnostjo. Tega se velika večina političnih subjektov na Slovenskem zaveda, zato vsak pojav oziroma prodor sil bodoče sredine dojemajo kot oženje lastnega prostora. Od tod torej razprtije med komunisti in socialisti, od tod namere novih zvez, naj bi SZDL postala zgolj tenični servis novih zvez in od tod tudi najnovejša pobuda predsednika ZSMS, Jožeta Školča, da se sproži spor pred ustavnim sodiščem, s katerim bi preprečili samostojen nastop socialistov na prihodnjih volitvah. Po-
litika je po definiciji sestra prag-matike, načelnost pa ima pri tem opraviti toliko, kolikor služi političnim ciljem. Če predsednik ZSMS že operira s terminološko pravno spornostjo sedanje Socialistične zveze, je prav, da se pojasni, kaj ustavne konstrukcije o statusu SZDL dejansko pomenijo. Te so predvsem ostanki tistega, kar je zaradi zvezne ustave v spremenjeni slovenski moralo ostati, predvsem v temeljnih načelih, ne pa tudi v normativnem delu. Dejansko je nova »volilna« pristojnost socialistične zveze (oziroma bivše SZDL) samo v tem, da tik pred volitvami organizira žrebanje za določitev vrstnega reda strank na listah, kar bo videti približno tako, kot neke vrste politični 3 x 3. Če je to dejstvo ovira, da Socialistična zveza samostojno nastopi na volitvah, naj seveda presodi Ustavno sodišče. V Socialistični zvezi pa organizacijo takšnega žrebanja lahko mirno prepustimo ZSMS-ju ali katerikoli drugf stranki, če jih to veseli. O tem, da Socialistična zveza po spremembah ustave ni več nikakršno »kolektivno volilno telo« pa se lahko prepriča vsak, ki si prebere Zakona o političnem združevanju in o volitvah.
P.S.:
V proračunu SR Slovenije za letošnje leto je za naloge SZDL, ki jih mora opraviti v pripravah na volitve, namenjenih skupaj 155.000 din. Predlog je bil kot ocena možnih stroškov pripravljen že v novembru 1989 in je zato izhajal iz takratnih cen materialnih stroškov, kar pomeni, da znesek ni valoriziran niti t inflacijo niti z dvigom cen. Takrat tudi še ni bilo ne zakona o volitvah in ne zakona o političnem združevanju.
Sredstva naj bi razdelili na:
—	tista, ki bodo porabljena za naloge, ki jih mora opraviti Republiška konferenca
—	in na tista, ki bodo potrebna za naloge, ki jih morajo opraviti občinske konference SZDL na sedežih volilnih enot.
Iz vsebine nalog sledi, da po republiški zakonodaji Socialistični zvezi ne pripada nobena pomembna vsebinska naloga.
Ljubljana, 19. 1. 1990
Socialistična zveza Slovenije Vojko VOLK
Gorenje
Novi
Gorenje — Mali gospodinjski aparati
izdelki, novi trgi
Leto 1989 je bilo za Gorenje, kot smo na kratko že poročali, izvozno nadvse uspešno. Dosegli so rekordno letno (257 milijonov dolarjev) in mesečno (nad 30 milijonov dolarjev v decembru) vrednost prodaje na tuje.
Upoštevaje Gorenje ve proizvodne zmogljivosti in stanje na domačem trgu (zadnji primer je decembrski bojkot nakupa izdelkov v Srbiji) je razumljivo, da si prizadevajo, da bi kar največ izdelkov prodali na tuje in s tem zagotovili polno izkoriščenost zmogljivosti. Sicer pa je na lanskoletne Gorenjeve izvozne dosežke vplivalo pomembno nenehno širjenje palete izdelkov, uvajanje novih generacij izdelkov in uveljavljanje na novih trgih.
Jugoslavija je, kot poudarjajo v Gorenju, le eden od strateških trgov tega koncema. Drugi so še Zahodna Evropa, prekomorske države in Vzhodna Evropa. Lani so precej povečali prodajo v Evropi posebej še v Španijo in na Portugalsko, večji izvoz so dosegli tudi v Združenih državah Amerike (tja bodo, na osnovi sklenjene dolgoročne pogodbe z General Electricom, občutno povečali prodajo v tem in naslednjih letih), na Madžarskem pa so, po večletnih prizadevanjih, postali eden najpomembnejših ponudnikov gospodinjskih aparatov. Navedeni podatki kažejo, da v Gorenju dobro uresničujejo
(»a)
Gostinsko podjetje Turist
Ukrepe uresničujejo, vendar...
Uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva v Gostinskem podjetju Turist Nazarje je v polnem zagonu. Vseh aktivnosti skorajda ne kaže naStevati, ker jih je bilo zares veliko, ob njih pa tudi učinkov ne manjka. Člani začasnega KPO so se dela lotili zares temeljito, kar je bilo seveda nujno potrebno, zato so žrtvovali tudi prenekatero soboto, nedeljo in praznični dan. V njihova prizadevanja so se krepko vključili tudi poslovodje posameznih obratov, še več sodelovanja in pomoči pa pričakujejo od vseh ostalih zaposlenih.
Že na začetku so uspeli v kolektivu ustvariti dokaj ugodno delovno vzdušje, ki se je po prvih učinkih Ukrepov in z delno obnovo obratov še okrepilo. Nujen je torej bil prehod od besed k dejanjem. Najprej je bilo seveda treba urediti tekoče poslovanje in za to zaostriti disciplino ter delovni, tehnološki in finančni red. Stanje se postopno izboljšuje, čeprav z njim niso v celoti zado-
lavskem domu je bila tako povsem na mestu.
Omeniti velja še velike napore na pravnem področju. Izdelati je bilo treba prav vse notranje akte, ki predvsem določajo razmerje in red pri urejanju delovne, tehnološke in finančne discipline, da ostalih sploh ne omenjamo, ker jih pač ni bilo. Hujša težava je izdelava sanacijskega programa in plana za letošnje leto. Oce-
—	V njihova prizadevanja so se krepko vključili tudi poslovodje posameznih obratov, še več sodelovanja in pomoči pa ZKOO pričakuje od vseh zaposlenih.
—	Vse prepočasi se uresničuje zagotovljena pomoč zunanjih dejavnikov. Zagotovljena seveda z obljubami, saj je obveze v celoti izpolnil le občinski izvršni svet, delno Ljubljanska banka, ki ob tem še vedno kaže pripravljenost pomagati, prav nič pa ni izpolnila interna banka sozda Merx.
— Ocenjujejo, da Turist lahko preživi, da je možno normalno tekoče poslovanje, da pa ni nobenih otipljivih možnosti za finančno samostojnost v smislu enostavne, kaj šele razširjene reprodukcije.
voljni. Pri finančni utrditvi so storili veliko, vendar premalo, pa ne po svoji krivdi. Vse prepočasi se namreč uresničuje zagotovljena pomoč zunanjih dejavnikov. Zagotovljena seveda z obljubami, saj je obveznosti v celoti izpolnil le občinski izvršni svet, delno Ljubljanska banka, ki ob tem še vedno kaže pripravljenost pomagati, prav ničesar pa ni izpolnila interna banka sozda Merx. Jasno je torej, da sanacija kljub uspešnemu tekočemu poslovanju, brez izpolnjenih zagotovil zunanjih dejavnikov ne more v celoti uspeti, zato je velik del prizadevanj v tem času usmerjen prav na to področje.
Kljub vsem težavam so torej dokaj uspešni na finančnem področju, na vrsti pa je v teh dneh, tudi še v januarju, zelo kočljiva zadeva, to pa je kadrovska sanacija. Število zaposlenih bo treba prilagoditi ustvarjenemu dohodku. Glede na ta pogoj je trenutno v Turistu delavcev preveč. K temu je treba dodati, da imajo trenutno 7 porodnic, še hujši pa je problem bolniških izostankov enih in istih delavcev, povrh vsega še mlajših. Odločitev za obratno ambulanto v nazarskem de-
njujejo namreč, da Turist lahko preživi, da je možno normalno tekoče poslovanje, da pa ni nobenih otipljivih možnosti za finančno samostojnost v smislu enostavne, kaj šele razširjene reprodukcije. Lastnih sredstev za kaj takega Turist nima, zato je na vrsti še ena odločilna naloga — pospešeni napori iskanja možnosti za vključitev Turista v sorodno in močnejše podjetje. Sicer...
Na koncu naj dodamo, da vlagajo veliko naporov v izboljšanje ponudbe, njeno popestritev z domačimi jedrni, uvajajo popuste za družine in organizirane skupine, močno se uveljavlja slaščičarska dejavnost in podobno. Še ena misel. Veliko je bilo v vseh zadnjih letih besed o neposredni ' povezanosti RTC Golte z dolino, ki pa je v dolini niso hoteli priznati. Po dveh »zelenih« zimah je drugače. Zasebni in družbeni gostinci v Mozirju in okolici tarnajo, da ni prometa, ker ni smučarjev. Grenkosladko spoznanje torej. Grenko za tiste, ki so povezanost zanikali, sladko za tiste, ki so jo venomer poudarjali, žal pa za oboje v tem obdobju samo grenko.	/ p.
strategijo izvoza na posamezne strateške trge, na katerih naj bi bila prodaja, kolikor je pač najbolj mogoče, enakomerno porazdeljena.
Decembrska prodaja na tuje je že po pravilu največja. Zadnje mesece oziroma decembra prodajo za konvertibilne valute največ izdelkov na Madžarsko, Češkoslovaško in v Sovjetsko zvezo. Visok izvoz pa načrtujejo v Gorenju tudi za letošnji januar; na tuje naj bi prodali za okrog 25 milijonov dolarjev izdelkov; letošnji januarski izvoz bi se tako, v primerjavi z lanskim januarskim, povečal za petino (20 %).
Z lanskoletnim rekordnim izvozom si je Gorenje samo še bolj utrdilo mesto med najpomembnejšimi slovenskimi in jugoslovanskimi izvozniki na trge s konvertibilnimi valutami ter povečalo svoj delež v izvozu. Gorenjevo odločenost, da kar največ svoje proizvodnje proda na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge, pa najbolj zgovorno potrjuje podatek, da so v obdobju 1982—1989 povečali izvoz za vče kot 200 %.
V lanskih hitro se spreminjajočih tržnih razmerah so v nazarskem Gorenju — MGA poslovali zelo dobro, kar se posebej kaže pri fizičnem obsegu proizvodnje, produktivnosti in zunanje-trgovinski menjavi. Izdelali so preko 1,350.000 aparatov in za izvoz namenili 72 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. Presegli so načrtovano vrednost izvoza, saj so na konvertibilni trg prodali za 12 milijonov dolarjev izdelkov.
Tudi vlagali so lani veliko in pospešeno. Naložbe so bile usmerjene v uresničevanje druge in tretje faze investicijske zasnove. S tem so sklenili obsežen projekt posodobitve in razširitve proizvodnje malih gospodinjskih aparatov, saj želijo še naprej ostati vodilni jugoslovanski proizvajalec. V letih od 1987 do 1989 so v te namene vložili 14 milijonov dolarjev. Temeljni cilj teh naložb so brez dvoma dosegli že s povečanjem proizvodnih zmogljivosti in z dvigom tehnološke ravni.
V leto 1990 so stopili kot družabnik koncema Gorenje z jasnim ciljem seveda, da postanejo sodobno in v svet odprto podjetje, ki mora biti predvsem dobičkonosno. Ob tem načrtujejo izrazito povečanje fizičnega obsega proizvodnje in razširitev proizvodnega sodelovanja z drobnim gospodarstvom, v tem primeru z majhnimi firmami, v katere nameravajo prenesti vsaj 30 odstotkov proizvodnje. Trenutno s petimi že sodelujejo, jim pomagajo z opremo, z nasveti pri vodenju in na
V nazarski lesni industriji ugotavljajo, da časi načrtovanju niso posebej naklonjeni, načrtovati pa je seveda treba. Tako so lani fizični obseg proizvodnje v nazarskem delu povečali za 4,5 odstotka, skupaj z obratom v Polskavi pa za 8,7. Lani so izvozili za 11 milijonov dolarjev izdelkov, kar pomeni 24-odstotni delež v celotnem prihodku, letos pa ga nameravajo podvojiti na 22 milijonov dolarjev in delež dvigniti na 35 odstotkov. Dejstvo je, da so bili lanski izvozni načrti izjemno visoko zastavljeni in jih tudi zaradi tega niso v celoti uresničili, kljub temu pa so zadržali pospešen trend rasti zunanjetrgovinske menjave.
Za lansko poslovanje je zelo neugodno dejstvo, da so po osmih mesecih sicer še poslovali dobro in v normalnih razmerah, izpolnjevali so načrtovano proizvodnjo in prodajo, v zadnjih mesecih pa so se morali soočiti s po-
ekonomskem področju ter tudi drugače. Iz znanih razlogov so te manjše zasebne firme seveda cenejše, nudijo pa jim izdelavo tehtnic, varilcev, podstavkov za mešalnike, ure in podobno. Obdržati torej želijo le proizvodnjo osnovnih aparatov v vseh različicah.
Poleg tega razumljivo želijo popestriti program z novimi izdelki in z dodatnim nakupom programov. Osvajajo torej nove aparate in razvijajo nove generacije že osvojenih. Seveda je tudi v letošnjem letu prevladujoča usmeritev v izvoz na konvertibilno tržišče. Vrednost izvoza bo presegla 20 milijonov dolarjev, v to pa bodo vključili 75 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. Ob tem uvajajo nove oblike trženja, kar pomeni prodajo znanja tehnologije in licenc na vzhodnoevropskih trgih. Kakorkoli že, letos bodo proizvodnjo povečali za 47 odstotkov, takšno povečanje pa je plod naložb v ob-
dobju med letoma 1987 in 1989.
S prodajo nimajo težav, kar potrjuje tudi dokupljeni
pravljeni.
Njihova stalnica je evropska kakovost izdelkov, tudi na domačem trgu. To je dej-
•	S tem so sklenili obsežen projekt posodobitve in razširitve proizvodnje malih gospodinjskih aparatov, saj želijo še naprej ostati vodilni jugoslovanski proizvajalec. V letih 1987—1989 so v te namene vložili 14 milijonov dolarjev.
% Seveda je tudi v letošnjem letu temeljna usmeritev v izvoz na konvertibilno tržišče. Vrednost izvoza bo presegla 20 milijonov dolarjev, v to pa bodo vključili 75 odstotkov proizvodnih zmogljivosti.
•	Dobro vedo, dà lahko le dobro usposobljen delavec uresničuje smelo zastavljene dolgoročne razvojne cilje podjetja, povezane s kakovostjo izdelkov, najmanj na ravni svetovnih konkurenčnih podjetij.
program v vrednosti 3 milijone DEM. Čeprav na domačem trgu pričakujejo povečano konkurenco domačih in tujih proizvajalcev, želijo delež domače prodaje vsaj obdržati, če ne že povečati.
Znani bojkot jih ni prehudo prizadel, saj so težave doma pričakovali in bili nanje pri-
stvo, ki ga potijujejo s tem, da lani reklamacij ni bilo. Letos želijo povečati delež na obstoječih trgih Zahodne Evrope, osvojiti trge v Italiji, Španiji in Franciji, predvsem pa v Kanadi in ZDA. Na slednja tržišča so lani že poslali prve izdelke in bili nad odzivom več kot prijetno presenečeni. Vsekakor lep obet za letošnje načrte, saj naj bi vrednost prodaje doma in na tujem povečali za 67 odstotkov.
Stalna je tudi njihova skrb za primerno motivacijo delavcev, prav tako pozornost izboljšanju kvalifikacijske sestave zaposlenih v korist višje in visoke izobrazbe. Dobro vedo, da lahko le dobro usposobljen delavec uresničuje smelo zastavljene dolgoročne razvojne cilje podjetja, povezane s kakovostjo izdelkov, najmanj na ravni svetovnih konkurenčnih podjetij.
J. P.
.	ig :.v;...
(liti bil
sfcs» \ -
polnim preobratom. Ustavila se je namreč prodaja prav vseh programov, kar se je na-zarskim lesarjem zgodilo prvič. V prejšnjih letih so bili zastoji le na posameznih programih, tokrat pa kar na vseh. Vzroki so bili seveda inflacija, previsoka cena denarja, plačilna nesposobnost kupcev in podobno. V teh mesecih je realizacija torej zadostovala komaj za obresti, obratne in druge stroške. Spodbudno je, da je delež dolgoročnih kreditov majhen, da so v primerjavi s predlanskim letom precej zmanjšali obveznosti do tujih kreditov in da obresti niso več tako uničujoče breme.
V letošnjem letu prilagajajo proizvodnjo dejanskemu stanju in jo nameravajo povečati za 20 odstotkov, pogoj za to pa so seveda kolikor toliko normalne razmere. Že v januarju je poslovanje spodbudno, čeprav se še; borijo z nelikvidnostjo, ki jo v tem če-
trtletju hočejo normalizirati, tudi zaradi pospešenih aktivnosti znotraj podjetja. Notranjih sprememb bo precej, ob tem pa velja povedati, da vsaj trenutno ne odpuščajo delavcev in da so jih 150 že premestili iz najrazličnejših režijskih del v proizvodnjo.
Letos večjih vlaganj ne bo. Prva naloga na tem področju vsekakor je, da izkoristijo vse naložbe v zadnjem obdobju. Ob divjanju inflacije so z osebnimi dohodki zaostali za povprečjem, zato jih v seda-
je njena cena naravnana na evropsko raven, cena končnega izdelka pa je bistveno pod to ravnijo.
Ustanovitev koncema je seveda povzročila bistveno drugačne odnose, že sedaj pa ugotavljajo velike prednosti in napredek, ki temelji na nasvetih tujih svetovalcev. Ti želijo predvsem usposobiti zaposlene, da bodo sami spreminjali razmere, ne pa, da jim bodo modele vsiljevali drugi. Sem gotovo sodijo tudi prizadevanja, da bi v odlo-
•	Lani so izvolili za 11 milijonov dolarjev izdelkov, letos pa ga nameravajo podvojiti na 22 milijonov dolarjev in njegov delež v celotnem prihodku dvigniti na 35 odstotkov.«
•	Ustavila se je namreč prodaja prav vseh programov, kar se je nazarskim lesarjem zgodilo prvič. V prejšnjih letih so bili zastoji le na posameznih programih, tokrat pa kar na vseh.«
•	Notranjih sprememb bo precej, ob tem pa velja povedati, da vsaj trenutno delavcev ne odpuščajo in da so jih 150 že premestili iz najrazličnejših režijskih mest v proizvodnjo.«
•	Tuji svetovalci želijo predvsem usposobiti zaposlene, da bodo sami spreminjali razmere, ne pa. da jim bodo modele vsiljevali drugi.«
njih razmerah želijo znova dvigniti. Lani so pričeli z utrjevanjem notranjih razmer in odnosov in bodo s tem letos nadaljevali, ekološki problem pa hočejo rešiti do prihodnjega leta, ko bo lesna industrija v Nazarjah slavila 90-letnico. Odločitev je trdna, ne vedo pa še, ali bodo posegli po obnovi, ali po gradnji novih naprav. Še vedno je velik problem lesna surovina, tudi zaradi tega, ker
čanje vključili čim več mladih sposobnih ljudi, ki bodo za svoje delo tudi odgovarjali.
Posebej zanimivo je tudi pričakovanje končne odločitve pri usodi podjetja LIK Savinja, ki bo znana v bližnji prihodnosti, pri njej pa veliko vlogo igra tudi Gorenje s svojo nazarsko lesno industrijo.
J. P.
25. januarja 1990
GOSPODARSTVO, POLITIKA
naš čas Stran 5
Era TOK Kmetijstvo Šoštanj
Obsežen naložbeni program
Ce kje, potem so prizadevanja na področju proizvodnje hrane v naši občini obdarila željene sadove. O tem dovolj zgovorno pričajo lepi rezultati na tem področju, ki kljub zmanjšanju življenjskega prostora niso izostali.
Za tri odstotke preseženi planski cilji v primerjavi z letom 1988 oziroma 4 milijone 279 tisoč litrov oddanega mleka, kar za 29 odstotkov več odkupljenega svinjskega mesa, doseganje ciljev na področju perutnine, mladega pitanega goveda, hmeljarstvu, 34 tisoč kilogramov odkupljene pšenice navdajajo z optimizmom, ki ga tudi v letošnjih razvojnih prizadevanjih ne manjka. »Naši načrti za letos temeljijo na dokaj realnih osnovah in trudili se bomo zastavljene cilje na področju proizvodnje hrane v občini tudi doseči,« poudarja direktor Erine temeljne organizacije kooperantov Šoštanj Marjan Jakob.
Ob vseh teh prizadevanjih pa ne gre zanemariti obsežnega naložbenega programa.
Tako naj bi se v družbenem sektorju letos lotili obnove hleva v zadružni enoti v Šmartnem ob Paki, zasadili na tem področju s hmeljem čimveč površin. Na enoti Turn naj bi za dva do tri hektarje povečali površine jablanovih nasadov, v program naložb pa so uvrstili tudi delovno enoto Ravne, kjer naj bi izboljšali tehnologijo pri dosuševanju in spravilu sena ter silaže.
Tudi v zasebnem sektorju bo največ pozornosti deležna živinoreja. Tako kot v preteklih dveh letih se nameravajo znova vključiti v republiški program, ki omogoča posameznim kmetijam pridobitev republiških sredstev bodisi za izgradnjo novega ali obnovo starega hleva. Pri petih kooperantih, ki so se lotili te naložbe pred dvema letomo, bodo letos pridobili prav na takšen način 200 novih stojišč za krave molznice. Možnosti za pridobitev republiških sredstev pa ima še pet oziroma šest kmetij, na katerih naj bi gradili hlev za kombinirano rejo, pri drugih pa za specializirano proizvodnjo hrane.
—tap
I I
Ustanovni zbor
I prihodnji teden
I
I I I I I I
Dve leti je minilo od takrat, ko so zlili na papir svoje zahteve in želje nekateri slovenski kmetje in ustanovili slovensko kmečko zvezo. Od petka, 2. februarja, pa naj bi postala ena od njenih članic tudi Šaleška kmečka zveza.
Na vprašanje, zakaj prihaja do ustanovitve slednje v velenjski občini tako pozno, je član iniciativnega odbora Franc Drofelnik takole odgovoril: »Nikogar ni bilo, da bi izraženo pobudo »spravila v življenje. Del krivde za kasnitev pa tiči tudi v poletnem mrtvilu. Uresničevanja pobude, izrečene na ekološkem shodu v Zavodnjah, smo se namreč lotili prav v do-pustniškem času.«
Najbrž ni treba posebej naglasiti ciljev njene ustanovitve, saj so enaki ciljem slovenske kmečke zveze, ki se
zavzema za večjo težo kmetovih odločitev, da bo ta resnično gospodar na svojem posestvu. Zato se tudi programa zveza in njenega odbora za Šaleško dolino ne razlikujeta v prednostnih nalogah, le da so kmetje velenjske občine dodali nekaj svojega, glede pač na razmere na tem področju v dolini.
Ob razvijanju družinskih kmetij skupaj s kmetijsko gospodarsko dejavnostjo se slovenska kmečka zveza med drugim zavzema za ukinitev zemljiškega maksimuma, kajti poceni hrane na majhnih kmetijah pač ni mogoče pridelati, za ukinitev vseh vrst monopola od gozdarskega, lovskega, ribiškega do živilskega, trgovinskega in nenazadnje tudi industrijskega. »V naših lastnih točkah pa si bomo vsi, ki bomo povezani v Šaleški kmečki zvezi, prizadevali za vrnitev vseh odvzetih kmetijskih in
gozdnih površin, za vrnitev in ureditev zadružne lastnine, za čimprejšnjo usposodo-bitev in vrnitev zaradi rudarjenja prizadetih zemljišč. Ekološke razmere pa nas prav tako silijo, da se tudi mi pridružimo množici tistih, ki se zavzemajo za sanacijo vseh onesnaževalcev okolja in za povrnitev stroškov prizadetim kmetom,« je predstavila program Šaleške kmečke zveze Sonja Ar-lič. Z ustanovitvijo zveze pa nameravajo šaleški kmetje podpreti prizadevanja slo-
venske kmečke zveze, kajti zavedajo se, da bodo le s skupnimi močmi lahko pri uresničevanju zastavljenih nalog uspešni.
Na ustanovnem občnem zboru, pripravljajo ga za petek, 2. februarja ob 10. uri v prostorih šoštanjskega kulturnega doma, ne bodo sprejemali le delovnega programa, ampak izbrali tudi svoje predstavnike, s katerimi se nameravajo vključiti v volilni boj.
Prizidek k		.'K ' . ' .	i V # V S&vjpvi:-'
	m j		
zdravstvenemu			
domu			
Pri snovanju nalog minulega srednjeročnega obdobja smo v občini namenili naložbama na področju družbenih dejavnosti osrednje mesto v programu. Ob njegovem koncu pa žal, ugotavljamo lahko le, da sta bili prevelik zalogaj in zatorej bolj hotenji kot kaj drugega. Vsa dosedanja prizadevanja na tem področju namreč niso obrodila željenih sadov, saj učenci osnovne šole Šalek še vedno nimajo ustreznih površin za izvajanje pouka telesne vzgoje, uporabniki zdravstvenih storitev in zdravstveni delavci v našem mestu ne ustreznih nujno potrebnih površin. V tem trenutku pa ob vsem tem zaskrbljuje še dejstvo, da je usoda z obema naložbama dokaj nedorečena.
Optimizma tisti, ki se »ubadajo« z naložbo na področju zdravstva, v boljše čase niso izgubili. Navsezadnje tudi zaradi tega ne, ker so kljub neugodnim časom uspeli narediti to kar so — usposobitev kletne etaže prizidka, v katerem so poleg organizirane centralne dežurne službe še prostori za izvajanje urgentne službe ter dejavnost pljučnega in RTG dispanzerja. Takole so bo našem obisku o dosedanjem poteku izgradnje, težavah in načrtih pripovedovali predsednik kolegijskega poslovodnega odbora Kri-stian Hrastelj. član poslovodne ga odbora za medicinsko področje dr. Jože Rebenik ter vodja tozda Splošno zdravstvo dr. Iva« Zupane.
PRECEJ MANJŠI PRIZIDEK
Po letu 1973 je naše mesto doživelo hiter razvoj. Število prebivalcev se je povečalo za več kot 100 odstotkov, prav tako število delavcev, s tem pa tudi uporabnikov zdravstvenih storitev. Za zagotavljanje zdravstvenega varstva slednjih pa vsemu navkljub ni bilo namenjenega niti kvadratnega metra več prostora v zdravstvenem domu v Titovem Velenju.
Prva ideja o izgradnji prizidka je zaradi prej zapisanih razlogov vzklila na dan leta 1975. »Že pri pripravi naložbenega programa smo večkrat predstavili nujnost izgradnje prizidka k zdravstvenemu domu v Titovem Velenja, s katerimi bi izboljšali delovne pogoje zaposlenih, uporabnikom zdravstvenih storitev pa nudili takšno zdravstveno varstvo kot jim gre. Zal, v skoraj 10 letih nismo uspeli dokončno prepričati in utemeljiti naših razlogov «a izgradnjo. Kako si drugače razlagali dejstvo, da je naložba izpadla iz kar treh sred-
njeročnih programov. Vsakokrat smo verjeli obljubam, da bo »prišel na vrsto« v naslednjem obdob-ju- V tem čas« pa smo pred svojimi očmi mirno gledali širjenje zmogljivosti na tem področju pri sosedih tudi s tistim denarjem, ki je bil namenjen za razširitev in izboljšanje delovnih pogojev na velenjskem območju,« pravi Kristjan Hrastelj.
Po letih naprezanj se je tako lani poseben gradbeni odbor končno lotil fazne izgradnje prizidka s 5000 kvadratnimi metri bruto površin. To je še vedno le polovica tega, kar bi za »obvladovanje« zdravstvenih vprašanj samo na področju Titovega Velenja po normativih in standardih pooblaščenih strokovnih organizacij morali imeti.
Prva etapa — kletni del prizidka bo v celoti namenjen izvajanju rentgenološke dejavnosti ter dejavnosti, ki so jo doslej morali zdravstveni delavci opravljati v garažah in predelanih sanitarnih prostorih (dežurna služba, nujno medicinsko pomoč). V drugo etažo ali prvo nadstropje naj bi po programu preselili obratne ambulante z medicino dela, v tretje pa specialistične ambulante. Tako bi v obstoječem objektu sprostili možnosti za razširitev in ureditev sedaj prenatrpanega predšolskega in šolskega dispanzerja, skupaj s pripadajočimi službami.
• In kako daleč je izgradnja danes? Končana je prva razširjena etapa prizidka oziroma do tretje gradbene faze, ki zajema izgradnko razširjenega veznega hodnika, prostorov za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva s centralno dežurno službo, urgentnim oddelkom ter rentgenološko dejavnost (pljučni in RTG dispanzer). Po predračunu je izgradnja omenjenega dela veljala 1867 starih milijard dinarjev, opravljena nujna dodatna dela pri izgradnji razširjenega veznega hodnika pa so »stvar« plačila v tekočem letu. Denar za dokončanje prve etape prizidka je investitor. Zdravstveni center Velenje, združeval predvsem s ceno zdravstvenih storitev. »Nadejamo se, da nas organizacije zdrnžbeaega dela naše občine ne bodo postile na cedilu pri urejanju drage etape izgradnje oziroma obratnih ambulant.«
USPOSODOBITEV KLETNE ETAŽE PRIZIDKA PRINAŠA VSEBINSKE IN OGRANIZA-CIJSKE SPREMEMBE
Po zagotovilih sogovornikov so z usposodobitvijo kletne etaže
prizidka ustvarjeni pogoji za prehod na evropski delovni čas-skupnih služb in dispanzerskih dejavnosti, mnogo pomembnejša pri tem pa je kakovost v najširšem pomenu besede — od organiziranja najnujnejše medicinske pomoči do centralne dežurne službe in neprekinjenega zdravstvenega varstva občanov takrat, ko redne ambulante ne delajo. »Pri tem imam v mislih dve stvari: kvaliteto pri obvladovanju stroke ter dostop do zdravnika v vsakem trenutku. Kajti, dežurna služba odslej ne bo več organizirana na dveh ločenih, ampak le na enem mestu za celotno občino,« je povzel besedo dr. Ivan Zupane. Občanom naj bi bil v takih primerih na voljo kar celoten team, ki naj bi ga poleg dveh zdravnikov sestavljala še medicinska sestra in voznik reševalnega avtomobila. Nenazadnje pa sta porok za kakovost še oprema in znanje. Večina zdravnikov se je namreč dodatno usposabljala na centru za intenzivno terapijo na celjskem kirurškem oddelku, sodobnejšo opremo pa predstavljajo naprave za oživljanje in vzdrževanje življenjskih funkcij pri ljudeh, ki jim je to potrebno ter specialno leteče ambulantno vozilo, ki so ga kupili ob pomoči velenjskega združenega dela. »Vse to je kakovost, za katero se je splačalo toliko naprezati,« poudarja dr. Ivan Zupane.
• Zakaj dva zdravnika na oddelku nudenja najnujnejše medicinske pomoči? Po mnenju sogovornika bi bila zdravstvena varnost občanov, »grajena« le na enem zdravniku in ob tako razgibanem terenu, preveč tvegana. Čeprav je nova organizacijska oblika — stalna prisotnost enega zdravnika v urgentni ambulanti povsem utemeljena, ne predstavlja cenejše, ampak dražjo zdrav-
stveno varstvo, ki pa je zato na drugi strani mnogo večja od sedanje. Naj zapišemo ob tem še to, da v prostorih kletne etaže prizidka že poteka dejavnost dnevne urgentne ambulante, neprekinjenega zdravstvenega varstva občanov — nočno, nedeljsko, praznično — pa naj bi steklo takoj ob pridobitvi obratovalnega dovoljenja. Po 29. januarju pa še dejavnost protituber-kuloznega dispanzerja in rentgenske dejavnosti.
MED PRIDOBITVAMI TUDI DIABETIČNA AMBULANTA
S preselitvijo dejavnosti v spodnji del prizidka bodo imele na voljo kakšen kvadratni meter več druge dejavnosti. V dosedanjih prostorih protituberkulozne-ga dispanzerja naj bi razširila dejavnost laboratorijska diagnostika. Del slednjih pa naj bi prav tako preuredili v diabetični dispanzer, katerega vrata so od 1. januarja dalje odprta večkrat na teden in konziljarno internisti-čno ambulanto. To bosta gotovo pomembni pridobitvi za sladkorje bolnike. Teh v naši občini ni tako malo. V starih prostorih rentgena pa načrtujejo ureditev družbene prehrane, ki je okrog 340 delavcev dopoldanske izmene praktično sedaj nima. Seveda pa bo potrebno na slednje še nekoliko počakati oziroma ideja bo postala stvarnost šele z rešitvijo vprašanja v zvezi z organiziranjem zdravstvenega varstva delavcev in prizidka k lekarni. Do takrat pa bodo ti prostori namenjeni za lekarniško dejavnost.
• Zakaj premestitev dejavnosti, kjer razmere niso bile tako »katastrofalno« slabe v kletno etažo prizidka?
Na to vprašanje je Kristian
Hrastelj takole odgovoril: »Le na ta način je namreč zdravstvena varnost občanov večja in popolnejša od sedanje. Vsaka dejavnost se mora odvijati v določenih prostorih, ti pa morajo ustrezati strogim merilom svetovnih zdravstvenih organizacij. Vsaka dejavnost je načrtovana tako, da ustreza celovitosti izvajanja postopkov v verigi. Tega pa marsikdaj in marsikje doslej nismo mogli izpolnjevati.«
NEDOREČENA NADALJNJA IZGRADNJA PRIZIDKA
Z ureditvijo kletne etaže prizidka stiska v zdravstvenem domu še zdaleč ni rešena. Vprašanje, kako bo z njegovo nadaljnjo izgradnjo, pa v tem trenutk ostaja brez odgovora. Z ukinitvijo si-sov in spremembami na področju družbenih dejavnosti naj bi za dogovorjene naložbe na občinski ravni in zapisane v srednjeročnih razvojnih programih, po prvem predlogu, zbirali denar »doma«.
Po kasneje izdelani variantni rešitvi pa naj bi denar za tako imenovani 100 odstotni program zagotavljala republika. »Vse preveč stvari je pri tem nedorečenih in neusklajenih. Prav zaradi tega ne organiziramo sedaj nobenih aktivnosti za nadaljevanje izgradnje prizidka k zdravstvenemu domu Titovo Velenje, kar je seveda ob dejstvu, da z usposodobitvijo le dela novogradnje nismo rešili skoraj ničesar. Sicer pa je tako, da se odgovornosti za razvoj zdravstva zavedamo v pretežni meri le zaposleni v zdravstvenem centru. Mnogo premalo pa tisti, ki bi z nami vred morali skrbeti zanj — od republike do občine.« Na mačehovski odnos do teh vprašanj, po mnenju sogovornika med drugim kaže tudi to, da naša občina prispeva v sklad solidarnosti 4
f--- ———- —«	■■•« jv«.n»u, |rivHiniv
pa uresničeno v praksi. Brez zdravega človeka ni proizvodnje. Če bomo to zanemarjali, skozi vrata v Evropo ne bomo stopili.«
Po načrtih, naj bi letos bila končana druga etapa izgradnje prizidka — prostori obratnih ambulant in medicina dela. Šele z ureditvijo teh prostorov bo dana možnost za preselitev predšolskega in šolskega dispanzerja, ki sedaj delata v povsem neustreznih prostorih (če tega vprašanja ne bomo v občini kmalu rešili, jih bodo morali zapreti) ter lekarniške dejavnosti.
Če bi vse obljube postale stvarnost, bi bil — po predvidevanjih naših sogovornikov — prizidek nared do konca leta 1993. »Povsem nerazumljivo je, da zadevo vlečemo naprej, srednjeročnega obdobja pa je bilo lani konec. Glede na družbeni produkt, ki ga naša občina ustvarja v slovenskem prostoru, smo si zaslužili več kot v zdravstvu trenutno imamo. Sicer pa kako naj bi bilo drugače, če pravega posluha za reševanje tovrstnih vprašanj ni niti v dolini, kaj šele v širšem slovenskem prostoru. Ne morem se sprijazniti z dejstvom, da smo morali tako prosjačiti za denar za nakup nujno potrebnega sodobnega reševalnega avtomobila. Delovni pogoji, ekološke razmere botrujejo mnogim boleznim občanov Šaleške doline, da ob tem posebej ne omenjam presenetljivega števila poškodb pri predšolskih in šolskih otrocih. Te so za tri- do štirikrat večje od republiškega povprečja. In zelo malo časa imamo, da za zdravstveno varstvo vseh nas naredimo najmanj kar lahko — to pa je izgradnja prizidka še v tem letu ali vsaj do konca leta 1993.« je ob koncu pogovora strnil svoja razmišljanja dr. Jože Reber-nik.
T. Podgoršek
Centralna dežurna služba na enem mestu zagotavlja večjo zdravstveno varnost, saj bo občanom v vsakem trenutku na voljo en zdravnik
Nova organiziranost kmetov Šaleške doline
Bo zadruga v prihodnje delovala samostojno?
Bolj kot snovanje delovnih programov za letos se kmetje Šaleške doline v tem času ukvarjajo z organizacijskimi vprašanji, kajti spremembe v naši družbi tudi kmetijstvu niso prizanesle
»Ob zvezni bo osnova celotni organiziranosti slovenskega kmetijstva republiška zakonodaja na tem področju. Čas bo prinesel, kakšna pravzaprav bo. Vse dosedanje razprave pa so pokazale, da kmetje želijo imeti močno zadrugo, ki bo nastopila na trgu in v kateri bodo imeli člani pomembno besedo,« pravijo na Erini temeljni organizaciji kooperantov Šoštanj.
Že konec prihodnjega meseca naj bi bilo znano, ali bodo kmetje velenjske občine tudi v naslednjih letih povezani pod okriljem delovne organizacije Era, ali pa se bodo odločili za odcepitev Oziroma za svojo samostojno zadrugo.
Bistveno vlogo bo pri tem, po mnenju direktorja temeljne organizacije kooperantov Šoštanj Marjana Jakoba, odi-
gral ustanovitveni delež vsakega člana zadruge, na osnovi katere bo imel ta pravico upravljanja v njej. Nenazadnje pa naj bi bile pomembna tudi dosedanja povezanost kmetov z Ero, kajti stvari so ponekod močno prepletene in povezane. »Kakorkoli že, upam, da bomo našli pravo rešitev tega vprašanja, ki bo v prid razvoju kmetijstva in pridelovanju hrane na našem območju in ne kako drugače. Kajti, spremembe narekuje med drugim tudi drugačno organiziranost pospeševalne, se-lekcijske službe in vseh ostalih, ki sodelujejo v tej verigi. Škoda bi bilo zavreči vsa dosedanja prizadevanja, saj so že obrodila željene sadove.« Dokaj trd oreh bo med drugim še vršitev vprašanja okrog lastnine zadrug: Vsem, ki bomo odločali o nadaljni organiziranosti na področju kmetijstva v velenjski občini, bo očitno potrebna zvrhana mera razumevanja, strpnosti, preudarnosti, če hočemo v korak s časom in skozi vrata v Evropo 92.
Celjska regija
Velenjčani najuspešnejši mlečni proizvajalci
Trud na področju pridelave mleka v Šaleški dolini ni izostal. Potrjujejo ga doseženi rezultati na tem področju.
Na Erini temeljni organizaciji kooperantov se namreč ponašajo s kar tremi največjimi mlečnimi proizvajalci v celjski regiji za leto 1989. Na prvem mestu krepko vodi Alojz Rožič iz Topolšice, ki je lani oddal 163 tisoč 320 litrov mleka oziroma 5355 litrov poprečno na kravo. Franc Rotnik iz Raven je s 138 tisoč litri na drugem mestu, tretji pa je kmet Miran Te-kavec iz Topolšice, ki je lani namolzel 126 tisoč 165 litrov mleka. Zanimiv je tudi podatek o poprečnih količinah oddanega mleka na kravo. S 3136 litri je naša občina v samem vrhu v republiki.
Sicer pa je preteklo leto 218 kooperantov — mlečnih proizvajalcev v Šaleški dolini oddalo 4 milijone 279 tisoč litrov mleka. (tap)
Ocenili skupno vajo
Predstavniki občinske gasilske zveze Velenje, zastopali so jo Tone Berložnik, Mihael Valenci in Avgust Oblak, so skupaj z vrstniki občinske gasilske zveze Slovenj Gradec v torek, 16. januarja, na Graški gori ocenjevali skupno gasilsko vajo, imenovano Graška gora '89.
O vaji je poročal Mihael Valenci, ki je bil tudi njen vodja. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so se na praktični vaji pokazale, je bila po razpravi vaja ocenjena za dobro.
V nadaljevanju skupnega sestanka na Graški gori, so predstavniki obeh občinskih gasilskih zvez tudi spregovorili o sedanji spremenjeni obliki požarne varnosti v občinah. Dogovorili so se, da bodo tudi v prihodnje gasilci občin Velenje in Slovenj Gradec še tesneje sodelovali, oboji pa se bodo pripravljali na prihodnji kongres slovenskih gasilcev, ki bo takrat v Slovenj Gradcu.
B. M.
Kino klub Gorenje Titovo Velenje
Uspel 1. festival ekološkega filma
Kino klub »GORENJE« deluje v prostorih kulturnega doma vsak četrtek od 19. do 20. ure. Razširili smo svojo filmsko dejavnost tudi na video in dia in vas vabimo v svoje vrste.
Brezumno igranje z ognjem
V zadnjem času imajo velenjski gasilci precej dela z gašenjem požarov, ki so nastali ponoči v zabojnikih. Res, daje bilo teh požarov nekaj tudi v preteklosti, vendar pa se v letošnjem letu ti povečujejo. V nedeljo, 14. januarja je v središču Titovega Velenja ob 21. uri hkrati zagorelo kar v treh zabojnikih in sicer v dveh pred osnovno šolo Gustava Šilihain eden pred Centrom srednjih šol. Dva dni kasneje pa je ogenj ponovno izbruhnil v zabojniku pred GSŠ. Po prvih ocenah je bil v vseh primerih ogenj podtaknjen, kar pomeni, da odpadki v zabojnikih niso zagoreli zaradi malomarnosti občanov. Kdo to počenja, ali počenjajo je za zdaj težko reči, dejstvo pa je, da se z ognjem ni dobro igrati. Neznani piro-mani se sploh ne zavedajo, da uničujejo družbeno lastnino, povzročajo stroške gasilcem, bližnje objekte pa spravljajo v nevarnost. In še bi lahko naštevaE. Upamo lahko le, da se bodo nepridipravi kaj kmalu ujeli v mrežo pravice.	ti'M:
» # -
Kino klub »Gorenje« je v soboto, 21. januarja, v prostorih STISKARNE priredil revijo ekoloških filmov, ki so jih izdelali kinoamaterji slovenskih filmskih klubov. Prireditev je potekala pod imenom »EKOLOŠKI FILMSKI DOKUMENTI«, na vabilo o sodelovanju pa se je oglasilo več kot trideset kino klubov in filmskih krožkov iz vse Slovenije. Filmi, ki so jih avtorji poslali, posegajo v ekološke katastrofe in dogajanja iz vse Slovenije, še posebej filmi iz naših najbolj ogroženih krajev kot so Jesenice, Mežica, Trbovlje in seveda Titovo Velenje. Med odličnimi filmskimi zapisi dokumentov o dogajanju, igranih in žanr-skih predstavitev ekoloških strahot, smo za projekcijo izbrali le najboljše, ki smo jih uvrstili v dve kategoriji; v prvi smo prikazali ekološke filme ki posegajo v slovenski prostor, v drugi pa smo gledalcem predstavili devet posebnih in še praktično nikoli videnih ekoloških filmskih dokumentov iz naše doline, to je od Družmirja ko še ni bilo porušeno, odlaganja pepela, razstrelitve šoštanjske cerkve, umiranja za-vodenjskih gozdov in še bi lahko naštevali. Pretresljivi dokazi našega vsakdana so napravili močan vtis na številno publiko, iz pogovora z nekaterimi gledalci pa smo ugotovili, da bo treba projekcijo ponoviti še na več kra-jih.
Takoj za projekcijo filmov je bila v istem prostoru projekcija umetniških diapozitivov z naslovom »Prelivanja«, ki jih je avtor Marijan Močivnik z vso skrbnostjo, prefekcijo motivov, kompozicije in tehnično dodelanost-jo pripravil za ta večer kot zaključeno celoto, prikaz neokrnje-
ne narave našega in primorskega sveta, v katerem živi in dela. Posebnost projekcije je bilo prelivanje posameznih diapozitivov, ki je mogoče s posebno tehnično opremo, seveda pa tudi s skrbno izbranim zaporedjem diapozitivov, kar vsaki sliki motiv potroji in da še eno, popolnona umetniško usvarjeno in videno dimenzijo.
Člani Kino kluba »Gorenje« so spet dokazali, da so sposobni speljati vrhunsko projekcijo filmov in diapozitivov popolnoma brez tehničnih napak, tudi če prispejo filmi na festival kar v treh filmskih formatih in različnih glasbenih opremah. Dokumentarnost gradiva je neprecenljive vrednosti, te pa se člani klubov zavedajo, zato dogodke nenehno beležijo in filme primerno hranijo in predstavljajo..
Po filmskem večeru je bila okrogla miza o perspektivah in razvoju amaterskega filma v Sloveniji in znova se je potrdilo dejstvo, da filmske kamere ni mogoče z ničemer zanemarjati, amaterska filmska kultura pa je spet v rahlem vzponu. Na željo mnogih obiskovalcev so se organizatorji fe'stivala odločili, da bo postal tradicionalen, glede na produkcijo tovrstnih filmov pa bie-nalen. Festival je usmerjen kot filmska revija, zato ni bilo ocenjevanja filmov in podeljevanja nagrad.
Večer s predstavitvijo slovenskih ekoloških filmov je v celoti uspel, žal pa med gledalci ni bilo nikogar od (predstavnikov) zelenih ali od Šaleškega ekološkega društva, ki jim je toliko mar za naše okolje.
Boris Salohir
r *
PODARIM — DOBIM Nimate sreče na akciji Podarim—dobim, na 3 x 3, na lotu, pa še kje? Poskusite srečo drugje! Denimo na kakšni naši domači prireditvi, kjer lahko za nagrado dobite celo svinjsko glavo. Mar to ni lepa in povrh vsega še okusna nagrada?! (b. m.)
PET PEDI
Splav
V času predvolilnih kuhinj in drugih priprav strank, ki so nastale v odprtem političnem prostoru, je iz naftalina zrastlo tudi vprašanje o abortusu. V tem obdobju se zdi, da je to ključno vprašanje za uspeh na volitvah, saj ni poštenega časopisa na slovenskem, ki o tem ni spregovoril kakšne besede. Pa tako tudi sam pristavljam lonček, da bom v trendu, kakor se pametno temu reče.
Videti je, da ga ni vprašanja pod soncem, ki bi bilo enkrat za vselej rešeno, če se na tak ali drugačen način vmeša ideološkost. Nekatere nove partije s tem dokazujejo, da želijo prodreti v vse pore posameznikovega življenja. Jasno je postalo, da nobena partija, ki postavlja na prvo mesto ideologijo, v principu ni nič boljša, kot zveza komunistov. Ali drugače; najbrž bi bili v enako bednem ideološkem in gospodarskem položaju, če bi štirideset let za po-vrstjo bila na oblasti katerakoli druga partija, ne ravno zveza komunistov. Enopartijskost razžre še tako dobre namene.
Bolj, kot politično vprašanje in vprašanje etosa, kot temu rečejo krščanski demokrati, pa z obujanjem te dileme, vstaja iz pozabe slovenska preganjavica pred izumrtjem naroda. Znano pa je, kako je ta problem rešil velik prijatelj Jugoslavije, pokojni conducatore saj je prepovedal vse vrste splavov, legalne in ilegalne, kakor tudi one, s katerimi se je dalo preko Donave. Poleg tega je njegova žena, lepa Elena zapovedala, da mora vsaka Romunka imeti štiri otroke, po možnosti štiri hčerke, ki bodo rodile nove štiri Romunke, moški spol pa so itak uvažali iz prijateljskih držav in gibanj. To bi torej veljalo priporočiti Slovenkam; kaj priporočiti! Prepovedati splav! Zapovedati število otrok in tako se bomo Slovenci namnožili, kot bolhe v ža-govini in ni vrag, da ne bi čez sto let šteli najmanj toliko, kot Srbi in se jih nam ne bo treba več bati; ne Srbov, ne Nemcev, ne kogarkoli drugega, kije že in ki še bo vrgel oči po deželici na sončni strani Alp.
Toda to je tako resna in osebna stvar, da se iz tega ne bi smel šaliti. A kaj, ko postanem nejevoljen in si ne morem kaj, da ne bi povedal kakšne pikre, ker se vedno znova in znova mudimo s stvarmi, ki bi že morale biti presežene. Koneckoncev nam ne bi nič pomagalo, če bi se Slovenke spremenile v rojevalne stroje.Že zdaj nam je ušlo v svet za boljšim kruhom toliko ljudi, da nas je lahko groza. Sem prepričan, da je skrb za propad naroda za lase privlečena in se zopet posega v tisto, kar veliko ljudi razume z besedo svoboda!	Peter Rezman
n i
i
L'
Obrtniki, mala podjetja
VODENJE POSLOVNIH KNJIG IZRAČUN AMORTIZACIJE IZDELAVA BILANCE
PROFIT, Podjetje za finančno računovodstvo svetovanje in storitve, Efenkova 61, p. p. 11. (063) 854-879 (med 11. in 14. uro)
1
T
I J
Predstavitev univerzalne duhovne kulture Indije
Glede na to, da bo tokrat že drugič v Titovem Velenju organiziran program Hinduistične skupnosti iz Ljubljane je primerna priložnost, da se prebivalcem Titovega Velenja pobliže predstavi Hinduisti-čna skupnost in njihov program glasbenega koncerta in predavanja. Skupnost je bila ustanovljena leta 1983 v Ljubljani, predstavniki skupnosti oziroma gibanja gojijo življenjsko filozofijo Ved. Pred kratkim je skupnost izdala prvo tovrstno knjigo v slovenskem jeziku pod naslovom SRI IŠOPANIŠAD. To je zbirka aforizmov, 5000 let starih biserov modrosti o zakonih narave.
Poleg publiciranja stare vedske književnosti Hinduistična skupnost prireja in organizira predavanja in koncerte tradicionalne indijske duhovne glasbe širom Slovenije, gibanje je znano kot »Hare Kri-šna«. Skupnost se trudi predstaviti ljudem najboljše kar nam lahko ponudi Indija: univerzalno duhovno kulturo z glasbo, filozofijo, književnostjo in najblobjo življenjsko modrostjo. Tokratni koncert in predavanje bo v petek, 26. januarja ob 18. uri, v mali dvorani doma kulture T. Velenje.
Se beseda o tokratnem programu in gostu, ki bo vodil program : Sacinandana Swami je duhovni naziv enega od vodilnih predstavnikov uglednega Centra za vedske študije v univerzitetnem mestu Hei-delbergu ZRN. Ljubeznivo se je odzval vabilu, da se na svoji turneji po Evropi ustavi tudi v Sloveniji oziroma v Titovem Velenju. S še dvema imenitnima glasbenikoma nam bo najprej pričaral duh tradicionalne indijske spiritualne glasbe. Zatem bo imel predavanje na temo »Evolucija zavesti« s prevodom v slovenščini.
Na koncu bo pokazal serijo diapozitivov z naslovom »Pot v dušo Indije«. Skratka, gre za enkratni dogodek duhovne kulture, ki ga ne kaže zamuditi.	^ ^ g
Sožalnice namesto venca v korist boja proti raku
Mnogo ljudi ob nakupu šopkov in vencev za pokojnikovo zadnjo pot izraža pomisleke, češ, kako nesmotrno je zasipavati krsto z dragim cvetjem, ki hitro ovene in potem konča na smetišču, namesto, da bi vsaj del tega denarja namenili plemenitejšim namenom kot je npr. boj proti raku, to je bolezni, ki vsako leto prizadene preko 5000 Slovencev in terja od njih tudi mnogo življenj. Zato je Zveza slovenskih društev za boj proti raku izdala in
založila posebne umetniško izdelane sožalnice, ki jih namesto šopka cvetja ali venca, izpolnjene z osebnimi izrazi sožalja, pošljete pokojnikovim svojcem ali pa položite na krsto, žaro ali žalno knjigo v mrliški vežici. Sožalnice so izdelane v dveh izvedbah: dvodelne namesto šopka cvetja in trodelne namesto venca. Kupite jih lahko na vseh slovenskih poštah za ceno 100,00 in 350,00 din, kar je vsekakor manj kot staneta šopek cvetja ali venec. V to ceno je
prispevek v korist boja proti raku že vračunan, s čimer odpade vsakršno nakazovanje ali pošiljanje denarja. Sožalnico je umetniško oblikoval arhitekt Jamnik, za slikovni izraz pa je uporabil motive Plečnikovih Žal. Pošte so se kot svoj prispevek boju proti raku v celoti odrekle pripadajoči jim trgovski marži. Denar, zbran od so-žalnic bo namenjen zagotavljanju bolj humanega bivanja bolnikov na onkološkem institutu, razvoju le-tega in preventiv-
nem delovanju na področju zdravstvene vzgoje prebivalstva. Sožalnice je možno kupiti tudi na sedežu Društva za boj proti raku, to je na OK SZDL Velenje — Prešernova 1 (stavba sodišča in političnih organizacij), in sicer vsak delovni dan med 7. in 15. uro.
ZVEZA DRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKU SLOVENIJE - Društvo za boj proti raku Velenje.
Na rob razstavi
w
Draga Sumnika-Luka
Z umotvori ali dekoracijami mladega avtorja Draga Šumnika, smo se prvikrat srečali in soočili v razstavišču Vegradove upravne zgradbe v Titovem Velenju pred tremi leti. ali točneje aprila leta 1987. Že takrat sem zapisal, da gre za svojevrstne abstraktne barvne kompozicije surovih barv, ki so šokirale marsikaterega ljubitelja slikarske umetnosti, saj takšnega načina likovnega izražanja nismo bili vajeni.
Tokrat se v domačem okolju ponovno srečujemo s Šumniko-vimi deli v hotelu Vesna. Naj poudarim, da je medtem avtor že večkrat razstavljal v Mariboru in Radljah, tako da je razstava v Topolšici že njegova šesta samostojna predstavitev širšemu občinstvu. Na ogled je šest velikih dekorativnih podob na steklu in devet manjših na papirju. Tudi ob tej razstavi lahko zapišem, da se tokrat predstavlja z abstraktnimi motivi, ali bolje povedano z razkošno igro barv, ki se med seboj prelivajo in ustvarjajo barvne kompozicije, katerih vsebino si lahko predstavlja vsak gledalec sam. Je pač vse odvisno od starega rekla, da imajo vsake oči svojega malarja. Kot novost pa naj omenim slike na steklu. Pravzaprav tudi v teh delih ne gre za klasične slike, ampak za nekakšno tudi abstraktno igro črt in barv kot podlago za dodatno krasitev s črtami, pikami ali celo zvezdicami, kar lahko učinkuje
WM
Drago Šumnik-Luka: Brez naslova — olje
Na podlagi 7. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda
RAZPISUJE
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE
SREBRNA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1990
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo
in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri;
—	uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh;
—	za uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela;
—	za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL;
—	razvoju naše družbe nasploh.
Predlog načeloma oblikujejo KK SZDL in vse organizacije in skupnosti s sedežem v občini Velenje.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Velenje, Prešernova 1 — Titovo Velenje, najkasneje do 15. MARCA 1990.
Ustrezen obrazec za predlog dobite na Občinski konferenci SZDL.
Žirija hkrati razpisuje tudi
BRONASTA PRIZNANJA ZA LETO 1990
ki jih podeljujejo KK SZDL v krajevnih skupnostih. Število bronastih priznanj naj bo med 3 in 6. Kriteriji in merila za podelitev bronastih priznanj so enaka kot pri podelitvi srebrnih priznanj. Predlogi morajo vsebovati poleg kratkega življenjepisa še konkretno in celovito obrazložitev.
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda, aprila 1990.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL VELENJE

««r

bolj ali manj sladkobno, te pa barvni podlagi dodamo še pozlačene barvne okraske, lahko gledalčevo oko že koketira z željo po ugajanju s cenenimi efekti, ki sicer lahko učinkujejo tudi zelo banalno. Torej, prevladuje želja po izvirni izpovednosti, pa čeprav s slikarskimi izrazi, ki sicer v klasičnem slikarstvu niso običajni. Takšen je pač slikarski svet ali vizija Šumnikovega ustvarjanja, ki nas seveda tudi tokrat bolj ali manj šokira s svojimi umotvori.
Je pa zanimiva primerjava, tla razstavišče Gorenja v Titovem Velenju predstavlja samo uveljavljena imena kot Jakac, Stupica in Konjevič. Hotel Vesna, ki je prav tako v sestavi Gorenja, pa domače, bolj ali manj, znane likovne ustvarjalce. Vsekakor bi razstavišču Hotela Vesna predlagal, da bi na steni za razstavljanje slik umislil namesto žebljev karniso s pomičnimi kavi ji ali obeski za obešanje slik. Isto velja za panoje, saj fiksirani žeblji ne omogočajo estetsko pravilnega obešanja slik. Sicer pa bi se s stenami in panoji bolj ujemala bela kot temna vrvica. Toliko v premislek, saj je hotel Vesna vendar visoke »B« kategorije. Prav bi bilo, da bi bile tudi likovne razstave na estetsko dostojni in strokovno učinkoviti ravni. Prepričan sem namreč, da so med našimi domačimi in tujimi gosti vsekakor tudi likovni, izobraženi in razgledani ljudje. Pa brez zamere, prosim, glede zadnje dobro namerne sugestije.
Viktor Kojc
ZGODBA Z ZAHODNE STRANI
VOLITVE 90
V Šmartnem ob Paki bo danes, v četrtek, 25. januarja, ob 18. uri v domu kulture zanimiv kulturni večer na temo VOLITVE 90.
Gosta večera bosta BORUT ŠUKLJE in JOŽE OSTER-MAN, oba sta člana novo ustanovljene stranke SOCIALISTIČNE ZVEZE.
To bo prvi izmed večerov, za katere so se odločili v pripravah na izvedbo prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in kjer bi radi predstavili predstavnike vseh strank in njihove programe.
Pogovor s Šukljetom in Ostermanom bo vodil Jože Krajnc, novinar Večera.
KOZLIČKOVE DOGODIVŠČINE
V soboto, 27. januarja, ob 10. in 16. uri bo v domu kulture v Titovem Velenju — mala dvorana nova lutkovna igrica za naše najmlajše.
Zgodbica o kozličku, ki se noče učiti pesmice. Z njim bosta seveda prišla tudi oče kozel in mama koza, pa petelin, volk in medved.
Predstava je za lutkovni abonma in za izven.
♦								
1 ]	lKl	hi	N	M	1 1			
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 25. 1. ob 18. uri STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV III. — ameriški, grozljivka. VI.; Heather Langenkamp.
Petek, 26. I. ob 18. in 20. uri AMERIŠKI NINJA III — ameriški, akcijski. Vloga: Steve James.
Sobota, 27. 1. ob 18. in 20. uri ter nedelja, 28. 1. ob 16 18 in 20 un TEQUILA SUNRISE - ameriški, triler. Vloga: Mei Gibson
Ponedeljek, 29. 1. ob 18. uri AMERIŠKI NINJA III. - ameriški, akcijski. Vloga: Steve James.
Torek, 20. I. ob 18. in 20. uri ter sreda, 31. I. ob 18. in 20 uri MOJA MAČEHA IZ DRUGEGA PLANETA - ameriški, komedija VI.: Dan Aykroyd.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 25. I. ob 20. uri ter petek, 26. I. in nedelja, 28. 1. ob 22. uri ROSSEMARIE — ameriški, trda erotika. Vloga: Ilona Moesbach.
Sobota, 27. i. ob 22. uri ter ponedeljek, 29. Ì. ob 20. uri IZČRPAN — ameriški, trda erotika.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 25. 1. ob 20. uri STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV III. — ameriški, grozljivka. Vloga: Heather Langenkamp.
Nedelja, 28. I. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: TO SO GADI — domači.
Ponedeljek, 29. i. ob 20. uri MOJA MAČEHA IZ DRUGEGA PLANETA — ameriški, komedija. VI.: Dan Aykroyd. Režija: Dick Benjamin.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 27. 1. ob 16. uri OTR. MATINEJA: TO SO GADI — domači. Sobota, 27. I. ob 20. uri NOČNI KINO: ROSSEMARIE -ameriški, trda erotika.
Nedelja, 28. 1. ob 18. uri AMERIŠKI NINJA III - ameriški akcijski.
Ponedeljek, 29. 1. ob 19. uri TEQUILA SUNRISE - ameriški trii er.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 26. 1. ob 19. uri STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV III. — ameriški, grozljivka.
Nedelja, 18. I. ob 15.30 OTR. MATINEJA: TO SO GADI - domači. Nedelja, 28. I. ob 20. uri NOČNI KINO: ROSSEMARIE — ameriški, trda erotika.
Torek, 30. 1. ob 19. uri TEQUILA SUNRISE - ameriški, triler.
V REDNEM KINU VELENJE VSAK DAN OB 10. uri počitniški programi!
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINO »DOM« MOZIRJE
27. in 28. I. - TRIJE PRIJATELJI, ameriška komedija. KINO »JELKA« NAZARJE
27. in 28. I. - PIRAMIDA STRAHU, ameriški spektakl, 31. I. - KRVAVA BORBA, hongkonškl karate. . KINO LJUBNO
26. I. — VONJ GREHA, nočni kino, ameriška trda erotika, 27. in 28. I - DVOJNA UGRABITEV, ameriška kriminalka, 30. I. -ČUDEŽ V OSMI ULICI, ameriški znanstveno-fantastični.
Razstava Vojka Pogačarja
V domu kulture v Titovem Velenju bo drevi ob 19.00 zanimivo predavanje z naslovom: ZGODBA Z ZAHODNE STRANI, ki ga bo imel Marjan Marinšek, ki je z razstavo Gasparijevih razglednic mesec dni preživel med ameriškimi Slovenci. Na diapozitivih, ki jih je posnel Peter Marinšek, boste spoznali tudi lepote New Yorka, Washingtona, Pitts-burga (na sliki), Clevelanda, Niagarskih slapov in velike dežele — West Virginije. Vse je spremljano z izvirno ameriško country glasbo.
Vstop prost!
Slikarska iluzija, ki jo ustvarjajo slike Vojka Pogačarja, je vredno doživetje. To je moj splošni vtis, ki mi ga je zapustil ogled njegovih slik v velenjski knjižnici. Dogodek se je pričel razpirati ob zvokih harmonične glasbe, ki so jo izvajali učenci glasbene šole. Nastajalo je sicer umirjeno, a plodno duhovno ozračje, kar je pogoj za umetniško dojemanje.
Kot se razgretemu planincu, ob sončnem vzhodu kaže prvin-ska moč sonca in svetlobe, tako slikar po svoje doživlja in izraža dojemanje naravnih sil. Slednje so gotovo najbolj privlačne zaradi barvitosti, kontrastov in harmonij, ki nam jih prinašajo. Sam sem doživel slike, kot izraz vere v lepoto umetnosti in prijateljevanja z njeno sestro — naravo, ki izvirata iz identičnega prabiva-nja.
Gotovo so ob tem odveč vse besede, saj šlike govnriir, c cvnio
instinktivno govorico. Klavir, če omenim le nekaj podob, je naslikan tako, da ob črni in zlato-ru-meni barvi gotovo vzdrhti srce vsakemu ljubitelju glasbe. Podobno je s krajinami. Noč, ki s svojo temno senco zaznamuje vse, kar je, je obenem tudi modra, zelena, vijoličasta in ponekod tudi bela, saj luna pozorno skrbi za prave odtenke. Človeka slike kar nekako potegnejo vase in zaželim si, da bi stopil v noč in se zagledal v pogorje, izza katerega se v svetlobi lune nekaj dogaja.
Zaželim si videti prizore, skozi katere stopajo vame najlepše podobe obstoja. In tudi v barvah je veliko človeške moči, le zazreti se velja vanje in pozabiti nase ... In v tem je eden od čarov lepote. Očarani, pozabimo nase. In kaj je boljšega za naš razvajeni ego?
Barnard Krajnc
EPIGRAM HRASTU
Šiba božja, trepet in strah bil je psevdonim nam HRAST. Mar sedaj postal je plah ali pa prišel je — na oblast? Jasnovidec
EPIGRAM ZELENIM
Čemu okrogle mize? Iz moke te ne bo nič kruha, če trudijo se delegatov usta suha, druščina ZELENIH pa se — grize. Jasnovidec
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
25. JANUARJA
1877
Tega leta prinaša Slovenski gospodar, na današnji dan med ostalimi tudi sledečo novico:
»V Šoštanju je tamošnji kočlar, 72 letni Janez Gasner odšel v gozd drva pobirat in raz strme pečine padel v globok prepad, kder ga je posestnik Žurman že mrtvega našel.«
Novica poroča »zgolj« o osebni tragediji enega izmed šo-štanjskih revežev in bi pravzaprav ne bila upravičena objava, če nas ne bi vedno znova navduševala sočnost jezika in njegova plastičnost, ki so jo poznali in uporabljali še naši ne tako daljni predniki, če primerjamo jezik v slovenskih časopisih pred prvo svetovno vojno z današnjim časopisnim jezikom, nas spreletava groza pred revščino, ki jo beremo dandanašnji 1919	J
V Novi dobi, časniku, ki so ga v stari Jugoslaviji izdajali v Celju beremo med ostalimi na drugi strani tudi naslednje poročilo z naših krajev:
»Iz Šoštanja. Pod napisom »Grundbuch Schonstein« se je ožigosala nemška rešitev slovenske zemljiške vloge po nekem »Pengu«. Dotični uradnik je oficijal Alois Persche, ki se je zaobljubil za Nemško Avstrijo in sili na vse preege, da bi ga narodna vlada čimpreje odstavila, da še ne more pravočasno dobiti kako nemško službo. To je brezdvomno tudi uzrok, da proti energični zahtevi vodje sodišča skrivaj še vedno uraduje nemški, da s tem izsili hitro premestitev. Njegova odstavitev se je pri narodni vladi poganjala. (V smislu razlaga Narodne vlade v Uradnem listu št. 39 je Persche odstavljen. Op, ur.)«
To je eden izmed parih zapisov, ki pričajo kako težko se je v Šoštanju in tudi v Velenju, kot govorijo nekateri drugi članki v tem istem časopisu, uveljavljala zavest o koncu prevlade nemškega in vsega kar se je pod tem pojmom skrivalo v naši dolini po prvi svetovni vojni. Spori in borbe za izgon nemške miselnosti so v Šaleški dolini trajali kar nekaj let, saj o tovrstnih težavah beremo še v letu 1921. Do konca stare Jugoslavije pa je svoj vpliv obdržala nemška veja družine Vošnjak. 1957
Naslednji d?e novici sta že iz povojnega obdobja v razvoju Šaleške doline. Obe najdemo v, v naši rubriki največkrat citiranem časniku, Večeru, ki prinaša leta 1957 na drugi strani naslednjo vestičko:
»Delo šolskih odborov v šoštanjski občini
Delo Sveta za šolstvo obč. LO Šoštanj je bilo v minulem letu uspešno. Šolska odbora v Šoštanju in Velenju sta prebolela začetniške težave in se že ukvarjata z vzgojnimi problemi. Ostali šolski odbori so sicer zaživeli, vendar se še niso znašli. Svet za šolstvo in sindikat prosvetnih delavcev jim bosta morala nuditi več pomoči.«
Povojni šolski odbori so doživeli v kasnejšem obdobju podobno usodo, kot večina njim podobnih odborov, katerih »rok trajanja« je bil žal le kratek. 1968	*
• Enajst let kasneje pa prinaša Večer naslednjo vestičko: »V soboto, 27. januarja prirejajo študenti v Velenju akademski ples z brucovanjem. Prireditev bo v avli druge osnovne šole. vstopnina je 1000 starih dinarjev. Pokrovitelj prireditve je velenjski rudnik.«
Ena redkih stvari, ki so se ohranile vse do današnjih dni so tudi študentski običaji, ki so jih sicer v obdobju »neke navadne norosti« sicer poskušali na silo socializirati, na srečo pa se še danes obhaja praznik zelenega carja na podoben način kot se je že pred desetletji.
J. Hudales
Anketa
Dinar ali marka?
Veste, da so imeli ljudje po uvedbi konvertibilnega dinarja in po uzakonjeni prodaji deviz, kar nekaj težav — kaj bi bilo zdaj najpametneje narediti z ostankom denarja, če ta seveda je. Je najbolje tak ostanek vezati in si pridobiti nekaj odstotkov obresti, dinarje zamenjati v devize in jih tako hraniti, ali dinarje čim prej porabiti, kupiti kaj vrednega ... Vprašanj je bilo toliko, odgovorov pa tudi toliko kolikor vprašanj. Če je še lani, ob visoki inflaciji, človek vedel, kaj mu je storiti, da ne bo na koncu meseca imel pol manj kot na začetku, potem danes ...
STANISLAVA GLUŠIČ: »Z
možem imava pokojnino, njegovo, za katero pa moraš neprestano gledati kako jo obrneš. Od nje nama ostane nekaj, ampak to je malenkost, nekaj kar pride prav, ko se pojavi kaj nepričakovanega. Če bi hotela bolj hraniti, dati denar recimo vezati, potem bi ga morala imeti več. Je pa res, da se ljudje s konvertibilnim dinarjem, ki nima toliko ničel, lažje znajdemo. Devize pa kupimo samo, če se namenimo v Avstrijo, ker se tako danes bolj splača.«
MIHAEL PALFI: »Napovedujejo, da bo januarja 25 — odstotna inflacija in človek res ne ve kaj bi. Mislim, da je vsaka družina eno majhno podjetje in delaš pač s tistim, kar imaš. Včasih tudi kaj ostane. Če, potem dam tak denar vezati, nekaj pa seveda pustiš za sprotne potrebe. Sicer pa danes res ne veš kako bi ostanek čim bolje ohranil. Včasih si vedel, da moraš takoj kupiti devize, danes pa ni čisto jasno, kaj je najpametneje.«
MARJANA GJEREK: »No, ja, če danes gledaš cene, potem je kar nekaj možnosti, da na koncu meseca tudi kaj ostane. Prav veliko pa ne. Že včasih z možem nisva kupovala deviz, majhen devizni prihranek pa sva imela. Bil je bolj za hude čase. Ko je zmanjkalo, sva zamenjala. Ampak vedno v banki. Tudi danes ne kupujeva deviz. Raje kupiva kaj takšnega, da vrednost ostane.«
IVAN BERLAK: »Ne poznam upokojenca, ki bi mu kaj veliko ostalo od pokojnine. Več jih je, ki vse porabijo za življenje. Plačaš položnice, kupiš hrano, pa gre. Se za kulturo človeku zmanjka denarja. Sicer pa, če se bo konvertibilni dinar obdržal, potem se menjavati v devize tako ne splača. Če pa ne? Kaj veš kaj še bo. Zdaj, ko bodo pokojnine malo bolj povišali, pa bo, morda, kaj tudi ostalo. Bomo videli.«
(mkp. B.M.)
sporazum, ali pa zamero — kdo bi vedel? Vsekakor je bilo nekaj na tem. Šele potem je Tinka odgovorila na nekaj vprašanj. Vmes pa sta še kar zglajevala spor, ki ni-
dela preveč. »Enkrat je bil tu pri meni en znan Velenj-čan. Saj ga mor'te poznat. Potem je pa šel, pa ti pride
■
L
Tinka za gradom. Kdo še ni slišal zanjo? Sama že večkrat, tudi spoznala sem jo. Kot luštno belolaso žensko v podobi Marije, ki se je prikazala Velenjčanom. Ko, takrat ni šlo čisto zares, šlo je za eno od mnogih vlog v vsakoletnem šov programu velenjskih humoristov, s katerimi je že dolgo in s katerimi je rada. Radi pa so tudi oni z njo — to dodajam sama.
Veliko, veliko več ljudi pa jo pozna kot — kaj vem kako naj jo imenujem — morda jasnovidko? Ne verjamem, da bo zadovoljna. Tudi takrat ni bila, ko smo se na njenih vratih pojavili kot kakšne nadležne poletne muhe. Raje bi videla, da je ne motimo. Pa se mi zdi, da ne toliko zaradi nas, kot zaradi tistega, kar takšnemu srečanju Tinke z javnostjo vedno sledi — trume obiskovalcev, željnih napovedi Tinke, za katere narod pravi, da zelo, zelo veliko ugane. Koliko, sem hotela zvedeti tudi sama. Pa me je
nadrla, da to ve pač vsak, ki mu je kdaj prerokovala in naj jo nikar ne sprašujem več takšnih neumnosti!
No, je tudi ne bom. Ne bo treba. Karte je vrgla tudi meni. Koliko je zadela, bom lahko ugotovila sama. Morda kdaj napišem tudi kaj o tem?
Pa Tinka ni samo huda in ni samo jasnovidka. S tem spet ne bo zadovoljna. Je tudi človek — tak dober kot kruh. Nima pa dlake na jeziku. Pove ti, kar ti gre. Ko smo se ji le vsilili, smo smeli sesti z njo za isto mizo, na kateri je bilo veliko pisem. Prebirala jih je, komu pa bo verjetno tudi odpisala.
Na posebnem kupu, v posebni vrečki pa je imela spravljene novoletne čestitke. »Toliko jih na občini ni nihče dobil,« je komentirala. »Ampak jaz pač ne znam živeti zase,« je dodala.
Z Lojzetom, ki je bil z mano sta gladila droben ne-
ti ni bil spor. Potem, ko smo se poslavljali, pa res nisem imela več občutka, da sta še >skregana<.
V družini, kjer je bilo enaindvajset otrok, so že pri njenih štirih letih spoznali, da je Tinka nekaj posebnega. »To tudi ni bilo težko, ker sem bila res >s iiu-dičem<,« je razložila. Prav zares pa je začela, dosti kasneje. Po tistem, ko je leta 1940 izgubila prvega moža in sama ostala z dvema otrokoma. »Prej. me mož ne bi pustil,« je rekla.
Potem je razložila, kako se je vse skupaj začelo. Šla je v Maribor k Svigaliju. Zanj ste že slišali? »Osemnajst >bab< nas je bilo. Švigali je govoril devet jezikov, bil je znan po celi Evropi, znal je napovedati usodo tako iz roke kot iz kart. In veste kaj mi je rekel? Ti si pa mojga >foha<. Jaz sem pa mislila, da se mu dopadem,« se je zasmejala Tinka. Tista beseda, ki jo je takrat prvič slišala, pa ji ni in ni šla iz glave in je potem le vprašala, kaj naj bi to bilo. Povedali so ji : »Punca, ti boš nu-cala svoj denar. Sama ga boš zaslužila.«
Zdaj, če malo preskočimo, tako smo se tudi pogovarjali, skakali iz ene stvari na drugo — ker sta vmes Tinka in Lojze še kar gladila nesporazum, je povedala, daje zdrava kot ris. Da ima
en dan ljudi — črno je bilo pred hišo. Mene ni bilo doma in ko pridem, pa vidim kaj se dogaja, si rečem — pa ja ni kak pogreb? Ni bil. Narod je mene čakal. Zato tudi takih obiskov kot ste vi... To ni dobro, ker potem vedno sledi reka ljudi.«
Smo že rekli, da imajo Tinko ljudje radi? Ja, imajo. Če je ne bi imeli, bi ne
bila štiriinštiridesetkrat krstna botra in ne enajstkrat birmska botra in tudi ne šti-rinajstkrat poročna priča!
Danes dobiva Tinka pen-zijo za sedemnajst let delovne dobe. Prav veliko ne. Nič ji pri tem ne pomaga medalja za hrabrost in nič medalja zaslug za narod. Obe ima lepo spravljeni in obe je pokazala. »Baje sem bila za uveljavljanje prepozna za šest let.«
Ampak Tinka je zadovoljna. Tinka je srečna. Že zato, ker jo imajo ljudje radi in ker ima tudi sama rada ljudi. In čisto drugačen kot sprejem je bilo slovo. Prav prijazna je bila. Nič več huda. Da takoj pozabiš na neslaven začetek.
Tinka, pa kaj dobrega povejte ljudem. Slabih stvari so že s televizije siti!
Milena Krstič-Planine fotografije: Lojze Ojsteršek
!
Hvala rudarji
Kako majhni in nemočni smo ljudje proti naravi spoznamo takrat, ko se sprostijo njene sile in udarijo z vso svojo razdiralno močjo. Tiste sobote, 9. avgusta lani; prebivalci KS Breza nad Laškim, verjetno ne bodo zlahka pozabili. Preveč strašni so bili tisti trenutki, ko se je nad njimi razbesne-lo strahovito neurje in v kratkem času drastično spremenilo podobo teh že itak nekako od boga pozabljenih krajev. Pa vendar pregovor pravi, da je čas najboljši zdravnik. In res: že zdavnaj so se na obrazu posušile solze obupa in na
ustnicah zamrle besede molitve in preklinjanja, tistih katere je nesreča najbolj prizadela. Tudi zemlja na grobu Brezovškega župnika Frančeka se je že zdavnaj posedla. Po svoji smrti je postal legenda v teh krajih, in še dolgo se bodo kresala mnenja o njem in njegovem prerokovanju.
Velenjski rudarji so bili takrat med prvimi, ki so priskočili na pomoč. Opravili so precej udarniških ur pp odpravljanju posledic vodne ujme. Tistim najbolj ogroženim so pomagali v denarju in materialu. Dve-
ma družinama, ki so bile že prej v izredno slabem gmotnem položaju, nesreča pa je njihovo stanje še poslabšala, so se odločili, da jim pomagajo priti do poštene strehe nad glavo. Ena od teh je bila petčlanska družina Janka Gučka. Tisti, ki smo se kmalu po nesreči več dni mudili na prizadetem območju smo se lahko na lastne oči prepričali v kakšnih razmerah je živela ta družina. Marsikje, naj mi bo oproščeno izrazu, ima pes boljše domovanje kot so ga imeli ti ljudje.
Po zaslugi rudarjev in celotnega kolektiva se je ta
družina že pred 29. novembrom preselila v novo domovanje. Ob našem obisku nam je mama Brigita, ki je bila z najmlajšo hčerko sama doma, vsa presrečna med drugim povedala tudi tole: »Veste nikakor se ne morem navaditi na nove prostore. Vse se mi zdi nekam veliko in kar preveč svetlo. Najbolj sem srečna, da imajo hčerke svojo sobo, kjer se lahko v miru učijo in igrajo. Kdo ve koliko zim bi se še stiskali in zmrzovali v tisti podrtiji, da ni bilo vaših rudarjev. Zapišite prosim, da se jim še enkrat vsi skupaj najlepše zahvalimo za njiho-
vo dobroto. Drugega razen besed zahvale nimam,« je
skoraj s solznimi očmi povedala in stisnila k sebi svojo najmlajšo. Ob slovesu nam je še s ponosom pokazala vse prostore v hiši. Ni kaj, proti prejšnjim pravo razkošje.
Kaj naj človek še doda ob vsem tem? Mogoče to, da je beseda, ki pride od srca včasih več vredna kot bogastvo v hinavščini. Da samo tisti zna ceniti streho nad glavo, ki je dolgo ni imel, ali pa je živel kot so živeli Gučkovi. Da zaslužijo velenjski knapi in vsi tisti, ki so prižgali zeleno luč za to plemenito dejanje vso pohvalo in spoštovanje. Celoten kolektiv, kateremu pa ni z rožcami postlano, naj bo za vzor drugim. Ob vsem tem se človeku utrne grenka misel. Koliko let so romale velike vsote denarja na jug ali pa naprej na črno celino. In kaj imamo danes od tega? Prvi nam v zahvalo mečejo polena pod noge, drugi pa nas sedaj, ko smo po zaslugi naših nekdanjih političnih bogov postali skoraj reveži, bolj slabo poznajo. Da opazimo človeka, ki si z delom svojih rok ne more ustvariti dostojnega bivališča mora priti, do nesreče velikih razsežnosti.
M. Hrusti
Franc k\artič najprej podkev polo/i \ ogenj
Na klepetu pri Francu Kvartiču
En kovač (še) konja kuje
Nekateri poklici in opravila, ki so bila nekoč zelo iskana in potrebna za vsakodnevno delo in življenje, danes vidno izginjajo in tonejo v pozabo. Mnogih med njimi današnja mladež sploh ne pozna več, le še iz pripovedovanja starejših, v hitrem razvoju jih je veliko zamenjala industrija. Eden tako redkih poklicev, ki se je večinoma preselil za plotove tovarn, je tudi kova-štvo.
Kar srečo smo imeli, da smo lahko se pogovarjali s kovačem. To je Franc Kvar-
tič z Ljubljanske ceste 25 v Titovem Velenju, ki ima na svojem domu tudi kovaško delavnico in ob ostalih kovaških opravilih tudi še podkuje konje. Slednje je danes še kar redkost, saj se število konj v zadnjih letih neprestano manjša. .
Franc Kvartič se je za kovaški poklic izučil leta 1951 na rudniku. Pravi, da je imel dobre mentorje, med njimi tudi že pokojnega Alojza Šalonena, ki ga Franc pri kovaškem delu še danes posnema, rudniški kovači so največ delali za potrebe rudnika, ki je imel takrat tudi svoje tovorne konje in konje za prevoz
kočij, zato so jih morali občasno tudi podkovati. Tega opravila se je naučil tudi Franc Kvartič. Zadnja leta, do upokojitve leta 1985, je delal v jami kot jamski ključavničar in skupinovodja strojne montaže.
Franc, rojen v Škalah, si je najprej zgradil svoj dom v tem kraju, rudarjenje tod okrog pa je tudi na njegovi hiši pustilo posledice. Zato se je z družino preselil na Ljubljansko cesto, si tam postavil novo hišo in poleg nje kovaško delavnico, brez katere ne bi mogel biti, kot sam pravi. Franc je namreč z dušo in telesom pri svojem poklicu, takorekoč ves dan v svoji kovačiji, po upokojitvi še posebej. Od mladih nog je vajen trdega dela, zato mu je kovaška obrt bolj konjiček in pomoč pri ohranitvi vitalnosti, ki bi jo vsak moral negovati, ko se upokoji, pravi Franc in nadaljuje: »Gotovo bi zbolel, če se ne bi s čim ukvarjal.«
Franc Kvartič danes v svoji delavnici popravlja, obnavlja in na novo izdeluje razna orodja za vsakdanjo uporabo in opravlja kmečka popravila. Pogodbeno popravlja orodje tudi za Vekos. Povedal je, da je
tudi kalenje izdelkov zelo pomembno, saj je prav od tega odvisna njihova kvaliteta. Zato ima posebni zbiralnik za deževnico, vodo, ki je za kalenje najbolj primerna. Poleg tega Franc na leto podkuje okrog deset konj, še večjemu številu pa obreže in očisti kopita. Na skrbi ima tudi vse konje iz sestave splošnega ljudskega odpora.
»Sprva je kazalo, da bo z obrezovanjem konjskih kopit in podkovanjem več dela, vse pa kaže, da se lastniki premalo zavedajo kako zelo pomembno je to opravilo, če želijo imeti zdravega in poskočnega konja. Od pravilnega obrezovanja in občasnega čiščenja, vsake tri mesece približno, se nam ni treba bati, da bo konj še-pal. Pri konju se kopito najprej obrabi na zunanji strani in če kopita ne očistimo pravočasno, začne konj »švedrati«. Takšen seveda nima elegantne hoje, ki te živali predvsem odlikuje. Zato moramo z nego pričeti že zelo zgodaj in pri mladih konjih, tudi kravam je treba spodnje blazinice vsaj enkrat na leto obrezati. Zato se kmetje ne smejo čuditi, če katera od krav, ki je dalj časa v hlevu, ne more dolgo stati na nogah. Seveda je
nega kopit mnogo bolj zahtevna in dolgotrajna, če s tem predolgo zavlačujemo. Nekateri konji se mi kar smilijo, ko jih vidim,« pravi Franc Kvartič.
V nadaljevanju je Franc povedal, da ima največje težave kje dobiti oglje, brez tega namreč kovaštva ni. Le redkokje danes še kuhajo oglje, ker se jim zaradi majhne prodaje ne splača, frane ga dobi v Šentjurju pri Celju, zanj pa mora kar veliko odšteti. Z drugim materialom nima težav, tudi z rezervnimi kopiti ne.
Malo za šalo, malo zares, sem ga ob koncu vprašal, če ga je v življenju konj kdaj • brcnil. »Doslej še ne in upam, da me tudi v prihodnje ne bo. Tudi pri tem delu pač moraš biti previden, pravilno moraš stopiti h konju in se ti ni treba bati.« Franc je prijeten in zgovoren sogovornik in vsega seveda nisem mogel zapisati. Zaupal mi je med drugim tudi, da najde dovolj časa za družabno udejstvovanje. Poje kar pri treh zborih in sicer pri Kajuhu, društvu upokojencev in pri cerkvenem zboru. In želja: »Da bi bil zdrav in da bi lahko kovaško še dolgo z veseljem opravljal.«
B. Mu gerì e
nato pa jo ogreto prilagodi konjskemu kopitu
Planinske novice
Ob koncu lanskega leta je območni zbor markacistov '■na Homu ocenil opravljeno delo, pohvalil delovno akcijo Robanov kot—Korošica in podelil 17 priznanj. Iz občine Velenje so jih prejeli Slavko Meža, Drago Štalekar, Ferdo Triglav in Rudi Vaši. Marka-cisti, ki so obnovili del slovenske transverzale, so opravili veliko delo. Napeli so 28 jeklenic in zabili 518 klinov. Drugo leto je predvidena obnova grebenske poti "Skuta— Dolgi hrbet, potem prideta na vrsto še Križ in Mrzia gora.
Za novoletne praznike je bilo v dolinah precej megleno, v gorah nad 1200 m nadmorske višine pa vse dni sončno in prijetno toplo. PD Mozirje je 2. januarja izvedlo že svoj 22. novoletni pohod na Mozirske planine, ki je odlično uspel.
7. januarja smo se množično udeležili 12. spominskega pohoda po poteh 1. Pohorskega bataljona od Rogle do Osankarice v
organizaciji PD Zreče in podjetja Unior. Iz Šaleške doline je bilo nad 100 udeležencev, skupaj okoli 600. Priznanje za udeležbo na desetih pohodih je prejelo 6 oseb, med njimi tudi Julka Škor-janec in Marija Brešar.
13. januarja je Gorenje-Servis izvedlo visokogorski izlet iz Tople na Peco, sekcija Gorenje pa po poteh Vinske gore. Istega dne zvečer je v restavraciji Nama potekal 14. planinski ples. Ob igranju ansambla Šaleški fantje in dobri volji 330 udeležencev, se je zavlekel do zgodnjih 'jutranjih ur.
20. in 21. januarja so bila na Uršlji gori zimska kulturna srečanja, na katerih sta nastopala moška pevska zbora Ksaver Me-ško Sele —Vrhe in Vres iz Pre-valj. Na njih se je zbralo več sto ljubiteljev narave in kulture, dom je bil dosti premajhen. Poleti je na vrsti pevski zbor Kajuh iz Titovega Velenja.
PD Polzela pa je 21. januarja organiziralo že 8. pohod »Zdravju naproti«, tokrat iz Šaleške doline na Oljko. Iz PD Titovo Vele-
nje se nas je na startu zbralo 60, sicer pa skupaj okoli 450.
In kakšna je ponudba za prihodnje tedne?
V soboto, 3. februarja, PD Pre-valje vabi na nočni pohod na Uršljo goro. Start bo ob 18. uri pred gostilno Brančurnik. Potrebna je solidna zimska oprema, saj noč ima svojo moč.
10. februarja organizira PD Titovo Velenje 10. zimski pohod na Uršljo goro. Spomnili se bomo 100-letnice smrti Davorina Trstenjaka, prvega predsednika društva slovenskih pisateljev, pa tudi književnikov Ksaverja Me-ška in Lovra Kuharja.
V nedeljo, 18. februarja, pa vabimo na 2. zimski pohod na Peco, kar je trenutno najvišji zimski množični vzpon v SR Sloveniji.
Več o njem pa v eni naslednjih številk.
Miroslav Žolnir
Krajevna skupnost Levi breg
Potrošniki bodo dobili odgovor
Osem točk, zajetih v obrazložitvi odstopa potrošniškega sveta krajevne skupnosti Levi breg v Titovem Velenju je še vedno aktualnih. V petek je recimo predsednik OK SZDL Velenje sklical sestanek š predstavniki kolektivov in institucij omenjenih v tem pismu. Udeležba je bila tokrat zelo dobra, pogovarjali pa so se o uresničevanju sklepov sveta potrošnikov krajevne skupnosti Levi breg.
Na kratko bi tisto, kar so sklenili in o čemer so se dogovorili lahko strnili takole: uradni odgovor na zapisano morajo dati vsi, ki so se v tej odstopni izjavi pojavili tako ali drugače.
(mkp)
■ «
■JÌ
Skrb za zdravje
Dragi kadilci, zlasti nepoboljšljivi in gluhi za vse dokazane nevarnosti in škodljive posledice. Vaš problem je, kako si uničujete zdravje, vaš problem je tudi, koliko sami za svojo bolezen prispevate v dinarjih. Prispevajte jih manj, vsaj za »ugledne firme«, katerih izdelke ste še pred kratkim časom dobili le na podlagi znanstev in pod pultom. Slava in uspeh sta vsekakor zelo hitro pokvarljivo blago, kar dokazuje tudi tale firma.
Odtrgani filtri, celo brez njih gre, kup smeti v vsakem zavitku, tale pa je vendarle prevelik. Drva lahko kupite ceneje, pa zdravje tudi!
Titovo Velenje ponoči
Namesto Optometer, bi danes tale rubrika lahko nosila naslov tudi fotometer. Danes vani predstavljamo panoramo Titovega Velenja ponoči. Razglednico je izdal Naš čas, vi pa jo lahko zahtevate v ustreznih velenjskih trgovinah.
Fotografija je posneta iz letala, ki je vzletelo posebej zato, da smo naredili tako odličen posnetek.
Pisma
»mestnim lopovom«


Kolikor lahko razberem iz pisma, ki sem ga prejel na svoj naslov, zelo aktivna »šaleška raziskovalna skupnosti pošilja okoli anonimna pisma, kjer mnoge uvršča med — mestne lopove — itd.
Zase lahko rečem, da me te obsodbe prav nič ne prizadenejo, še manj vznemiijajo. Da napišem o tem nekaj stavkov, sem se odločil zato, ker je možakar (ženska) dokaj aktiven, saj mora na dan ali teden razposlati kar nekaj pisem. Naslove jemlje iz telefonskega imenika, kar sklepam po tem, ker se je nekaj njegovih naslovnikov preselilo drugam. No, poštarji vseeno prinesejo pismo do naslovnika, kjer je poleg naslova dodan še pripis — mestni lopov.
Ce vprašate mene — jaz sem za to, da še naprej dobivamo takšna pisma, če drugega ne, zasluži vsaj pošta. Piscu pa tako hitreje mine dan ali pa noč.
fkeš)

Prebivalci v stari šoli brez vode
Odgovor na članek >Prebivalci v stari šoli brez vode<, novinarja v Našem Času, z dne 18. 1. 1990 tov. B. Mugerleta.
Sem naročnik tednika Naš čas in ga vsakokrat tudi nestrpno pričakujem, rad preberem vse novice iz naše bljižne okolice. Zato mi je padel v oči tudi članek pod zelenim naslovom »Prebivalci v stari šoli brez vode«. Ker ta članek meče slabo luč na našo krajevno skupnost Šentilj, čutim potrebo, da nekaj obrazložim.
1.	Če je tov. Mugerle iskal hišo s to hišno številko, bi moral priti k mojemu bližnjemu sosedu št. 27 ne pa na št. 3 Arnače. (?)
2.	Neresnična je izjava tov. Refije Ibrič, da zgradba spada pod upravljanje krajevne skupnosti Šentilj. Ko se je tovarišica leta 1986 vselila v to stanovanje, ga je upravljala stanovanjska skupnost Velenje.
Kakor navaja v članku, je bila že takrat I. 1986, leto dni brez vode in elektrike in čudi me, zakaj že takrat ni reagirala in poklicala novinarja, zakaj šele čez 4 leta, ko ima v upravi poslopje VIZ.
3. Ko smo se občani Šentilja odločili, da zgradimo nov vodovod iz Velenja, so skoraj vsi prebivalci naše krajevne skupnosti poprijeli za krampe in lopate, izvzet ni bil niti gospod župnik Jože Šringar, da bi uresničili našo željo in zamisel.
Stanovalci »state šole« 13 (?) so se nam pa posmehovali. Ta vodovod, katerega so uporabljali stanovalci »stare šole«, je bil grajen leta 1935, ker pa so cevi dotrajale (železne) ni čudno da so začele puščati. Še en dodatni vodovod, močnejši, je bil grajen na isto omrežje leta 1965. Pogovarjal sem se z blagajnikom vodovoda Dirk Joškotom ml., kateri je stanovalcem »stare šole«
svetoval naj skopljejo v dolžini 2 m jarek, da bi se lahko defekt odpravil, pa niso hoteli.
Sprašujem tov. Refijo Ibrič kako to, da se je iz Titovega Velenja preselila v Šentilj, sigurno si je prej prišla ogledat stanovanje.
Odmevi
ADEG MARKT KRAUT	
SUPERDISKONT PLIBERK	
s tem kuponom boste dobili	
VIDE0REK0RDER 'cena"" 3880	STEREO STOLP in dve kaseti g A || A izvozna cena 1
RADIO 1OO URA 1 «	TOALETNI g A PAPIR ioko.1V
DIAMANT KAVA w	TRENIRKE | jg
JEDILNO ttm OUE .o,117 1	nepražena kava Ok^g Ikg
živila — tekstil — hi-fi ure — igrače — Vedno najugodnejša ponudba!	
Verjamem ji, da se težko preživlja, kako??
Tov. B. Mugerle pa priporočam naj drugič pogleda obe strani medalje.
Predsednik vaškega odbora Kopitar Jože
Pa še tole! Fotografija v Našem času kaže posnetek odlagališča smeti. V Šentilju je organiziran prevoz (smeti) Vekosa. Vsak lastnntik hiše ali najemnik je dolžan plačati to storitev. V »stari šoli«, kolikor sem seznanjen jih stanuje 13 ali oni mislijo, da bo prišel dedek Mrazza, pa da jim bo njihove odpadke podaril šentiljskim otrokom.
Le čevlje sodi naj kopitar
Z malo truda in ljubezni do narave, lahko vsak pride na Ko-' želj, od koder se mu nudi lep pogled na severu Titovo Velenje, na južni strani pa dolina, kjer leži Šentilj. Kraj ima bogato zgodovino, daj njegovi prebivalci niso nikoli čakali, da bo nekdo drugi naredil nekaj, kar jim bo izboljšalo njihov življenjski standard. Že v 19. stoletju so meli svojo šolo, cerkev, grad in gostilno. Ljudje so pridno delali na njivah, travnikih in vinogradih. Zavedali so se, da lahko samo z delom svojih rok služijo svoj kot vsa-
GARANCIJA
GARANCIJA
GARANCIJA
< N*
u
z <
06
<
o
u
z <
06
<
o
<
a
NN
U
z <
«
<
o
<
C
z <
06
<
o
z <
06
<
Ü
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d. d.,
Titovo Velenje
OBRESTNE MERE ZA DINARSKE VLOGE OBČANOV
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje delniška družba sporoča varčevalcem, da obrestuje sredstva na vpogled po najvišji obrestni meri med bankami v sistemu LB in da od 18. 1. 1990 dalje ponovno sprejema enomesečne vezave, ki jih obrestuje po znatno višji obrestni meri kot v drugih bankah.
Od 1. 1. 1990 veljajo za dinarske vloge občanov naslednje letne obrestne mere:
— vloge na vpogled
5,50 %
-	depoziti, vezani nad 1 mesec	9,50 %
—	depoziti, vezani nad 3 mesece	11,00%
—	depoziti, vezani nad 6 mesecev	11,00%
-	depoziti, vezani nad 12 mesecev	14,00%
-	vloge, vezane nad 12 mesecev	14,00%
-	vloge, vezane nad 24 mesecev	16,00%
-	vloge, vezane nad 36 mesecev	18,00%
-	dovoljena prekoračitev na TR	24,00%
—	nedovoljena prekoračitev na TR	32,00%
Posebej opozarjamo naše varčevalce, da jamči za dinarske hranilne vloge in tekoče račune Narodna banka Jugoslavije po zakonu le pri LB SploSni banki Velenje delniški družbi, zato v. interesu varnosti vaših vlog varčujte v naših enotah.
Splošna banka Velenje d. d., Titovo Velenje
<
U
Z <
as
<
< "■s
NN
u
z <
06
<
o
<
•-9 NN
u
z <
06
<
O
<
u
z <
06
<
O
u
z <
«
<
o
GARANCIJA
GARANCIJA
GARANCIJA
kdanjega kruha. Vedno so bili pripravljeni pomagati sosedu, znancu in prijatelju, če je ta bil v stiski. Niso godrnjali ko so morali dajati desetino svojemu graš-čaku, niso se jezili, ko so dajali svoje pridelke za svojega dušnega pastirja, tudi obvezna oddaja jim ni prizanesla s svojimi zahtevami. Vse to so Šentiljčani voljno prenašali. S svojim delom so se vedno dokazovali, da njihov kraj ni ostal nerazvit. Nihče točno ne ve koliko je bilo narejenih prostovoljnih delovnih akcij, ko so gradili ceste, gasilski dom, dom krajanov, telefonijo, vodovod, obnavljali farno cerkev, sedaj razširjajo pokopališče in gradijo mrliško vežico. Seveda, če ne bi bilo pomoči družbe, tega sami ne bi zmogli.
Na področju šolstva je naša KS poznana, da se je to začelo uvajati že v Avstro-Ogrski državi ter je staro krepko preko sto let.
Sprva je bila šola v prostorih nekdanjega lastnika Korošca, kasneje pa se je v bližini cerkve na župnijski kleti zgradila dvorazrednica s stanovanji za učitelje. Ta šola je vse do leta 1969 služila svojemu namenu, ker pa je bila že zelo dotrajana, smo tega leta dobili novo dvora-zrednico s toplotnim ogrevanjem. Tako je bil otrokom omogočen pouk po sodobni metodi, učiteljem pa tudi lažje delo Ravno ta objekt, imenovan »stara šola« pa je vzrok, da sem se odločil za to pisanje. Kot sem že omenil so Šentiljčani pridni, pošteni in ponosni na svoj kraj. Ne morejo pa prenesti, da nekdo govori ali piše o njih neresnične stvari. Sprašujejo se, ali so res morali čakati, da je v njihovo sredino prišel nekdo, ki ni še ničesar naredil za ta kraj, da so novinarji postali pozorni in prileteli na vrat na nos, da lahko napišejo nekaj, kar bo razburilo ljudi in zasenčilo ves njihov dosedanji trud. Ne vem zaicaj pisec članka, »PREBIVALCI V STARI ŠOLI BREZ VODE«, lahko tako enostransko in neresnično prikaže težave nekoga, ki ni pripravljen sam ničesar narediti za svoj boljši jutri.
Pravijo, da dober novinar mora videti vse okoli sebe, ne pa da ne vidi niti prave hišne številke. Ni se mu zdelo vredno, da bi povprašal nekoga v KS, zakaj je prišlo do tega problema, čigav je vodovod, iz katerega naj bi tekla
voda iz pip v stari šoli, kdo je dolžan popraviti okvaro in komu stanovalci plačujejo stanarino.
Sprašujem se, zakaj Refija Ibrič ni povedala, kako je mene leta 1989 po telefonu poklicala in povedala, daje nekdo izklopil električno energijo po naročilu predsednika sveta KS in še zraven dodala ves svoj besedni zaklad, ki pa ne sodi v časopis. Ni povedala, kako njeni fantje igrajo nogomet in veselo navijajo, ko v bližnji farni cerkvi poteka obred svete maše ali pogreba. Še bi lahko našteval, toda raje bom to prepustil v razmišljanje drugim.
Nihče v Šentilju ne oporeka, da tudi Refija s svojimi sinovi ne zasluži, da bi živela v urejenem stanovanju, toda pregovor pravi, brez nuje se še čevelj ne obuje.
Zanima me, zakaj tovarišica Refija
ne pokliče nikogar, ko se v stari šoli pojavljajo ljudje, ki niso prijavljeni na ta naslov. Ne vem, zakaj se je preselila iz Titovega Velenja v Šentilj, v stanovanje, kjer ni bilo vode in elektrike. Kako je lahko vzela otroke iz zavoda, kjer so živeli lepo, če jim sama ni bila sposobna nuditi boljše življenje.
Vem, da to pisanje ne bo rešilo nastalega problema. Zavedam se, da je treba pomagati človeku s stiski, toda, če te nekdo neprijazno nagovori, je pa bolje, da se umakneš in pomisliš, tudi takšni ljudje morajo živeti.
Za konev naj dodam še samo to, da sem te vrstice napisal zato, da bi naj pisci podobnih člankov bili bolj radovedni in povprašali obe strani, kajti s pristranskim pisanjem lahko naredijo veliko moralno krivico. Vsak človek naj bi si služil svoj vsakdanji kruh s poštenim delom in resničnimi članki v našem časopisu.
Lep pozdrav!
Ivan Pustinek
P.s. : Ne bi želel podrobno komentirati pismi, kljub temu pa mimo nekaterih dejstev ne morem. Vsa prizadevanja Sentiljčanov pri razvoju tega kraja so vsem v uredništvu znana, saj smo o njih veliko pisali v Našem času. Ne bo držalo, da sem kot pisec članka enostransko in neresnično prikazal dejansko stanje v »stari šoli«, saj je bilo vse zapisano na podlagi izjave tovarišice Refije, da pa članek res ne bi bil enostranski, sem se oglasil tudi na stanovanjski skupnosti občine Velenje. Odgovor sem dobil takoj, ko se je delavec Vekosa vrnil iz Šentilja. Za pristransko pisanje torej ne gre. Pa še to. Iz pisma tovariša Pustineka ni razvidno, zakaj vode v »stari šoli« še ni, kdaj jo bodo dobili in kdo je dolžan za to poskrbeti. To pa je brez dvoma še naprej odprto vprašanje, kajne?! Sicer pa smo pričakovali odmev na omenjeni članek in smo veseli, da tudi krajani povedo svoje mnenje.
b. m.
murna®
TONE GRLICA
Hofbaverjeva L, Mozirje Tel.: 063/831-203
I
I m Iskra •


vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja
BLACK & DECKER
elma J {gorenje
— previjanje vseh vrst elektromotorjev
L
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure
n
i i I i
j
Ena, dva, tri- razgibajmo življenje
OBČANI VELENJA -RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE!
nedaleč od vašega doma, v Rdeči dvorani Titovo Velenje.
Pripravili smo bogato ponudbo športno rekreativnega razvedrila za vse občane Velenja.
Na voljo bo otroški vrtec za najmlajše, kopica iger z žogo, plavanje, smučarska gimnastika, aerobika, tenis, namizni tenis, itd. in to v
NEDELJO, 28. januarja 1990 od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure v Rdeči dvorani Titovo Velenje.
Pridite z družino, otrokom ali sami in se vključite v program, saj si s tem odpirate vrata v razgibano življenje in boljše počutje.
Vstopnina bo veljala za dopoldanski in popoldanski vstop tako za dvorano kot bazen, lahko pa koristite oboje. Za odrasle bo potrebno plačati 25,00 din, mladini do 14 let pa 10,00 din.
URNIK AKTIVNOSTI:
od 10. do 12. ure: odbojka, košarka — trojke, mali nogomet, namizni tenis, plavanje (zimski bazen)
od 14. do 16. ure: otroški vrtec, družinska odbojka, mali nogomet, namizni tenis
od 16. do 17. ure: smučarska gimnastika, namizni tenis, tenis
od 17. do 18. ure: namizni tenis, tenis, aerobika.
Plavalni tečaji
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira začetni desetdnevni plavalni tečaj za občane Velenja, ki se bo začel 5. februarja 1990 ob 20. uri v zimskem bazenu Titovo Velenje. Tečaj je namenjen vsem, ki bi se radi naučili plavanja, tako ženskam kot tudi moškim.
Prijave sprejemamo na ZTKO občine Velenje, Foito-va 2, Titovo Velenje do 2. februarja 1990.
Cena tečaja je 260,00 din, ki jo plačate ob prijavi.
Občina Velenje
Onesnaženost zraka
Meritve onesnaženosti zraka na območju občine Velenje se v okviru ekološkega informacijskega sistema TEŠ vršijo na šestih merilnih postajah in to: Šoštanj, Topolšica, Veliki vrh, Zavodnje, Titovo Velenje in Graška gora.
V ponedeljek, 22. januarja, so ob 1.30 na merilni postaji Veliki vrh zabeležili 0,92 (mg/m3) koncentracijo SO2, ob 6.30 — 0,98 koncentracijo in ob 8. uri 0,81 odstotno koncentracijo SO*, v Zavodnjah pa so istega dne ob 11. uri namerili 1,00 koncentracijo SOa.
Poprečne dnevne koncentracije S02 so presegle najvišjo dovolje-no 24-urno koncentracijo 0,30 mg/m zraka v naslednjih dneh:
Datum
Šoštanj
Veliki Topolšica vrh
Titovo Graška Zavodnje Velenje gora
15.	1. 0,37
16.	1. -17. 1. 0,31
0,30 0,45 0,49
0,48 0,45
0,36 0,50 0,32
0,38
Narobe
—	Meni ni važno koliko moških sem imela v življenju!
—	Kaj pa?
—	Koliko življenja je bilo v teh moških!
Podobnost
—	Kaj me pa gledaš kot zaklano tele?
—	Ko pa si tako podoben mojemu očetu!
Žalovanje
—	Zakaj pa nosite na prstancu črni trakec?
—	Ker sem izgubil poročni prstan!
STAR VOJAŠKI VIC
Molim te, pročitaj mi majčino pismo. Ja sam naime nepismen, ali začepi uši, tako da samo ja ču-jem šta je u pismu!
NI BIL PRVI:
Oto, zopet si se pretepal in verjetno tudi prvi začel!
Ne mami, Jožek mi je prvi vrnil udarec!
NEZAUPANJE:
Odpovedujem službo, ker mi ne zaupate!
To ni res, saj ključ od trezorja puščam v vašem predalu! Ja, to že, samo ni pravi.
DOZOREVANJE:
Čuj, Štefka, jaz pa vem, kako dobiš otroka!
Jaz pa že vem, kako ga ne dobiš! se odreže mala Štefica.
PO MESARSKO:
50,000,— din za napačno parkiranje, pravi miličnik nekemu šoferju — mesarju. Ali pa je lahko kaj več, se smeje policaj.
RADOVEDNEŽ:
Zakaj si pa toliko želiš uro, ko pa tako vedno zamudiš?
Veš, zanima me, koliko sem zamudil!
25. januarja 1990
VASI PRISPEVKI
naà čas Stran 11
Spoštovanje dogovorov
Zeleni Slovenije in jedrski odpadki
Z vso potrpežljivostjo se trudim, da v besedovanju Marije Šavor, predsednice Ekološkega društva Velenje (Naš čas, 11. 1. 1990), ne bi zaznal namigov, da Zeleni Slovenije pravzaprav prikrito in v navezi z jedrskim lo-bijem mrzlično iščejo lokacije za jedrske odpadke v Sloveniji, ne da bi upoštevali še druge možnosti. V razliko seveda od Zveze društev za varstvo okolja oziroma Ekološkega društva Velenje! Vendar ne želim sprejeti tako zastavljenega javnega dialoga. Problematika je preresna in zato se bom izognil osebni notL Čeprav je v prispevku M. Šavor nedvoumno zaznavna. Še manj pa me mika, da bi zlobno seciral tako ali podobne izjave. K dejstvom torej.
Za M. Šavor je izredno pomenljivo, da sem bil član recenzijske komisije za pregled elaborata o »Metodah in kriterijih za izbor lokacije odlagališča nizko in sred-njeradioaktivnih odpadkov«. Sklep problemske konference o ekologiji, energiji in varčevanju, kjer je aktivno sodeloval tudi ZVOS se je glasil, da je potrebno tudi v Sloveniji strokovno pretresti možnosti za odlaganje. Sodim, da je vprašanje radioaktivnih odpadkov veliko preresna zadeva, da bi jo prepustili jedrskem lobiju ! Le-ta se bi v tem primeru lahko nemoteno trudil, da bi sam poiskal »najbolj ugodno rešitev«. In drug j)oygd za sodelovanje pri pregledu metodologije. Kot član komisije za pregled sem imel možnost, da sem neposredno lahko zagovarjal prioritetno upoštevanje poselitvenega kriterija skupaj z geološkim. Iz tega izhaja jasen zaključek: v
Vplivi
Priporočilo, ki je v strokovnih krogih znano, pravi, naj bi zaloge premoga v mirnem obdobju ne znašale več, kot je potrebno za štirinajstdnevno polno proizvodnjo, če premogovnik ni oddaljen od elektrarne več kot 500 km. Za termoelektrarno Šoštanj bi po tem kriteriju znašala optimalna zaloga premoga 300 000 ton. Kdaj in zakaj so v TEŠ popustili političnim pritiskom realsocialistične ekonomije in pristali na pretirano večanje zalog premoga, ni znano. Večanje zalog premoga sovpada z obdobjem, ko je bila iz ekoloških razlogov odklonjena deponija premoga za 250,000 ton v luki Koper. Na deponijo TEŠ so zaželi dovažati tudi premog, ki ga drugi slovenski porabniki niso prevzeli. Tudi pozneje, ko niso
več dovažali tujih premogov na deponijo, se zaloga premoga ni večoblikovala glede na potrebe TEŠ, pač pa glede na izkop premoga v RLV. V preteklem letu je dosegla svojo največjo vrednost 1,300,000 ton. Kakšno breme za gospodarjenje pomenijo takšne zaloge, ni predmet mojega prispevka.
Širjenje deponije pomeni dodatno podrejanje naravnega okolja industriji. Velike količine premoga zahtevajo ogromno prostora. Veter dviga mnogo prahu.
Po podatkih, ki jih je v sobotni prilogi Dela priobčil dipl. ing.
Sloveniji zaradi razpršene poselitve tudi za nizke in srednjeradioaktivne odpadke ni primerne lokacije, ki bi
zadovoljevala ta in druge kriterije. Glede visokoradi-oaktivnih in njihovega odlaganja v Sloveniji pa je zaradi pokrajinskih značilnosti popolnoma izključena možnost odlaganja brez tveganja. Mimogrede — M. Šavor trdi, da so v JE Krško visokoradioaktivni odpadki. To ne drži, saj je v JE Krško trenutno izrabljeno jedrsko gorivo, ki še ni predelano v visokoradioa-ktivne odpadke.
Celovito, lokalno in planetarno odgovorno stališče Zelenih Slovenije do jedrske energije in še posebej do radioaktivnih odpadkov želim strniti v naslednje temeljne postavke:
1.	Jedrski apostoli in neodgovorni politiki so nas brezobzirno pripeljali v položaj, ko smo prisiljeni sami aktivno sodelovati pri izstopu iz jedrske energije. Izbiramo lahko le med slabimi možnostmi, ki bodo talfb ali drugače, več ali manj ogrožale biosfero, in prebivalce tega planeta.
2.	JE_ Krško in Rudnik urana Žirovski vrh je potrebno ob pomoči Italije in Avstrije nemudoma zapreti. S tem bomo prerečili možnost katastrofe ter povečevanja radioaktivnih odpadkov iz JE Krško. Zaprtje JE Krško je predpogoj za vse nadaljnje akcije, ki so neobhodne pri iskanju optimalnega načina odlaganja radioaktivnih odpadkov.
3.	Zaradi geoloških, geografskih in poselitvenih potez v Sloveniji in njenih pokrajinah za visokoradioa-ktivne odpadke ni nobene sprejemljive lokacije, ki bi
Boris Gostiša, spada velenjski premog med bolj radioaktivne jugoslovanske premoge z vsebnostjo urana 238 (76 Bq/kg) in torija 232 (50 Bq/kg). Velike količine premoga začno v globini kupa tleti. Zaradi nizke prisotnosti kisika se sprošča ogljikov monoksid CO, ki lega na okolico: Z zmanjšanjem zalog bi se sorazmerno zmanjšal potreben prostor, zmanjšalo bi se zapraševa-nje in radioaktivni vplivi. V TEŠ objektivno ni bilo nikoli tehnološke ali poslovne potrebe po zalogah premoga preko 300.000 ton, te so jim naložili na pleča pristaši realsocialističnega gospodarjenja. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo GORENJU če bi mu obležalo v skladišču 1.000.000 kosov neprodanih izdelkov.
Deponija pepela je projekt, ki ima velik vpliv na kvaliteto bivalnega okolja v naši dolini. Doslej še ni bil predstavljen javnosti. Za nas ostaja področje neraz-vozlanih skrivnosti. Zato ne vidim v njem nič dobrega. Po posledicah sodeč, je deponija pepela slabo izvajan nepremišljen projekt. Smeli bi ga navajati kot učni primer neodgovornosti.
Vsako leto deponirajo na njej, odvisno od proizvodnje, do tri-četrt milijona ton pepela. Količina odloženega pepela se bliža desetim milijonom ton. Tisti, ki so jim dosegljivi podatki, trde, da termoelektrarne med rednim
omogočala varno odlaganje. V vsakem primeru bo potreben njihov izvoz, n. pr. v območje, ki je že danes zaradi jedrskih poskusov radioaktivno (puščave, neposeljeni predeli itd.) predlagamo, da planetarno sprejemljivo lokacijo iščejo ekološko osveščeni strokovnjaki pod okriljem OZN in Greenpeaca, ob soglasju prizadetih dežel. Vse države naj čimprej prenehajo uporabljati jedrsko energijo za vojne ali »miroljubne« namene.
4.	Za nizko in srednjeradioaktivne odpadke naj poteka istočasno iskanje možnosti izvoza in preverba potencialnih lokacij v Sloveniji in Hrvaški. Potencialno odlagališče za nizko in sre-njeradioaktivne odpadke se lahko postavi le v primeru, da se z lokacijo strinja domače prebivalstvo, obvezna je izvedba območnega referenduma.
5.	Skupščina SR Slovenije naj razpiše referendum glede nadaljnjega obratovanja obeh jedrskih objektov v Sloveniji. Referendum se naj izvede 8. 4. 1990, torej istočasno s spomladanskimi volitvami.
In za zaključek. Sodim, da odtenki ali celo manjši nesporazumi ob interpretacijah ne smejo služiti kot naslada tistim, ki so v resnici odgovorni za srhljivo ekološko in jedrsko prihodnost naše Slovenije, planeta.
Ne izčrpavajmo se v dokazovanju, kdo je bolj zelen. Združimo se raje v skupnih akcijah! Zato dajem na tem mestu konkretno pobudo: Zeleni Slovenije in ZVOS naj do 8. 4. 1990 zberejo čim več podpisov za razpis referenduma o zaprtju JE Krško in Rudnika urana Žirovski vrh!
Za zeleno in nejedrsko Slovenijo, za zdrav planet!,
dr. Dušan Plut,
predsednik Zelenih Slovenije
obratovanjem, s pepelom, do tridesetkrat bolj radioaktivno onesnažujejo okolje kot jedrske elektrarne. Zaradi dolge razpolovne dobe ostanejo radionuklidi trajno v pepelu. Pepelu iz termoelektrarne Šoštanj pripisujejo približno enako radioaktivnost, kot jalovini uranove rude, le da gre za večje količine pepela.
Deponija pepela že ima take dimenzije, da ni mogoče več na hitro obvladati njenih škodljivih vplivov na okolje. Že pet let star pojav zapraševanja ostaja še naprej nerešen. Problem je prepuš-
Zakon o ekološkem prispevku je sprejet. Tako imamo več upanja, da bodo čistilne naprave za odžvepljevanje v TEŠ vendarle zgrajene v dogovorjenih rokih, to je do leta 1993. Do takrat pa moramo nekako preživeti in si ohraniti gozdove.
To pa je odvisno predvsem od odgovornosti in trdnosti vodstva Termoelektrarne Šoštanj, ki mora upoštevati rezanje konic v proizvodnji električne energije oziroma porabi premoga. Dogovor o rezanju konic je bil na Skupščini občine Velenje sprejet. Po sprejetju tega dogovora je bil sprejet še občinski odlok o varstvu zraka. Na zelenih tribunah o »Energiji, ekologiji in varčevanju« smo govorili tudi o sprejemljivi meji 16 000 ton pokurje-nega premoga na dan. Ta vrednost je bila podana iz strokovnih krogov REK. V letošnjem letu se elektrarna zelo malo ozira na ta dogovor, saj vsaj dvakrat na teden pokuri več kot 18 000 ton premoga na dan. To pa je vsaj 600 ton žveplovega dioksida v takem dnevu. Tako imamo pogoste prekoračitve polurnih koncentracij izmenoma na merilnih postajah — odvisno pač o meteoroloških pogojih tistega dne (kam vleče veter, oziroma če ga ni). Tako dobi kdaj pa kdaj tudi mesto Titovo Velenje svoje prekoračitve žveplovega dioksida nad našimi visoko postavljenimi mejami dovoljenih koncentracij.
Ravnanje po odloku o varstvu zraka je »gašenje« koncentracij, ko te že nastanejo. Čeprav elektrarna zmanjša proizvodnjo, traja še nekaj ur do zaželenega zmanjšanja. Ce pa bi elektrarna spoštovala dogovor o rezanju konic, do tako visokih koncentracij sploh ne bi prišlo.
Pričakujemo tudi ugovor, ta je gotovo o potrebi po električni energiji. Toda potreba električne energije je v Sloveniji v delavnikih enakomerna. Dnevnih izpadov drugih elektrarn v časopisju nismo zasledili, zakaj potem mora elektrarna n. pr. : v torek po-kuriti 19 000 ton, v sredo 17 000 ton, v četrterk spet 18 500 ton, v petek 16 000 ton? Te razlike pa so včasih še večje?
Vzrok je najbrž v premajhni trdnosti vodstva elektrarne pred pritiski vodstva rudnika, ki ne zna prilagoditi svoje proizvodnje premoga dejanskim potrebam in se zateka v hiperprodukcijo, kar
čen vremenu. Nasip, ki omejuje deponijo, je zgrajen iz zdrobljene pepelne mase, ki se je že vezala z vodo v trdno snov. Zdrobljen, enkrat že vezan pepel, se ne veže več in je posebej primeren, da ga raznaša veter. S pepelom v zraku vdihavamo zdravju škodljive radionuklide. Ob jugozahodnih vetrovih so zlasti izpostavljene Škale, ker veter napolni zrak s prahom. Ob mirnem vremenu so najbolj ogroženi delavci na deponijah pepela in premoga, delavci obratov ESO in uprave RLV, ter prebivalci Pesja, ki so od deponije pepela oddaljeni le
dokazujejo ogromne deponije premoga. Tako elektrarna popušča pred rudnikom in ustvarja večjo proizvodnjo, kot jo Slovenija potrebuje. To je pa vse prej kot v skladu z današnjimi merili štednje, posebej štednje z energijo. Ekonomika današnjega časa je rudnik že prisilila, da je vsaj malo popustil v svoji hiperpro-dukciji, ampak samo malo. Čeprav si je začrtal v planih 4,5 milijona ton premoga v lanskem letu, jih je prekoračil kar za 150 000 ton. Ali družba še vedno plača toliko premoga, kot ga v RLV nakopljejo in ne toliko kot ga dejansko potrebuje? Sicer so minili časi, ko je rudnik do skrajnih zmogljivosti izkoriščal svoje rudarje, ki so bili svojim družinam lahko le vir sredstev za preživljanje, z njimi pa so lahko preživljali presneto redke proste sobote ali nedelje. Ni pa jim še ponudil
pol km. Sledijo jim delavci APS, SIPAK ter prebivalci Škal, ki so oddaljeni že 1 km, itd.
Nasip deponije je prestrm, zato je ojačan z veliko količino pocinkane mreže. V nekaj letih bo ta cink končal v vodi. Vedno večja površina deponije pepela ostaja odprta. Resor, ki je odgovoren za urejanje deponije, je neučinkovit, kar postavlja celotni REK v slabo luč. Pravne obveznosti, ki jih nalagajo odločbe Republiškega komiteja za varstvo okolja, se ne izpolnjujejo. Tako kot se večajo poškodbe v okolju od prvih zaznavnih pojavov do uničenja, tako se veča krivda od moralne nelagodnosti do krivde za zločin.
Sedanji način urejanja deponije pepela ne zmanjšuje škodljivih vplivov na okolje. Nasprotno, z rastjo deponije se nevarni vplivi večajo. Zlasti radioaktivne vplive bi bilo treba zmanjšati. Odprt bi smel ostajati le manjši del deponije, kjer se odlaga pepel, in bi bil bodisi moker ali poplavljen. V neposredni bližini deponije pepela se pogreza v vodo milijone kubičnih mnetrov rodovitne zemlje Družmirskega polja, z njo bi lahko deponijo in njen nasip vsaj pokrili in zmanjšali radioaktivnost.	! .„.
Potapljanje kvalitetne poljske zemlje poraja vprašanje, kolika je razlika v vrednosti med I qm njivske zemlje in 1 qm premoga. Da bi vas ne bolele roke, samo v mislih temeljito premešajte 3/4 qm mrtve zemlje, balo šote, vrečo humovita in vrečo bioposta: Nato vrednost mešanice primerjajte z vrednostjo premoga. Presenečeni boste. Ni res, da nekaj kar ne moremo takoj in enkrat za vselej porabiti ni vrednota. Ranjkemu očetu je rada zaigrala rosa na očeh kadar je prepeval svojo najljubšo pesem »Polje kdo bo tebe ljubil, ko te jaz zapustil bom ...« Zdaj postaja jasno, da smo z njegovo generacijo pokopali tudi to čustvo. Prav je, da vse preračunamo, vendar nekaj prvobitnega moraš imeti rad. Tisočletja so naši pred-
možnosti za prestrukturiranje. Čudi nas tudi, da še vedno skuša vpisati v rudarske šole čim več rudarjev z veliko večjimi ugodnostmi štipendiranja kot jih imajo dijaki, ki so se odločili za druge poklice. Ali ne bi bilo bolje zmanjšati število mest v rudarskih šolah vsaj za nekaj let? Ali se ne bodo morali ti ljudje prav kmalu odreči temu poklicu, saj je odpor do fosilnih goriv v svetu vse večji zaradi ustvarjanja pregretja Zemlje. Morda bo prišlo prav kmalu po mednarodnih dogovorih do omejitve njihove uporabe in jih bo v veliki meri zamenjal plin.
Zato še enkrat apeliramo na vodstvo TEŠ, da spoštuje dogovor o rezanju konic, ker le tako bodo naši gozdovi preživeli, mi pa si ohranili zdravje.
Šavor Marija Šaleško ekološko društvo
niki, v potu svojega obraza, obračali to zemljo proti soncu, zraku, dežju in mrazu, jo oživljali in plemenitih. Zdaj to podedovano bogastvo mečemo v vodo, kot razposajeni otroci kamenje.
Nevidna deponija je okolica TEŠ, kamor se vseda pepel, ki uide skozi dimnik. Čistilne naprave za lovljenje prašnih delcev so zelo učinkovite in zadržijo čez 99% letečega pepela. Med rednim obratovanjem so žal bolj redki dnevi, ko vse čistilne komore elektrofiltrov obratujejo s polno napetostjo in vse stresalne naprave elektrod delujejo brezhibno. Za 1 % zmanjšan učinek čiščenja pa pomeni nekaj tisoč ton pepela več v zraku na leto.
S tem pepelom pa ljudje in živali vdihavamo radionuklide. Kadar pade zračni tlak, pritisne dim k tlom. Takrat območje Šoštanja napolni s plini in prahom najnižji dimnik, Gaberke in Ravne srednji, Škale in Plešivec pa najvišji dimnik termoelektrarne. Takrat, za nekaj ur koncentracije SOi na omenjenem področju presežejo za mnogokratnik še dovoljene, ki pa do sedaj še niso bile izmerjene.
Že sama možnost, da utegnejo deponije ogrožati zdravje in skrajševati življenjsko dobo večjemu številu prebivalcev naše doline, je zadosten razlog za drugačen pristop k urejanju deponij.
Besed okrog zaščite zdravega okolja bo še mnogo. Bolj kot besede so potrebna ogromna finančna sredstva. Zakonodajalec ni poskrbel za dovolj učinkovito pravo zvezo med povzročitelji škode in oškodovanci. Posluha za avtentične ljudske interese ni, če bi ga kaj bilo, bi namesto Migov 29 kupovali čistilne naprave za SOz in NOx. Sicer pa kapital za eno čistilno napravo propada v večletnih pretiranih zalogah premoga med Pesjem in Šoštanjem in v obrestih nanj.
Viri: VGB Zeitschrift.
Delo. Ekološki problem Šaleške doline. Dipl. ing Gostiša.
S. Lipaik Skale
deponij na okolje
V osrčju naše doline imamo dve veliki deponiji: deponijo premoga in deponijo pepela. Deponije premoga so nujno zlo, ki spremlja termoelektrarne. Kolikšno naj bo to zlo, je eno bistvenih vprašanj varstva okolja in gospodarjenja. Tisti, ki odloča o zalogah premoga na deponiji, bistveno vpliva na gospodarjenje elektrarne. Sorazmerno s povečano količino premoga na deponiji se večajo tudi škodljivi vplivi na okolje. Zaradi naglega porasta instaliranih moči termoelektrarn v šestdesetih in sedemdesetih letih, so pri združenju posestnikov velikih parnih kotlov »VGB« izdali priporočilo o optimalnih zalogah premoga pri velikih termoelektrarnah.
Banka na poljski način
Kaj je vzrok za dolge vrste čakajočih na banki v Titovem Velenju, se ne sprašujem samo jaz, ampak še marsikateri koristnik uslug omenjene banke.
Kmalu po novem letu so pričeli na bankah pripisovati obresti na vseh vlggah in računih občanov in zaradi tega so se pojavile vrste čakajočih pred bančnimi okenci. Te vrste se včasih raztezajo tudi iz poslopja Ljubljanske banke na Rudarski cesti, in ta gneča je botrovala — poleg slabe volje in negodovanja — tudi nezgodi, pri kateri si je občan pri padca poškodoval obe roki.
Ali je omenjeni občan za nezgodo kriv sam ali ne, o tem ne bi razpravljal. Vprašanje pa je, ali bi do nezgode prišlo, če bi bilo pred vhodom v banko manj gneče, za katero niso odgovorni samo varčevalci.
Ne bi si upal in krivično bi bilo, če bi za nastalo gnečo krivil zaposlene v ljubljanski banki, ki delajo na drugi strani okenc. Oni delajo tako, kpt jim je določeno in ob trdem delu morajo prenašati še negodovanje nezadovoljnih strank.
Krivdo za nastalo gnečo in nevšečnosti bi pripisal tistim, ki so odgovorni za način poslovanja. Pa kaj bi, saj oni tako ali tako ne čakajo v vrsti pred bančnimi okenci.
Na koncu še vie o očetu, lastniku javne hiše, ki je sinu tožil, da nima več strank in da bo moral v bordelu obnoviti opremo. Sin mu je lepo odgovoril: »Ne opremo, zamenjaj personal!«.
Pa brez zamere!
Slavko Marš
I2.strannaàtos	VAŠI PRISPEVKI	25. januarja 1990
Volilna zadrega
Večkrat sem se že zamislila, kako bom volila sedaj, ko bodo volitve resnično demokratične. Ko smo volili za prejšnje potrebe, smo dobili listek, se lotili neodgovorno obkroževanja ali pa črtanja tistih, ki so bili napisani kot kandidati, saj je bilo vseeno, kako si volil. Izvoljeni so tako bili že določeni poprej.
Take volitve, kot pa se nam sedaj približujejo, pa me nehote spominjajo na pogovore med starejšimi, ko sem bila še otrok, kjer so veliko govorili o predvolilnih golažih. Ja, čisto res so kandidati obljubljali golaž tistemu, ki ga bo volil. To je bilo v predvojni dobi.
Danes pa se odločam sama za tistega, ki ga bom po svoji presoji volila brez volilnega golaža. Pač pa bi rada podrobno izvedela o kandidatu vse njegove vrline, ki jih je dosedaj zastavljal za dosego tega cilja, prav tako njegov življenjepis in sposobnost. Kajti dobro poznam stare tovariše, ki tudi kandidirajo, nič pa ne vem o tem podrobno o DEMOSU, kakšen podrobni program imajo v načrtu. Tudi morajo biti zame ljudje, ki bodo strpni, inteligentni tudi po srcu, neomah-ljivi, pa vendar ne grobi. Tudi ne tako občutljivi kot princeska na grahu, če jim bo kdo povedal v obraz stvari, ki jim ravno ne bodo všeč, ali če jim bo kdo napisal kaj resničnega, vendar nezaželenega. V opoziciji sem že slišala v parlamentu neke druge države, da so si imeli mnogo nasprotnega povedati, ampak zaradi tega se ne morejo grdo gledati kar naprej. Ni mi na primer všeč, da je podpredsednik neke stranke grobo napadel predsednico Šaleškega ekološkega društva. Za tisti stavek, ki je bil napisan po resnici je v okvirjenem članku napisal takšno »zaslišanje«, ki me spominja na še ne tako daljnje dogodke v Sloveniji. In nato še v drugem članku izpod peresa člana iste stranke, da predsednica ŠED »čisto navadno nagaja Zelenim v predvolilnem boju.«
Že sedaj, ko še niso izvoljeni, so zelo napadalni in moram reči, da kljub svoji ekološki zagnanosti sedaj po-mišljam, kako in koga bi volila. Vem, to je čisto moja samostojna odločitev, nikogar ne briga, ampak pred tako
zadrego se bo postavilo pred volilno mizico na tisoče ljudi. In mislim, da je zaupanje v stranko prvo, kar je pogoj za izvolitev. Strank je mnogo, od vseh bi rada poznala program tudi po ekološki plati. Saj mora vsaka stranka tak program imeti. Nisem toliko v skrbeh za gospodarstvo, kakor za zdravo življenje v Sloveniji.
Če vzamem še jaz za primerjavo že toliko opisano jedrsko odlagališče, bi rada povedala, da nizko sevanje ni tako nenevarno, da bi si ga lahko privoščili v Sloveniji. Znanost ne pozna neškodljivih doz sevanja, ne nizko, srednje ali visoko radioaktivnega. Po splošnem stališču nastane rak, ki ga povzroči kakršnokoli sevanje, zaradi spremembe dednega materiala v telesu, ki je v jedru vsake telesne celice koncentriran (somatska mutacija). Sevalna energija enega samega radioaktivnega razpada zadošča, da gravirajočo kemično spremembo pripelje v celično zrno in ena sama, samcata takšna celica je lahko izhodišče, da se nekontrolirano razbohoti v telesu. Če je poškodovana celica jajčnika, se okvara podéfluje v naraščaju. In v Sloveniji tudi ni nikjer zapisano, da potresov nikjer drugje ne bo, kakor na že označenih območjih. Sicer je pa Slovenija tako majhna, da bomo to čutili vsi, pa naj si bo to v nevemkaterem kotu dežele.
Mislim, da se lahko zapre jedrska elektrarna, nizko, srednje in visoko jedrsko gradivo pa resnično izvozi tja, kamor je predlagala predsednica. Tega nam morda v prihodnje nikoli ne bo žal. Ko vse tole razmišljam, bo za nas volilce kar težko voliti pravega kandidata v pravi zvezi. Ker vsi le ne berejo časopisov, bi moral DEMOS poskrbeti za boljše spoznavanje njihovih programov tudi tako, da bi se tiskali in prodajali v trafikah in drugih mestih, kioskih itd. Da bi v rokah imeli sami volilne napotke in se preko programa, ki bi ga dodobra spoznali, odločali, koga voliti. Voliti demokratično po svoji presoji na podlagi poznanih dejstev. Le tako bodo volitve. ki so prve in uvodne v demokracijo, uspele. In želim, da bš zmagali tisti, ki bi nas resnično popeljali v Evropo 92, z odkritim dialogom, nesprenevedanjem, skratka tako, kakor v pravni in pravični ureditvi države to mora biti.
Volivka Marinka Obu
Upanje v boljše življenje
Tako ne more več naprej, smo često dejali v pogovoru s prijatelji, znanci, sodelavci. Spremembe so bile nujne in torej zato težko pričakovane.
Uprte oči v Markovičev program so se ob uvedbi konvertibilnega dinarja, ob zagotovilu o zmanjšanju inflacije zasvetile močneje, nekoliko sijale izgubile ob nekaterih drugih ukrepih, ki so za izvedbo sprememb nujni. Nezadovoljstvo pa se je prikradlo na obraz ob vesti o gibanju osebnih dohodkov vsaj v prvi polovici tega leta.
Ugibanj o tem, ali bo Markovičev program uspel ali ne, ni konca ne kraja. Nekateri gledajo nanj z optimizmom in zato od njega mnogo pričakujejo. Zopet drugi so skeptični do vsega, tretji prepričani v njegov popoln neuspeh. Kar nekaj go-
spodarstvenikov pa meni, da ob takšni miselnosti, notranjih nesoglasjih kot jih imamo v domovini, ne bo dolgo »vzdržal«.
Negotovost, ki je obstajal pred sprejetjem ukrepov, se nadaljuje tudi potem in še danes, saj le malokdo ve, kaj in kako naj dela, kako se bo izcimila blokada srbskega gospodarstva s slovenskim. Vse bolj ali manj temelji na ugibanjih, predvidevanjih. Ne samo mnenja, tudi nadvse pomembni dokumenti.
Čas pa teče. Za nameček stopajo na oder še volitve. Tudi te naj bi označile prelomnico v našem dosedanjem načinu življenja: več demokracije pluralizma, svobode____Tisti, ki so
se na samem začetku poglobili vanje, so zatrjevali, da bodo »komplicirane.« In niso se zmotili. Kadar je treba kakšno
stvar izpeljati na enostaven, a kljub vsemu na najbolj demokratičen način, je preprosto ne znamo. Pravi mojstri smo pri še večjem zavijanju klopčiča. Začetek volitev 90 to tudi dokazuje.
Kar je preveč je preveč. Ali ne bi bilo morda bolje, če bi z nekaterimi reformami, čeprav so še tako nujne, počakali? Živimo od tega, kar naredimo. Zato bi morali dati prednost gospodarskim spremembam, se poglobiti vanje in izdelati programe, ki ne bodo pomenili le preživetja, ampak resnično boljše življenje. Šele nato naj bi pristopili k volitvam in znova storili vse, da bi prišli na prava mesta pravi ljudje. Ob tem, kar pa se dogaja sedaj, pa se kaj lahko zgodi, da-nas bodo vodili takšni, ki so se ob razpo-
ložljivem denarju v volilnem boju najbolje znašli neglede na to, kakšen je bil njihov program.
Bojim se, da bomo ob koncu te evforije razočarani nad marsičem, kar ta hip označujemo kot prelomno, da bomo čez čas znova ugotavljali, kako so spremembe prinesle le drugačne nazive, kopico administrativnega dela, ki je vzelo toliko moči, časa, energije in nič drugega.
Dokler se bomo ukvarjali preveč sami s sabo, videli v spremembah le svoj osebni interes, le bolj govorili kot kaj naredili za vstop v Evropo 92, je vsako upanje o boljšem življenju zaman. Smo morda preveč črnogledi? Močno si želimo, da bi se vsaj tokrat motili.
- tp-
RK Plešivec dobro dela Odmev
Kar precej dni pred novim letom so se nam oglasili iz krajevnega odbora Rdečega križa Plešivec. Radi bi nas seznanili z vsem, kar se na tem področju v kraju dogaja. Ker je njihovo pismo prišlo na vrsto precej pozno, je nekaj stvari, ki so tesno vezani na novoletne praznike že neaktualnih. Druge pa seveda povzemamo:
Vedo, da ima njihovo delo velik pomen — pomagati sočloveku. Tudi z darovanjem krvi. Vsako leto pripravijo dve krvodajalski akciji za bolnišnico Slovenj Gradec. Ker pa je krajevna skupnost majhna, kjer zato tudi ne more biti prav veliko krvodajalcev, jih poiščejo tudi v drugih krajevnih skupnostih. Številni od njih so sedaj njihovi redni krvodajalci.
Da krajani Plešivca radi pomagajo sočloveku, se vidi tudi po dveh solidarnostnih akcijah. Obe so ocenili kot dobri.
Nikoli ne pozabijo na najstarejše krajane, tiste, ki so stari že več kot 70 let in tiste, ki so socialno šibki. Vsako leto jih obdarijo. Tudi tiste, ki so iz Plešivca šli v dom oskrbovancev v Titovo Velenje in tiste, ki so v domu Nine Pokorn Grmovje.
Ob koncu prijaznega pisma je odbor RK Plešivec zapisal še, da želijo vsem obdarovancem, krvodajalcem in krajanom srečno novo leto in razumevanja ter sodelovanja med KU D Ivan Cankar in krajevno skupnostjo z njihovo organizacijo Rdečega križa.
Ne razumem, zakaj toliko besed v odgovoru na zahtevani odgovor. Dovolj bi bilo samo sporočilo: »Mi ZELENI Slovenije se tudi zavzemamo, da se nobeni jedrski odpadki ne bodo odlagaj; v slovenskem prostoru.« Toda tega zagotovila Zeleni Slovenije še niso nikjer javno in jasno izrekli. Zato tudi moj izziv.
Še vedno me muči vprašanje, zakaj je potrebno sodelovanje v recenzijski komisiji za »Metodo in kriterije za iskanje lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov« na slovenskih tleh če se tudi Zeleni borijo za to, da jedrskega odlagališča na Slovenskih ne bo?
Sedaj ob prizadevanjih za zaprtje Jedrske elektrarne Krško nas je še bolj strah jedrskega odlagališča, ker bodo v njem tudi visokoradioaktivni odpadki, pa naj bi ga zgradili v Krškem ali Žirovskem vrhu ali kje drugje v Sloveniji. Člani Zelenih Slovenije naj mi oprostijo, če mi beseda Zeleni ni dovolj veliko zagotovilo za dovolj radikalen odnos do ekoloških problemov in še vedno pričakujem odgovor z jasnim zagotovilom, da se naša stališča okrog jedrskega odlagališča ujemajo.
Marija Šavor
Kulturni večer z dr. Jožetom Pučnikom
Kulturni večeri v obliki pogovorov z znanimi in predvsem moralno, človeško bogatimi ljudmi^ postajajo že kar domači. Če omenim samo dr. Trstenjaka, pesnike Zlobca, Pavčka, Menarta, Koviča, pa Grabarja, je to dovolj ilustrativno, da naše mesto, sicer malo pozno, pa vendarle vsrkava tudi resnejše in globlje potočke civilizacijske kulture. Čas se je odprl in v njem pričenjamo živeti...
Čeprav sem zgodovinar, se bom omejil le na moje intimne in duhovne vtise. Gospoda Pučnika sem nekoliko spoznal iz pisanja Nove revije, kjer sem občudoval njegov življenjski eros. Danes je bil tukaj med nami, kar je zame pravo doživetje. Lahko bi
rekel, da sem nocoj dobil temeljna znanja o demokraciji.
Med poslušanjem pripovedi in številnimi vprašanji poslušalstva, mi je v notranjosti pričel utripati čut za zdravo, domačo slovensko preproščino in intimno povezanost z domovino. Dobil sem odgovore na vprašanja, ki si jih pred časom niti nisem zastavljal, čeprav sem intuitivno slutil, da se mi v tišini vendarle postavljajo. Kot mnogi, sem tudi jaz lepo poneumlje-no opazoval bohotenje mrtvila ... Nocoj pa sem spoznal, da je lahko tudi politika nekaj vrednega, če je v rokah kulturnih ljudi. Dobil sem enostaven in jasen vtis, da je prihodnost že tukaj.
V sebi vedno močneje zaznavam bitje, ki hoče stopati v duhovno bogatejši svet, v
svet, kjer se občutek odgovornosti povezuje z občutkom za lepoto in eksistencialno poklicanostjo. Ni dovolj, da delam, ker pač moram, temveč delam zato, ker ima to globlji smisel. Šele to me obvaruje pred banalnim materializmom in zgolj užit-karskim življenjem. Dr. Pučnik je nakazal pot, ki nas pelje v svetlobo, ven iz mraka družbene in individualne zmede. Pokazal nam je, na že od Trubatja dalje znano slovensko gospodarnost in moralno moč.
Kot relativno mlad, se počutim ob človeku Pučnikovega kova majhen, a motiviran, da rastem ob tako dobrem učitelju. Ni slučaj, da se je naš nocojšnji gost ukvatjal tudi z vzgojeslovjem in družino. Tudi to je, poleg osebne-
ga trpljenja, pustilo na njem značajsko moč in umirjeno ter dostojanstveno komunikativnost.
Čeprav je trajal kulturni večer kar tri ure, to ni bilo predolgo. V tem mi spet raste moč ljubezni do ljudi, ki je bila v teh, moralno praznih časih že omajana. Spet mi za-žarijo oči, ko v duši podoži-vljam ljudi. In ob tem čutim, daje tukaj moj dom. Da, svojo domovino, svojo notranjo, drago deželo šele odkrivam. In ob tem se veselim, da zmorem čutiti tople ljudi, ki bodo že jutri greli srca drugih.
Še si želim podobih večerov in hvala Kulturnemu centru Ivan Napotnik, za darilo ob vstopu v novo obdobje ...
Bernard Krajnc
Ne ve se; kdo pije, kdo plača?
V	neki normalni pravni državi in s tem tudi pravni občini bi bilo normalno in pričakovano, da vsi organi družbenopolitične skupnosti delujejo skladno s predpisi neglede na to, da bo v bližnji prihodnosti nekaterim odgovornim funkcionaijem potekel mandat.
Da to ni ravno tako, mi narekujeta dva dokumenta, ki sicer nista uradna dokumenta, temveč članek v Našem času pod naslovom: STANARINE IN KOMUNALNE DOBRINE VIŠJE ZA 10 ODSTOTKOV.
Iz tega članka, neznanega avtorja, smo občani naše občine zvedeli, da se bodo kljub ukrepom zvezne vlade, povišale stanarine in komunalne dobrine za 10%.
V	članku so nas celo poučili, kako se računa procentni račun, vendar avtor članka tega sam ne zna, saj je rezultat izračuna nepravilen.
Gotovo večina bralcev zna zračunati kaj pomeni 10% povišanje. Formula je enostavna: plačana stanarina in komunalne storitve za mesec december 1989 x 10%. S tem smo bili prepričani, da gre zares za 10% podražitev stanarin in komunalnih dobrin v občini Velenje.
Dne 15/1-1990 pa je Skupščina občine Velenje — Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja — Odsek za gospodarsko infrastrukturo za stanovanjsko gospodarstvo (nov odsek po združitvi SIS gospodarskih dejavnosti z občinsko upravo!), je dal obvestilo, s katerim ponovno obvešča nas občane, ki po mnenju nekaterih ne znamo brati Našega časa, da je Izvršni svet občine Velenje sprejel odredbo, da se stanarine in komunalne storitve, tokrat nedobrine, s 1/1-1990 povečajo za 10%.
Vse lepo in prav. Bolje, da
smo dvakrat obveščeni, kot pa enkrat.
V nadaljevanju tega obvestila pa piše, da bo na položnici za januar 1990 poračunana razlika komunalnih storitev za mesec december 1989 povprečno za 42 %.
Lahko se upravičeno vprašamo, za kakšen poračun vendarle gre? Ali je ob sprejemu odredbe o povišanju za 10 % za ta poračun vedel tudi naš občinski izvršni svet?
Če smo sami preračunavali povišanje komunalnih storitev za mesec december 1989 smo lahko ugotovili, da je bilo povišanje nad dovoljenim. To pomeni, da bi moral biti eventualno narejen poračun v korist uporabnikov komunalnih storitev. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja občine Velenje je gotovo pozabil na bistvo, da bi nas uporabnike poučil v že omenjenem obvestilu za kakšen poračun tokrat gre.
Boljše bi bilo, da smo informirani samo enkrat, vendarle strokovno in točno.
Po uradnem tolmačenju Zveznega tržnega inšpektorata (Uradni list SFRJ, št. 84/89) se lahko cene za stanovanjsko komunalne storitve oblikujejo po veljavnih predpisih, ki so bili sprejeti pred 19/12-1989, s tem, da so bile cene predhodno že uporabljene.
To obvestilo je vsaj zame kos papirja brez pravne vrednosti. Na njem je štampiljka »že pokojne Samoupravne stanovanjske skupnosti« in brez podpisa odgovorne osebe. Mogoče celo namenoma, da zato ne bo nihče odgovar-jal.
Gotovo je skrajni čas, da si nalijemo tudi v naši občini čistega vina, da bomo vsi vedeli kdo pije, kdo plača, na tem dostikrat spornem stanovanjsko komunalnem področju. jože KAISDOLF
ČETRTEK
25. januar
PETEK
26. januar
SOBOTA
27. januar
NEDELJA
28. januar
PONEDELJEK | TOREK
29. januar	■ 30. januar
iiMiiiHir.rr.n
8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški spored 9.00 Risanka 9.10 Smrkci: Smrčja juha 9.30 Ljubezenske zgodbe: Brvar— Pediček: Maia Odiseja, kratki igrani film
Kam, kje, kako med počitnicami
Studio je vaš: Tatjana in Davor Sokoli, 9. del angleške animirane nanizanke
Potovanja po velikih železnicah sveta: Tri milje visoko, angleška dok. serija
Risanka
Kraj bistrih voda, angleški film Video strani Video strani Žarišče, ponovitev TV dnevnik 1 Mozaik, ponovitev Alpe Jadran
Možje, ki zaupajo ribam, dokumentarna oddaja Spored za otroke in mlade — Mladi Sheriock, 3. del angleške nadaljevanke Ciciban, dober dan: Igrajte se z nami
Preproste besede Risanka TV dnevnik 2
D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka Tednik Tv dnevnik 3
Retrospektiva — Komedija na slovenskem odru: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentlorjanski Video strani
TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA ! ■ TV LJUBLJANA 1
10.25
10.35 10.40
11.05
12.05 12.10 14.00 15.45 15.55 16.30 16.45 16.45 17.15
18.00
18.25
18.40 19.00 16.30 20.05
20.55 22.00 22.20
0.00
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Teleski 90, pripravimo se na smučanje, 11. 10.00 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, humoristična oddaja. 16.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Mali koncert: Franc Žibert, harmonika. 20.45 Split: PEP v košarki - Jugoplastika—Aris, prenos 2. polčasa. 21.30 V hribih se dela dan: Gorski vrtovi, dokumentarna oddaja, 4. del. 22.50 Svet na zaslonu.
TV ZAGREB 1
6.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 14.35 Poročila. 14J5 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.26 Izobraževalna oddaja. 17.50 Miti in legende, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. A ».4« Risanka. IMi Dokumentarni spored. 10.15 Vreme. 19JO Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Diskoteka. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Noč in dan, nočni spored. 01.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.60 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored iz Dalmacije. 16.36 Tv dnevnik. 19.55 Split, košarka: Jugo-plastika—Aris 21 JO Tv-mix. 21.45 Kolo sreče. 22.15 Hiša, jugoslovanski film.
SATELITSKA TV
SAT 1
14.05 Perrine, Bolnišnica. 15.30 Te-
leshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče.
20.00 Hunter, serija. 21.00 Upokoje ska banda, ameriška komedija, 1979 (George Burns, Art Carney). 22.45 Poročila. 22.55 Petek, trinajstega, serija. 23.40 Zgodovina filma.
RTL PLUS
13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara, 234. nadaljevanje. 14.15 Australian Open. 15.45 Gospodinjstvo. 16.00 Hltchcock prikazuje, serija. 16.30 Huik. 17.10 Cena je vroča. 18.00
Equalizer. 18.45 Poročila. 19.15 Bion-ska ženska (Lindsay Wagner). 20.15 Ujetniki vesolja, angleška grozljivka, 1984 (Richard Hatch). 21.50 Australian Open. 22.30 Airwolf. 23.25 Poročila. 23.35 Moje življenje visi na enem dolarju, Italijanski vestem, 1968 (Julian Mateos). 1.10 Airwolf. 2.00 Australian Open.
EUROSPORT
6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Australian Open. 12.00 Svetovni šport. 13.00 Nogomet. 14.00 Moto šport. 15.00 Calgary 88. 17.00 Igre Commonwealtha. 18.00 Australian Open. 19.00 Moto novice. 20.00 Igre Commonwealtha. 21.00 Smučan|e. 22.00 Australian Open. 23.00 Evropska košarka. 1.00 Igre Commonwealtha.
SUPER CHANNEL
7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Bastil-le, nizozemski film. 22.00 Poročila in vreme. 22.15 Alvarez Kelly, ameriški film, 1966 (William Holden, Richard Widmark). 0.10 Poročila.
PRO 7
16.30 Mladinski Olm. 17.25 Za smeh. 17.55 Poročila. 18.05 Vesterni od včeraj. 18.30 Šport 18.35 Dick. 18.50 Šerif Cade, serija. 19.45 Roseanne, serija. 20.15 Haeai 05. 21.15 En se ne preda, ameriški vestem, 1959 (Ran-dolph Scott). 23.35 Poročni zvonovi, nemški film, 1953 (Marianne Hold). 23.55 Poročila. 0.00 FBI, serija.
6.50 9.00 6.00 0.10 6.35
10.15
10.20
10.45
11.45 12.00 12.00
12.35
14.45 14.55
15.25 15.55 16 JO 16.45 18.60
18.15
18.40
10.00 10.30 10.50 20.20
21.15
22.10 22.30 23.25
Video strani
Zimski počitniški spored Risanka
Smrkci: Težave s ... Ljubezenske zgodbe: Čmi tulipan, kratki igrani film Kam, Kje, kako med počitnicami
Sokoli, 10. del angleške animirane nanizanke Popotovanja po velikih železnicah sveta: Prestopanje, angleška dokumentarna serija Risanka
Mozaik, ponovitev V hribih se dela dan: gorski vrtovi, dokumentarna serija E. Reitz: Domovina, nemška nadaljevanka, 10. del Video strani Video strani
Teleski 90 — pripravimo se na smučanje — ponovitev 11. od-daja.
Svet na zaslonu, ponovitev Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1
Mozaik — Tednik, ponovitev Spored za otroke in mlade — Pojdi nekam, ne ve se kam: Jajce — junak, lutkovna igrica TV Zagreb
A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka
Otroci glasbe, ameriška za-bavnoglasbena oddaja Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Natta, angleška dokumentarna serija
Ulice San Francisca, 13., zadnji del ameriške nadaljevanke Tv dnevnik Ex libris: Jazz ples Ciklus filmov Federica Fel-linija: Satiricon, italijanski
1.30 Video strani.
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.55 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor. 19.00 Dvajset let ptujskega festivala, ponovitev. 10 JO TV dnevnik 20.00 Žarišče. 20J0 Človek tal glasba, ponovitev 1. oddaje. 21,20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
0.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.29 Znanstveni spored. 17.50 šaram, baram, zabavnoglasbeni spored za otroke. 18JM številke in črke. 18.40 Risanka. 16.45 Muppet show. 10.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu. 20.55 Domači show spored. 21.40 Tv dnevnik 22.00 Kulturni magazin: O, sole mio. 23.00 Poročila 23.05 Noč in dan, nočni spored. 01.20 Poročila.
TV ZAGREB 2
17.30 Poročila. 17.35 Tv koledar. 17.45 Razstava znanstvenih knjig. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Panorama 15, kronika v italijanščini. 16.30 Tv dnevnik. 20.00 Črna gora v 20. stoletju, dokumentarna nanizanka 20.40 Tv-mix,. 20.50 Skupščinska kronika. 21.10 En avtor, en film. 21.35 Al Capone, ameriški film.
SATELITSKA TV
SAT 1
13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Bolnišnica. 15.30 Teleshop. 16.05 Paradise. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 20.55 Poročila. 21.00 Spring
Break, ameriška komedija, 1982 (Da-bid Knein. 22.50 Poročila. 23.00 Jo in Joan, francoski erotični film,
(Brigitte Lahaine, Isabelle Solar).
RTL PLUS
18.00 Equalizer. 18.45 Poročila. 19.05 Vreme. 19.15 Veličastni par (Houston
Knights), serija. 20.15 Najbolj nori avto na svetu, nemška komedija, 1974 (Robert Marti). 21.50 Australian Open. 22.30 Številka ena s kroglo,
ameriška kriminalka, 1986 (Robert Carradine). 0.15 Poročila. 0.25 »Stu-ke« nad Londonom, italijansko-fran-coski vojni film, 1970 (Van Johnson). 2.15 Magazin za moške. 3.00 Australian Open.
EUROSPORT
10.00 Moto novice. 10.30 Australian
Commonwealtha. 18.00 Australian Open. 19.00 Smučanje. 20.00 Tour de France 1989. 23.00 Smučarski skoki. 0.00 Igre Commonwealtha.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybraak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit international. 20.00 Noč z Lou Reedom, koncert, New York, 1984. 21.00 Underground U.S.A. 22.00 Poročila. 22.10 Blue night 0.10 Poročila. 0.20 Mix.
PRO 7
18.50 Diamanti. 19.45 lll(Jk.S.H. 20.15 Z loparjem in pištolo. 21.15 Speči psi, nizozemski film, 1977. 23.00 Hitchhiker, serijska grozljivka. 23.30 Kalifornijski maščevalec, ameriški vestem, 1975. 0.55 Hawai 05.
8.50 Video strani
9.00 Izbor tedenske programske
tvornosti 9.00 Radovedni Taček: Kuhalnica 9.20 Lonček, kuhaj: Pohorska omleta
9.30 ZBIS: I. Zorman: Storžkovo
popoldne, 2. del: Dolgi Filip 9.45 Ciciban, dober dan: Igrajte se z nami
10.00 Miti in legende islamskih ljudstev: Kaj to islam, oddaja TV Beograd
10.15 Pojdi nekam, ne ve se kam: Jajce — junak, lutkovna igrica TV Zagreb 10.30 Mladi Sheriock, 3. del angleške nadaljevanke 10.55 Po sledi ptice Dodo, 9. del oddaje TV Sarajevo 12.00 J. Bitenc: Deset medvedjih 12.15 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (m), prenos 13.15 Risanka 13.25 Video strani 13.35 Videogodba, ponovitev 14.20 Lassiejev sin, ameriški film 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 10.40 Poslovne informacije 16.45 Risanka
16.55 Beograd: DP v košarki — Cr-
vena zvezda: Clbona, prenos 18.30 Iz tropskega deževnega gozda: gozd ali polja, dokumentarna serija 10.00 Risanka 10.30 TV dnevnik 2 10.50 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Križkraž 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka 23.15 Nedolžna ženska, francoski film 0.50 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.46 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb. 10.00 Skupščinska kronika. 16.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Nekoč je bil Divji zahod, ameriški film. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB t
9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 9.35). 10.00 Tajvanski sindrom. 10.30 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.00 SA-1, informativno-revijalni spored. 13.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Monkey's Go Home. film za otroke. 16.06 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Revija folklore: 17.30 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 18.15 Sedmi čut. 18.25 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.15 Devištvo, italijansko-ameriški film. 21.45 Tv dnevnik 22.00 Smehot-vorci: Branka Veselinovič. 22.50 Športna sobota. 23.10 Poročila v angleščini. 23.15 Noč in dan, nočni spored. 1.30 Poročila.
TV ZAGREB 2
10.50 Tv koledar. 11.00 Svet tišine, oddaja namenjena osebam s poškodovanim sluhom. 11.45 Danes skupaj — informativno-zabavna oddaja. 12.15 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 15.55 Predstava za otroke. 16.55 Košarka: Crvena zvezda—Cibona. 18.30 Bor: namizni tenis, četrtfinale. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer. 21.45 Tv razstava. 21.50 Tv felj-ton. 22.35 Tv-mix. 22.50 Zgodbe Gra-hama Greena.
SATELITSKA TV
SAT 1
19.05 Batman. Sb.00 MacGyver. 21.00 MacGruder in Loud, serija. 21.55 Poročila. 22.05 Halo, Berlin. 22.30 Gorila iz Soha, nemška kriminalka iz serije Edgar Wallace na lilmu, 1968 (Horst Tappert). 0.05 Bizarni umori, ameriška kriminalka, 1967 (Rod Steiger, Lee Remick).
RTL PLUS
Jirty
Dancing. 18.15 Bea Iz Angole, ameriški pustolovski film, 1977 (Stan-Brock). 19.45 Poročila. 20.15 Akcija v Niči, francoski i
16.30 Šerif iz New Vorka. 17.45 Diri met Stai :lja v
gangsterski film, 1979
I gangste
(Francis Hunten. 22.00 Dall-As, pogovor. 23.00 Ljubezen v vesoljski ladji Venus, ameriški znanstveno-fanta-stični erotični film, 1977 (Catherine Erhardt). 0.20 Nora kompanija, italijanski vojni film, 1979 (Renzi Monta-gnanl). 2.15 Sexy Folies. 2.50 Ljubezen v vesoljski ladji Venus, ponovitev. 4.00 Australian Open.
EUROSPORT
15.00 Australien Open. 17.00 Igre Commenwealtha. 18.00 Svetovni šport. 19.00 Smučanje. 20.00 Teniške legende. 20.30 Pariz—Dakar. 22.00 Australian Open, ženske, finale. 0.00 Igre Commenwealtha.
PRO 7
9.20 Vsi moji dragi, Mačkon. 15.35 Poslednji hura, ameriški film, 1958 (Spencer Tracy). 17.20 Mladenič z druge zvezde. 18.05 Poročila. 18.10 Cavalcade, nemško-argentinski film, 1958 (Helmutschneider). 19.14 Harryjeve sodbe. 20.15 Ceste San Francisca. 21.15 Nevidna mreža, ameriški vohunski film, 1954 (Gregory Peck). 22.40 Cona somraka. 23.15 Lov na Dillingerja, ameriški film, 1973 (Warren Oates). 1.05 Z loparjem in pištolo.
8.35 8.45 8.45 6.40
10.10
11.00
11.30 12.00 13.00
13.45 14.15 14.55 16.30 16.45 17.05 19.05 19.30 20.05
21.00 22.20 22.40
Video strani Otroška matineja Živ žav
A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka L. Grer: Lepi upi, francoska nadaljevanka
Alo, alo, humoristična oddaja,
ponovitev
Videomeh
Kmetijska oddaja TV Sarajevo M. Bayer: Dediščina Gul-denburgovih, nemška nadaljevanka Video strani Prisluhnimo tišini Kolo sreče Tv dnevnik 1 Glasbena oddaja Televizija tukaj in zdaj Risanka Tv dnevnik 2
G. Mihič—E. Kusturica: Dom za obešanje, nadaljevanka TV Sarajevo, 1. del Zdravo
Tv dnevnik 3 Video strani
TV LJUBLJANA 2
10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 15.30 Pink panter, ameriški film 17.25 Nedeljsko popoldne. 10.30 Tv dnevnik 20.00 Kartoteka Zemlje, ameriška dokumentarna serija, 7. del. 20.30 Idrija, dokumentarna oddaja- 21.10 Satelitski programi — poskusni prenosi 22.50 Športni pregled.
TV ZAGREB 1
8.55 Horizonti, oddaja v madžarščini. 8.10 Kronika Rusinov in Ukrajincev. 0.30 Poročila. 8.35 Rakuni, risana nanizanka. 10.00 V nedeljo dopoldne za otroke. 11.10 Kmetijska oddaja. 12.10 Oddaja resne glasbe 13.10 Žalostna hiša, filmska nanizanka. 14.05 Poročila. 14.10 Nedeljsko popoldne. 10.20 Po 2000., poljudnoznanstvena nanizanka 17.10 The Gazebo, ameriški film. 18.45 Rakuni, risana nanizanka. 16.10 Tv fortuna. 19J0 Tv dnevnik. 20.00 Dom za obešanje, dramska nanizanka. 20.55 Celovečerni film. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Športni pregled. 22.25 Poročila v angleščini 22.30 Noč in dan, nočni spored. 0.45 Poročila.
TV ZAGREB 2
7.30 Tv koledar, 7.35 Poročila. 7.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. I0J0 Danes za jutri. 11.00 Mozaik. 13.00 Športno popoldne. 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Pionirji moderne kirurgije, tuja dokumentarna nanizanka. 20.55 Tv-mix. 21.10 Tv poster: Hanka Paldum 21.40 Politični spopadi v Jugoslaviji med obema vojnama
SATELITSKA TV
SAT 1
13.25 Naša mala farma. 14.15 Li in živali. 14.40 Hokej: Mannhei
Judje !im—
Schweningen. 17.05 Goreči griči,» ameriški vestem 1956 (Tab Hunter). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in
govor iz Bonna. 23.30 Na begu.
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.20 Herkules in Kleo-patra, italijanski pustolovski film, 1961 (Brad Harris). 10.00 Rdeči suknjiči, italijanski pustolovski film, 1974 (Fabio Testi). 12.30 Klasika. 13.10 Moj oče, vesoljec. 13.30 Jet-sonsi. 14.30 Australian Open. 16.00
jpen. _____
Sreča z Moniko, gledališka igra. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Škotska. 20.15
Večne težave, nemška komedija, 1968 (Roy Black). 21.45 Magazin. 22.20 Prime Tine. 22.40 Tutti Frutti,
erotični šov. 23.30 Kriminalistične zgodbe. 0.20 Sexy Clips. 0.45 Tutti Frutti, ponovitev.
EUROSPORT
7.00 Religija. 8.00 Za otroke (Andy Sheldon). 10.00 Menu. 10.30 Teniške legende. 11.00 Smučanje. 13.30 Pariz—Dakar. 15.00 Australian Open, moški posamično. 18.00 Igre Commonwealtha. 19.00 EP v bobu. 20.00 Košarka. 21.00 Rugby. 23.00 Australian Open. 1.00 Igre Commonwealtha.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 11.00 Eurochart. 13.00 Vanderman. 13.30 Mix. 16.30 Biljard. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Hit Studio. 19.30 Burke-jev zakon. 20.30 Prelomljena obljuba, ameriški film (Valerie Bertinelli). 22.10 Bamaby Jones. 23.00 Mix.
PRO 7
18.00 Poročila. 18.05 Cma roža ftose-marie, nemško-španski film, 1960 (Paul Hubschmid). 19.45 Tony Randall. 20.15 Ceste San Francisca. 21.10 Kliče Velaba, angleški film, 1958. 22.45 Kabaret. 23.15 Pot do ye-čnosti, japonski film, 1961. 1.45 Čarovnik.
8.50 Video strani
9.00 Zimski počitniški spored
9.00 Risanka
0.10 Smrkci — vajenec Smrk, Smr-
keta 9.35 Živ žav
10.35 Zimski počitniški spored 10.35 Periskop: Črna gora, 1. del 11.20 Kam, kje, kako med počitnicami
11.25 Sokoli, 1. del angleške animirane nanizanke 11.50 Potovanje na severni tečaj 12.15 Risanka
12.25 Momar Sinbad, ameriški film
14.15 Video strani 16.30 Tv dnevnik 1
16.45	Mozaik, ponovitev — Zdravo 18.10 Spored za otroke in mlade 10.10 Radovedni Taček: Konj 18.25 Miti in legende islamskega
ljudstva, 2. del
18.46	Preproste besede, 4. del 19.00 Risanka
19.30 Tv dnevnik 2
20.05 B. Brecht: Malomeščanska
svatba 21.40 Osmi dan 22.25 Tv dnevnik 3 22.45 Človek in glasba, 8. oddaja 23.35 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 10.00 Pustolovščina — slikarstvo, švicarska izobraževalna serija 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Znanost, kanadska znanstvena serija- 21.00 Sedma steza. 21.15 Koncert UNESCA. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
8.60 Zimski šolski spored (do 12.35). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja. 17.50 Gozdne priredive, oddaja za otroke. 10.05 Radovedni zdravo, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Panonski vrh, drama. 21J5 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 22.05 Tv dnevnik. 22J5 Poročila v angleščini. 22J0 Noč in dan, nočni spored.
TV ZAGREB 2
17.45 Poročila. 17JO Tv koledar. 18.60 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored skupnosti občin Zagreb in Hrvatsko Zagorje. 18J0 Tv dnevnik. 20.00 Svet športa. 20.50 Tv-mix. 21.00 Dokumentarni večer. 22.30 Naključni partnerji, filmska nanizanka
SATELITSKA TV
SAT 1
8.50 Video strani
8.60 Zimski počitniški spored
6.00 Risanka
0.10 Zgodbe iz školjke, 5. oddaja 9.40 Smrkci, Kralj Smrk, Zdravilo za Vicka
10.05 Periskop: Črna Gora, 2. del 10.50 Kam, kje, kako med počitnicami
10.55 Sokoli, 2. del, angleška animirana nanizanka 11.20 Beilamy na vrhu sveta: Težave z ledenimi gorami 11.45 Risanka
11.55 Naše gostoljubje, ameriška komedija
13.10 Mozaik, ponovitev — Sedma
steza 13.25 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 10.30 Tv dnevnik 1 16.45 Halperjeva iz Orašca, dokumentarna oddaja 17.40 Spored za otroke in mlade 17.40 Lonček, kuhaj: Ocvrta zelenjava
17.50 Ex libris: Jazz ples, ponovitev 16.00 Risanka 10.30 Tv dnevnik 2 20.05 G. Kelly: Vedno popoldne, avstralska nadaljevanka, 4. del
21.40 Tv dnevnik 3 22.00 Video strani
TV LJUBLJANA 2
10.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18J0 Teleski 90, pripravimo se na smučanje. 10.00 Folklorni ansambel Mme Marie Sklodowska. 16.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
0.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni spored 18.15 Risanka. 18.30 Tv dnevnik 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Festove premiere: Čakaj me na nebu, španski film. 21.40 Dialogi, kontaktni spored 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Ekran brez okvira, nočni program kulture. 0.35 Poročila.
TV ZAGREB 2
17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.00 Zagrebška panorama. 18.26 Regionalni spored Slovenije in Baranje. 10J0 Tv dnevnik 20.00 Glasbena oddaja. 20.45 Tv-mix. 21.00 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja. 21.30 Zabavni magazin. 22.30 Amorosa, sovjetski film.
SATELITSKA TV
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, Potovanje. 10.05 Video. 10.30 Kavboj, amenški vestem, 1957 (Glenn Ford). 12.15 Kolo sreče. ;3.00 Tv borza. 14.05 Pixi, Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Carson orati Carsonu. 18.45 Poroči-Ia *l9.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Na Ca-priju moraš biti svetlolas, nemški film, 1961 (Karin Baal). 22.40 Poročila. 22.50 Glasbeni magazin. 23.30 Nočni azil, japonski film, 1957 (Toshiro Mifune).
RTL PLUS
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 Dr. Holl, nemški film, 1951.12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Bo-nanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Cannon. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Narodna glasba Nemčije. 20.55 Poročila. 21.00 Blob, ameriška
grozljivka,
McQueen). fesionalci. 23.35 Mini satira.
1958 (Steve Poročila. 22.45 Pro-
ropa. 9.10 Nemški šlagerji ia05 Ce- 6.00 Partnerja. 6.25 Halo, Evropa.
na i. vrnra IA1C Flach ß/.»!..	,n ,r ___,____.am»	~
8.00 Moj oče, vesoljec. 8.25 Halo, Evropa. 9.10 Nemški slage " na je vroča. 10.35 Flash Gordon. 11.00 Glasbena revija. 11.45 Ljudje in živali. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfiel-dova zgodba. 15.00 Lopov proti lopovu. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Partnerja. 16.30 Moški za šest milijonov dolariev. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Baratta. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovac. 20.15 Detektiv Ironside. 21.10 Lovec na ljudi (Man Hunter), ameriški akcijski film, 1968 (Sandra Dee, Roy Thinnes). 22.50 Poročila.
23.00 Kuftui •	------
zin za moške. 0.05 Catch up. Trop črnih ovac, ponovitev.
RTL PLUS
10.15 Cena je vroča. 10.35 Flash Gordon. 11.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 11.45 Baratta. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Detektiv Ironside. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Ultraman, serija (Jerry O' Connell. 16.30 Računalniški otroci. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Baratta. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Očala z zlatim okvirom, italijan-sko-francoski film, 1987 (Philippe Norie«. 22.05 Exploziv. 23.00 Priložnost za ljubezen. 23.40 Gospodar z rim-
ulturni magazin. 23.30 Maga- za ljubezen. 23.40 Gospodar z rim-moške. 0.05 Catch up. 0.40 skimi sužnjami, angleška komedija, nih ovac, ponovitev.	1971 (Frankie Howerd). 1.10 Knight
Rider.
EUROSPORT
6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Australian Open. 12.00 Smučarski skoki, Zakopane. 13.00 Košarka. 14.00 Nogomet. 15.00 Australian Open, moški, posamično. 18.00 Igre Commenwelttia. 19.00 Hokej. 21 JO Športni pregled. 22.00 Moto šport. 23.00 Boks. 0.00 Hokej, tekma tedna.
EUROSPORT
6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto šport 11.00 Hokej. 13.00 Igre Commonwealtha. 14.00 Boks. 15.00 Športni pregled. 17.00 Umetnostno drsanje, Leningrad. 20.00 Športni pregled. 21.00 Formula ena v letu 1989. 22.00 Igre Commonwealtha. 23.00 Wrestling. 0.00 Umetnostno drsanje, Leningrad.
SUPER CHANNEL ■ SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Super počitnice. 20.30 Divji jug, dokumentarec. 21.00 Perspektive. 21.30 Medicina in znanost 22.10 Dokumentarec. 22.40 Tajska. 23.10 Kraljestvo belega medveda. 0.10 Poročila.
PRO 7
9.10 Sindbad, Lassie. 15.10 Noro ži-vjjenje. 16.10 Flipper. 16.30 Future. 17.00 Flicka. 17.25 Charlie Brown. 17.55 Poročila. 18.05 Vesterni od včeraj. 18.35 Dick. 18.50 Lisjaki. 19.30 Poročila. 19.40 Buffalo Bill. 20.15 Vegas. 21.15 Proti toku..., ameriški film, 1967. 23.20 Od mesta do mesta, ameriški film, 1941 (H. Bigart). 0.45 Cesta San Francisca.
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp, klasika včerajšnjih dni. 20.00 Ultra šport 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Ultra šport. 0.10 Poročila.
PRO 7
9.05 Sinbad, Lassie. 9.55 Mož s kovčkom. 15.10 Noro življenje, serija. 16.10 Flipper. 16.35 Živalski vrt. 17.05 Potepuh. 17.25 Dick in Doof. 18.05 Vesterni od'Včeraj. 18.50 Air Force. 19.45 Moško gospodinjstvo. 20.15 Mannix. 21.15 Nikoli se ne poroči v Monte Cariu, angleška komedija, 1956. 22.45 Konflikt, ameriška kriminalka, (H. Bogart). 0.15 Ceste San Fransisca.
SREDA
31. januar
'rnvMi,
8.50 Video strani
0.00 Zimski počitniški spored
0.00 Risanka
0.10 Smrkci — Astrosmrk
9.35 Ne pohodi ga, zabavnoglasbe-
na oddaja 10.10 Kam, kje, kako med počitnicami
10.15 Sokoli, 3. del angleike animirane nanizanke 10.40 BeUamy na vrhu sveta: Zapisi na skalah, angleška dokumentarna serija 11.05 Risanka 11.15 Mozaik, ponovitev 11.15 Tv drama
12.15 G. Kelly: Vedno popoldne, avstralska nadaljevanka, 4. del 13.05 Video strani 15.15 Video strani
15.25 Teleski 90, pripravimo se na smučanje, ponovitev 12. oddale
15.55 Zariiče, ponovitev 10 JO Tv dnevnik 1 10.45 Mozaik, ponovitev — Idrija, dokumentarna oddaja, Znanost, kanadska znanstvena serija
18.05 Spored za otroke in mlade — ZBIS: I. Zorman: Storžkovo popoldne — Vrnitev 18.15 C. Col odi - I. Svetina: Ostriek, adaptacija predstave SMG, 3., zadnji del 10.45 Otroci glasbe 19.BO Risanka 19-30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — Hladno leto
53, sovjetski film 21.45 Tv dnevnik 3 22.05 Zvezdni prah, 6. oddaja TV
22.55 Video strani
jà'iuihJiy.rr.M
10J0 Satelitski programi — poskusni prenosi. 10.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 19.00 Divji svet živali — Ptice z otoka Bornea, poljudnoznanstvena serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 U. Vrabec: Tolminski punta rji, opera. 22.50 Svet poroča.
TV ZAGREB 1
9.00 Zimski šolski spored (do 12.35) 15.20 Poročila 15.30 Ponovitev nočnega sporeda kulture. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja: živeti skupaj. 17.50 Pika Nogavička, nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke. kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Potopis. 10.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmoskop. 22.35 Tv dnevnik 22.55 Poročila v angleščini 23.00 Noč in dan, nočni spored. 01.00 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar 16.30 Regionalni spored skupnosti občin Karlovac, Sisak, Gospič. Bjelo-var in Varaždin 17.30 Leningrad: prvenstvo Evrope v umetnostnem drsanju. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Tv-mix. 21.40 Scientia Yugoslavica.
SATELITSKA TV
SAT 1
16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, avstralska serija. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče 19.50 Poročila. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Ceneni vohljač, ameriška komedija, 1977 (Peter Falk, Louise Fletcher). 22.40 Poročila. 22.50 Čarovnik, nemška kriminalka po E. Wal-laceu, 1964 (Heinz Drache, J. Fuch-berger).
RTL PLUS
12.30 Klasika. Ì3.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Igranje, kratke zgodbe. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Bogati in lepi, 132 nadaljevanje. 16.30 Usodno leto. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Equalizer, serija. 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs, serijska kriminalka. 20.15 Manekenka, ameriška komedija. 1986 (Andrew McCarthy). 21.45 Zakon v L. A. 22.35 Poročila. 22.45 Tednik. 23.50 Bellamy. 0.35 CHiPs, Donovitev.
HMH
6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurosport menu. 10.00 Igre Commonwealtha. 11.00 Formula ena v letu 1989. 12.00 Wrestling 13.00 Umetnostno drsanje, Leningrad. 16.00 Igre Commonwealtha. 17.00 Umetnostno drsanje, prenos. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Jamaica Classic LPGA. 22.00 Igre Commonwealtha. 23.00 Nogomet. 0.00 Umetnostno drsanje.
niiJjniM.'rnm
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Biue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Reportaže. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Današnji svet, dokumentarec. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.10 Reportaže. 22.40 Perspektive v znanosti. 23.10 Der Spiegel.
PRO 7
9.10 Sinbad, Lassie, Posebna naloga. 15.15 Noro življenje. 16.10 Flipper. 16.35 Lutkovna serija. 17.35 Strašilo. 17.55 Poročila. 18.05 Vesterni od včeraj. 18.50 Bret Maverick. 19.45 Bili Cosby. 20.15 FBI. 21.15 Ne vedeti veliko, italijanski ljubezenski film, 1969 (Phillipe Leroy). 22.55 Zakonski vrtiljak, ameriška komedija, 1960 (James Mason). 0.35 Poročila. 0.40 Mannix.
I I
L
GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
vìdeo sonček
Pri .SOKU* - Titovo Velenje Id: f0b$ 854-627.855-999
NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku!
Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna!
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak das od 9. do 19. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. are.
I
I I I
J
Trgovsko podjetje MERX PRODAJA ŠOŠTANJ
Šoštanj, Trg svobode 12
objavlja prosta dela
VODENJE SPLOŠNE KADROVSKE SLUŽBE
Pogoji:
VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-pravne usmeritve ter 3 leta delovnih izkušenj.
2. VZDRŽEVALCA
Pogoji:
poklicna šola elektro stroke, odslužen vojaški rok, vozniški izpit B kategorije, 3 leta delovnih izkušenj.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi.
VEGRAD, Titovo Velenje
PRODAJA
v Titovem Velenju, Koroška 8/c, poslovne prostore velikosti 214 m', primerne za poslovne prostore, trgovine ali lokale za drobno gospodarstvo.
OBVEŠČA
da bo v 1990. letu gradil poslovno-stanovanjski objekt v Starem Velenju, s poslovnimi prostori, površine ca. 800 m!, v pritlični etaži.
Vse zainteresirane za nakup poslovnih prostorov vabimo, da se zglase v PE Inženiring, Prešernova 9/a, ali da pokličejo po telefonu: 063/855-933, ali 856-712, interna št. 36.
» NAŠ ČAS «, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. ložništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja I965;od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in oprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Šoštanj: 111 zbor gasilcev
V soboto, 27. januarja, bo ob 17. uri v Gasilskem domu v Šoštanju že 111 redni letni občni zbor Gasilskega društva Šoštanj — mesto.
Za svečan uvod v zborovanje bo Šaleški oktet zapel nekaj pesmi. Poleg poročil bo tudi svečana podelitev gasilskih odličij in priznanj zaslužnim aktivnim članom in veteranom. Kot zanimivost naj navedemo, da bosta letos predala funkciji predsednik društva Ivan Ojsteršek in tajnik Anton Levar, ki je to dolžnost opravljal preko 20 let. O novoizvoljenih funkcionarjih pa več prihodnjič.
Šoštanjski gasilci pričakujejo, da se bodo zbora udeležili tudi delegacija iz pobratenega društva iz Čarme in pa iz Avstrijskega mesta Spittala ob Dravi, ter družina Žunkovič iz Miklavža pri Mariboru ter seveda okoliška društva in gasilske zveze.
Viktor Kojc
Letošnji Bilten že pri upokojencih
Zveza društev upokojencev občine Velenje je tudi letos izdala Bilten, ki so ga upokojenci prejeli ob vplačilu letne članarine. To je že osmi zapovrstjo, letošnja naklada pa je 4000 izvodov. Ker je vsako leto težje dobiti zanj denar, čeprav jim za tisk prispevajo finančna sredstva tudi nekatera podjetja, je letošnji bilten precej tanjši kot so bili prejšnji. To pa ne pomeni, da je tudi po vsebini skromnejši, le prispevki so krajši in objavljeni le tisti, ki zanimajo bralce.
Bilten se začenja z nagovorom predsednika IO ZDU Huberta Mravljaka, sledi program dela Zveze, za tem so podrobno opisani izleti, pikniki in programi športnih in kulturnih sekcij društev upokojencev.
H. M.
Ljubitelji fotografije, fotoamaterji, poklicni fotografi!
Fotoklub Zrno organizira občinsko
RAZSTAVO FOTOGRAFIJE
Razstava bo razdeljena na tri teme, in sicer:
—	portret
—	pokrajina
—	prosta tema
Format fotografije: min. 18 x 24, max. 30 x 40.
Fotografije pošljite na naslov: FK »ZRNO«, p.p. 73, Titovo Velenje, prispeti pa morajo najkasneje do 1. marca 1990. Natančen datum in kraj razstave bo znan po strokovnem izboru fotografij, ki bo 2. marca 1990.
K sodelovanju vabimo vse občane občine Velenje.
Pridružite se nam, >mi smo l\o U.
IS let
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 26. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 28. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 29. JANUARJA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 31. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda-15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in Mi (oddaja v živo)-18.00 Novosti na področju disko glasbe.
Nagradna križanka TISK PODJETJE TISKARNA
Pravilna rešitev nagradne križanke iz l. številke Našega
časa:
smučar, Carlo, torakoskopija, Arat, zastave, trideset, Atar, let, žetev, lika, gater, Lana, Nias, selektor, Ivana, Thomas Mann, Van, rokav, EFTA. AS, Elo, Atri, Asim, lomilo,- činčila. atom.
črnke. Jogi, KZ, ber, Perrine, Rn, tajna, ovinek, Danci, paž, emajl, melodij, seč, Ife, ratio, Olav, ko^ot, Latinec, GŽ, Ti, ari-man, paličica, Don, koli, Ovsec, Novi, kopno, nav, Si, II, Aleš, Avril. pogovor, NF, mošt, očaki, Isere, argon, RTV, Lav, to-stranstvo, Stevo, Ines, RAI, opetnik, Iso, Niko, OR, LN, koks, tiskanje, Nikola, oblikovanje, Nal, Rona, Leavitt, Ive, stisk, kanu. Catalani, Fakir, Anapa, GT, Kreka
Nagrajenci :
1.	nagrado I50 din prejme: JOŽICA SENEGAČNIK, Stantetova 10, 63320 Titovo Velenje
2.	nagrado 100 din prejme: BLAZ NARDIN V. P. 4868/12, 77002 Bihač
3.	nagrado - komplet izdelkov podjetja Tiskarna prejme: ANA ZIZEK, Tomšičeva 10, 63320 Titovo Velenje
4.	nagrado — komplet izdelkov podjetja Tiskarna prejme: TONE PETRIČ, Šaleška 18 a, 63320 Titovo Velenje
5.	nagrado — komplet izdelkov podjetja Tiskarna preime-SILVA PISTOTNIK. Kraigherjeva 6, 63320 Titovo Velenje Nagrajencem iskreno čestitamo!
30 LET ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA
VELENJE Nama, sobota, 27.1.1990 ob 20h
Predprodaja vstopnic v knjigarni Mladinske knjige
sitali/
Tel. št.: 853 451 _855 450_
m
BMW 323 i, letnik 1985, 70.000 km, odlično ohranjen, prodam za 210.000 din. © 857-196.
NOV HLADILNIK GORENJE,
prodam. © 853-218. DVE BREJI TELICI in kravo, prodam. Jan Franc, Škale 61, Ti-tivo Velenje.
TELICO, staro 4 mesece, prodam. © 856-043. NAJAMEM SOBO ALI MANJŠE STANOVANJE v okolici Titovega Velenja ali Šoštanja za določen čas. Šifra »Samski«. HLADILNIK 140 I, zelo poceni prodam. © 855-231 interna 267, dopoldan.
KLAVIRSKO HARMONIKO,
Melodija, 96 basno, skoraj novo, prodam. Možno tudi na kredit. Andrej Lesnjak, Veliki vrh 29, Šmartno ob Paki. © 884-157. SLADKO SENO PRODAM. Komu A. Celjska cesta 27, Titovo Velenje.
NEMŠKEGA OVČARJA, šola-nega, primernega za čuvaja, prodam po ugodni ceni. Prodam tudi Zastavo 101, letnik 1980, šotor za 4 osebe, kajak in ČB prenosni TV. ©721-160 ali 721-416. SEDEŽNO GARNITURO, tro-sed raztegljiv v posteljo, kot, dva fotelja in klubsko mizo, prodam po ugodni ceni. © 853-872, po 18. uri
PRIKOLICO 310 SL, čoln Maestral 18 in Tomos 4, prodam. © 853-995.
FIAT 126, star 5 mesecev in prikolico Adria 2+1, letnik 1987, prodam. © 851-410.
BULDOŽER TG 90, alkaten cevi 0 130, salonitne kanalizacijske cevi 0150 prodam. Marjan Kompan, © 0602-38-082. SINTE SYIZER FARFISA TK 120, Keysynth-digital-PCM-mi-di, prodam za 10.600,00 din. © 858-746.
PARCELO 900 m", delno komunalno opremljeno, relacija Žalec—Titovo Velenje, sončna lega, prodam. © 0602-53-413. APN — 6, star 2 leti, poceni prodam. © 856-318. NAVIJALNI STROJ AUMAN, za navijanje tuljav in transformatorjev, prodam. © 891-169. NK DELAVKO za priučitev šivanja ali šiviljo, zaposlim. © 888-111.
IŠČEM SAMSKO ŽENSKO, do
50 let, za pomoč samskemu upokojencu v gospodinjstvu. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas z oznako šifre »Nudim stanovanje«. PARCELO 1600 m2, primerno za vikend ali hišo, na sončni legi v Veliki Pirešici — Osreke, prodam. © 712-182, popoldan. R-4, letnik oktober 1983, prodam. © 832-344. GOLF-JGL, letnik 1981, prevoženih 64.000 km, garažiran, prodam. © 858-891, po 16. uri. VIDEO PLAYER SAMSUNG, prodam. Milan Belci, Šalek 83, Velenje.
BARVNI TV ISKRA in harmoniko 80 M Melodija, prodam. © 854-077, zvečer. NOVO, STROJENO, GOVEJO KOŽO (6 m1), rdeče-bele barve, ugodno prodam. © 778-112.
OBJEKT, PRIMEREN ZA OBRTNIKE, v bližini Titovega Velenja, zelo ugodno prodam. Informacije Splitska 13, Gorica. SREDNJE VELIKO POSESTVO z novim poslopjem, zamenjam. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Na deželi«.
SEDEŽNO, trosed, 2 fotelja, rjave barve, prodam 50 % ceneje. © 857-523/
TELICO, SIMENTALKO, brejo 5 mesecev, prodam. Alojz Fri-škovec, Škale 30, Titovo Velenje. OSEBNI AVTO LADA SAMARA, letnik 1988, prodam. © 855-052.
JUGO 65-GVX, črne barve, star 1 leto, registriran do februarja 1991, prodam 20% ceneje. ©721-662.
VRSTNI RED ZA JUGO FLORIDO 1,4 odstopim. Dobava januar 1990. © 858-192 doma ali 858-312 interna 1535. TOVORNI MERCEDES 406 ke-soner, vozen z B kategorijo prodam ali zamenjam za traktor. Stane Hriberšek, Topolšica 31. MLAD, IZOBRAZEN PAR, brez otrok, išče sobo ali garsonjero v Titovem Velenju. Možnost predplačila. © 854-875 po 18.30 uri.
OSEBNI AVTO OPEL ASCO-
NO, prodam ali zamenjam za Ju-go, star do 5 let. Franc Vuzem, Sercerjeva 3, Titovo Velenje. TAUNUS 17 m, prodam. © 858-447.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK in otroško posteljico, prodam. © 856-187. MLAJŠO, VESTNO UPOKOJENKO, za pomoč I x do 2 x na teden potrebujemo. © 858-212.
BUTIQE FISCHER (v Hotelu Paka), nudi maturantske obleke, tudi po naročilu.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče
Marije Gruber
rojene 1904 — umrle 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za cerkveni obred, govorniku Francu Borovniku in pevcem za žalostinke.
Žalujoči: sestra Zalka, sin Vili z družino ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Letos, 11. januarja smo se poslovili od mame, babice in prababice
w
Drage Sumer
iz Šoštanja, Koroška 8.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, pisne izraze sožalja, kot za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni, sin Branko z ženo Silvo, vnuka Nevenka in Boris z družinama.
Zgodilo se je
Leta 1877
Tega leta prinaša Slovenski gospodar, na današnji dan med ostalimi tudi sledečo novico:
»V Šoštanju je tamošnji kočlar, 72 letni Janez Gasner odšel v gozd drva pobirat in razstrme pečine padel v globok prepad, kder ga je posestnik Žurman že mrtvega našel.«
Novica poroča »zgolj« o osebni tragediji enega izmed šo-štanjskih revežev in bi pravzaprav ne bila upravičena objave, če nas ne bi vedno znova navduševala sočnost jezika in njegova plastičnost, ki so jo poznali in uporabljali še naši ne tako daljni predniki. Če primerjamo jezik v slovenskih časopisih pred prvo svetovno vojno z današnjim časopisnim jezikom, nas spreletava groza pred revščino, ki jo beremo dandanašnji. Leta 1919
V Novi dobi, časniku, ki so ga v stari Jugoslaviji izdajali v Celju beremo med ostalim na drugi strani tudi naslednje poročilo z naših krajev:
»Iz Šoštanja. Pod napisom »Grundbuch Schonstein« se je ožigosala nemška rešitev slovenske zemljiške vloge po nekem »Pengu«. Dotični uradnik je oficijal Alois Persche, ki se je zaobljubil za Nemško Avstrijo in sili na vse pretege, da bi ga narodna vlada čimpreje odstavila, da še more pravočasno dobiti kako nemško službo. To je brezdvomno tudi vzrok, da proti energični zahtevi vodje sodišča skrivaj še vedno uraduje nemški, da s tem izsili hitro premestitev. Njegova odstavitev se je pri narodni vladi poganjala. (V smislu razlaga Narodne vlade v Uradnem listu št. 39 je Persche odstavljen. Op. ur.)«
To je eden izmed parih zapisov, ki pričajo kako težko se je v Šoštanju in tudi v Velenju, kot govorijo nekateri drugi članki v tem istem časopisu, uveljavljala zavest o koncu prevlade nemškega in vsega kar se je pod tem pojmom skrivalo v naši dolini po prvi svetovni vojni. Spori in borbe za izgon nemške miselnosti so v Šaleški dolini trajali kar nekaj let, saj o tovrstnih težavah beremo še v letu 1921. Do konca stare Jugoslavije pa je svoj vpliv obdržala nemška veja družine Vošnjak.
VSE VRSTE POGREBNIH STORITEV, vključno z ureditvijo dokumentov, prevozom na upepelitev, ureditvijo odra na domu, opravlja za vas »NON STOP«, Ivan Ste-blovnik, Pogrebne storitve, Parižlje 11 C, Braslovče, © 721-667 ali 721-395.
DEŽURSTVA
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 25. januarja — dopoldan dr. D. Popov, popoldan dr. Kikec, nočni dr. Vidmar
Petek, 26. januarja — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Smonkar
Soboto, 27. januarja in nedeljo, 28. januarja — glavni dežur-
Gibanje prebivalstva
Občina Velenje:
Poroke:
Miran Gajšek, roj. 1960, arhitekt iz Žalca in Uršula Salobir, roj. 1964, doktor medicine iz Titovega Velenja, Janko Česnik, roj. 1967, vzdrževalec vozil iz Bo-letine in Romana Jelen, roj. 1960, delavka iz Titovega Velenja, Desimir Novakovič, roj. 1958, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Radinka Kraljevič, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja.. Smrti:
Jožef Žužek, kmetovalec iz Šmartna v Rožni dolini 30, roj. 1915, Ana Košutnik, upokojenka iz Slovenj Gradca, Glavni trg 28/a, roj. 1925, Marija Gruber, upokojenka iz Titovega Velenja, Ulica Pohorskega bataljona št. 4, roj. 1904, Franc Šopar, inv. upokojenec iz Laz št. 18/a, roj. 1922, Ivan Jakop, inv. upokojenec iz Škal št. 94/e, roj. 1936, Justin Vanovšek, upokojenec iz Bevč št. 33, roj. 1928, Marija Klepej, upokojenka iz Saleka 50, roj. 1904, Anton Germadnik, upokojenec iz Griž št. 98, roj. 1898, Veronika Plevnik, upokojenka iz Hajnske-ga 23, roj. 1928^ Marija Fijolič, upokojenka iz Šentjurja pri Celju, Ulica Tončke Čečeve 12.
Občina Mozirje
Smrti:
Frančiška Lesjak, 1912, gospodinja iz Šmihela nad Mozirjem 5, Jožef Komac, 1929, upokojenec iz Mozirja, Čajetinska 19.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. NČ ROK IZK. DČ P.
OD
ŠT. DEL.
OBČINA MOZIRJE
MERCATOR - ZGORNJE SAVINJSKA
KMETIJSKA ZADRUGA"
ELKROJ ELKROJ
OBČINA VELENJE
GORENJE NO
dipl. ekonomist/komer.
smer	— komercialist v DE obrtna kooper.	1	nč	15	3.450,00	1
ekonomski tehnik	— referent za splošne zadeve	1	nč	8	3.500,00	1
administrativni tehnik	— telefonist-administrator	6m	nč	8	2.800,00	1
lesar širok profil	— strojni mizar	6m	nč	8	3.140,00	2
ni dr. D. Popov, notranji dežurni dr. D. Vrabič
Ponedeljek, 29. januarja — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Mijin
Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 28. januarja, od 8. do 12. ure, je dežurna zobozdravnica dr. Darinka Šuster, v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenju. Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu v Šoštanju : Četrtek, 25. januarja — dr. Stu-par
inamai
jratfifl jcoti**
Športni ženski čevlji, uvoženi iz Italije le 814,90 din!!
Vabljeni ste na posezon-sko razprodajo!
Ugoden nakup mesnih izdelkov Koža ki Maribor in Škofja Loka v samopostrežni prodajalni!
Izkoristite prodajo na obroke!
V restavraciji veleblagovnice NAMA vam pripravljajo okusne malice in kosila po ugodnih cenah.
Vabljeni! v_/
Petek, 26. januarja — dr. Stupar Soboto, 27. januarja — dr. Stupar
Nedeljo, 28. januarja — dr. Stupar
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 26. januarja do 2. februarja je dežurni dipl. veterinar Milan Matko. Topolšica 15, tel.: 891-166.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 28. januarja je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. Od 29. januarja do 4. februarja je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, tel.: 840-179
Bistro £
REK Avtoprevozništvo in servisi p. o.
Titovo Velenje

REK - DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
vam ponuja:
—	Prevoze premoga s plačilom na obroke s tem, da polovico cene plačate 15 dni od dneva prevoza, drugo polovico prevoza čez 30 dni.
—	Servisiranje in vzdrževanje osebnih in tovornih vozil ter avtobusov, ki vključujejo tudi pooblaščeno servisiranje (v garancijskem roku) vozil iz programa Crve-ne zastave.
—	Opravljamo tehnične preglede motornih vozil, vključujoč podaljšanje zavarovanja, plačilo cestnine in ostalo.
—	Na razpolago vam je kvalitetna avtomatska pralnica za pranje osebnih vozil, tovornjakov in avtobusov.
—	Avtobusni prevoz na delo in z dela, kakor tudi posebne vožnje za prijetne izlete.
Oglasite se na Koroški 64 v Titovem Velenju.
Z našimi storitvami boste zadovoljni.
GORENJE Naravno zdravilišče Topolšica, p. o., Topolšica
NATEČAJ
Razpisujemo natečaj za oddajo poslovnega prostora.
Poslovni prostor je v pritličju hotela Vesna v Topolšici v izmeri 14,83 m' (sedanja prodajalna časopisov).
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bi v poslovnem prostoru opravljali dejavnost, ki v največji možni meri dopolnjuje obstoječo dejavnost zdravilišča.
Dodatne informacije dobite na tel. št. 891-120 int. 16.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z obrazložitvijo predlaganega programa v roku 8 dni od dneva objave tega natečaja na naslov:
Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica, p. o., Topolšica 77 63326 Topolšica
r i
i i
i i i
i
L
ZSMS — nova pobuda HI
V okviru pobude ZSMS, da se iz imen Socialistična republika Slovenija in Socialistična federativna republika Jugoslavija črta beseda »socialistična«, OK ZSMS Velenje organizra podpisovanje peticije na stojnici v NAMI vsak dan od 10.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 18.00
Po sledi nekega pisma
OBRAZLOŽITEV:
Ime države naj ne vsebuje ideoloških opredelitev družbe. Takšna opredelitev omogoča republikam, da v skladu s pravico narodov do samoodločbe samostojno opredelijo svojo ureditev in ime. S takšno spremembo se tudi omogoča, da se vsakdo lahko zavzema za svoje prepričanje in za ureditev v družbi (seveda tudi za socialistično!).
Enako bodo podpisovali v Zgornji Savinjski dolini, lahko tudi na vsaki pošti, banki, v podjetjih ali v Kompasovi agenciji v Mozirju.
Namen peticije je zbrati najmanj 30.000 podpisov po celotni Sloveniji in z njimi zahtevati razpravo v Skupščini SRS!
Za Svobodo Mislečega Sveta — Zverina Spi Med Smrečjem
Za pestre in vesele počitnice
(Nadaljevanje s I. strani)
Dan kasneje, v petek, bo gotovo za udeležence nadvse doživeto srečanje z lovcem in pohod na lovišče. Organizator te aktivnosti je velenjska lovska družina, odhod pa bo ob 10. uri izpred šole bratov Mravljakov v Titovem Velenju.
Sobota, 27. januarja, bo pestra za ljubitelje lutk in filmov. Namreč, ob 10. in 16. uri si bodo ti lahko v mali dvorani kulturnega doma v Titovem Velenju ogledali lutkovno igrico Kozličkova zgodba v izvedbi lutkarjev DPD Ljubljana. Popoldne ob 16. uri pa še slovenski film To so gadje. Predstava bo v kulturnem domu v Šoštanju.
V nedeljo ob 10. uri bodo ta priljubljeni slovenski film zavrteli tudi v kulturnem domu v Titovem Velenju, popoldne istega dne (ob 15.30) pa si ga bodo lahko ogledali še ljubitelji filmov v Šmartnem ob Paki. V splet prireditev za pestre in vesele počitnice se je vključil namizno teniški klub Tempo. Za učence od 4. do 8. razreda bo pripravil v prostorih TVD Partizana Šlcale na-miznoteniški turnir. Začeli ga bodo ob 9.30.
Za ponedeljek, 29. januarja, sta na sporedu dve prireditvi, in sicer ob 16. uri v mali dvorani kulturnega doma v Titovem Velenju otroški plesi v izvedbi velenjskega plesnega kluba, ob 10. uri dopoldan pa v prostorih šahovskega kluba šahovski turnir.
Predšolske in tudi šolske otroke naj prav tako znova spomnimo na raja I ne igre. Te bodo v
MILIČNIKI SO ZAPISALI
IZSILILA PREDNOST
V	ponedeljek, 22. januarja ob 13.20 se je zgodila prometna nesreča na Partizanski cesti v Titovem Velenju pri odcepu za Gorenje. Povzročila jo je voznica osebnega avtomobila zastava 750 Radojka Vidakovič, ki je vozila v smeri iz Šoštanja proti Titovemu Velenju in pri zavijanju na odcepu za TGO Gorenje izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila Jožefu Stropniku. Ta je vozil po Partizanski cesti iz Titovega Velenja. V nesreči se je lažje telesno poškodoval sopotnik Vida-kovičeve Jože Šubelj. Odpeljali so ga v slovenjegraško bolnišnico.
SOSEDA STA SE STEPLA
V	Podkraju sta se 18. januarja okrog 19. ure stepla soseda Fra-njo P. in Anton A. Krajši konec je v »spopadu« potegnil P., saj je moral iskati zdravniško pomoč v velenjskem zdravstvenem domu. Vročekrvneža bosta o razlogu njunega medsebojnega preverjanja moči spregovorila še pred sodnikom za prekrške.
PRIDRŽAN DO IZSTREZNITVE
V Starem Velenju sta se pretekli petek okrog 23. ure pretepala Safet O. in Ramiz D. Bila sta tako »ogreta«, da so morali posredovati delavci postaje milice. Ker se O. še vedno ni hotel umiriti, so ga morali pripeljati na postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Čaka pa ga še zagovor pred sodnikom za prekrške.
NAPOREN DAN ZA KRŠILCA JAVNEGA REDA IN MIRA
Sobotno popoldne, 20. januarja, je bilo za Sretena Š. nadvsem pestro in tudi naporno. Začel ga je v lokalu Buhteljček okrog 15. ure. Najprej je dokaj naglas zmerjal lastnico lokala. Na njegovo neprimerno početje so ga miličniki opozorili, vendar kaj dosti opozorilo ni zaleglo. Kajti ob 18.30 seje vrnil v lokal in razgrajanje nadaljeval. Pred prihodom miličnikv je s kraja dogajanja nato odšel zato, da je lahko okrog 22. ure v isti lokal kar vdrl.
Čebelarji so upravičeno zaskrbljeni
j
mali dvorani kulturnega doma v Titovem Velenju v torek, 30. januarja ob 10. uri.
Ob kolikortoliko ugodnih vremenskih razmerah bo morda komu nadvse dobrodošel krajši planinski pohod, ki ga pripravljajo mentorji planinske vzgoje na šolah. Udeleženci slednjega bodo krenili na pot v sredo, 31. januarja ob 9. uri izpred šole Mihe Pin-tarja Toleda v Titovem Velenju.
Toliko najrazličnejših aktivnosti kot jih imajo na voljo otroci krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenja v teh počitniških dneh že dolgo niso imeli. Za pestrost bodo poskrbeli krajevna skupnost Šmartno ob Paki, kulturni center Ivana Napotnika Titovo Velenje ter osnovna šola bratov Letonje.
Takole so zapisali na vabilu nanje: pozabite na šolo, prepustite se domišljiji, ne bo vam dolgčas. Pridite v kulturni dom, kjer si boste lahko ogledali filme in risanke — te bodo vrteli danes (v četrtek) ob 10. uri, pa prihodnji četrtek ob istem času. Jutri, prav tako ob 10. uri, bo na sporedu Kekec, v torek, 30. januarja pa mladinski film Ne joči Peter. Ob tem naj spomnimo le še na zanimive ure pravljic. Že včeraj pa so lahko otroci ustvarjali v likovni delavnici.
Če pa bo zima letos le nasula snega, vabijo organizatorji počitniških aktivnosti v Šmartnem ob Paki otroke na Pavlov breg v Podgoro. Tu bo delala vlečnica vsak dan od 10. do 16. ure.
Čeprav zdajšnji čas ni sezona za čebelarstvo, pa smo glede na številne težave, ki tarejo čebelarje menili, da bomo naslednji zapis posvetili prav njim. Pravzaprav nas je k temu spodbudilo pismo JOŽETA KUMRA, z Gubčeve 4, v Titovem Velenju. V pismu, ki ga je poslal na uredništvo Radia Velenje za oddajo »Od vrat do vrat« je med drugim zapisal.
»Čebelar Hribovšek iz Hra-stovca, (pozneje smo izvedeli, da je bil to Ivo Britovšek op. p.) je lani od svojega prijatelja Haloža-na iz Titovega Velenja kupil štiri panje čebel. Kmalu je ugotovil, da s čebelami, oziroma njihovo zalego ni nekaj v redu. Preiskava vzorca poslanega veterinarski postaji je pokazala, da gre za hudo gnilobo, čebelje zalege. Veterinar je na kraju samem ukrepal tako, da so panje zažgali in s tem uničili žarišče. Kljub vsemu smo čebelarji ogorčeni, saj so okužene čebele bile v Hrastovcu kar tri mesece in zato nimamo nobenega zagotovila, da se bolezen že ni razširila. Naše čebelarsko društvo »Mlinšek« Velenje in njen predsednik Franc Jeromel do danes nista prejela nobene uradne zapore.« Pisec se v nadaljevanju sprašuje zakaj veterinarski inšpektorji niso prodajalcu omenjenih čebel pregledali čebelnjaka v Velenju. Večjega pa ima v Podčetrtku. »Naše čebele so že tako ogrožene, zato jih lahko rešimo le s skupno strategijo in prizadevanjem vseh subjektov v čebelarski verigi«, dodaja pisec pisma Jože Kumer. Zastavlja pa tudi konkretno vprašanje: »Zakaj veterinarska inšpekcija ni storila vsega, da se kužna bolezen — huda gniloba čebelje zalege ne bi mogla širiti?
lahka kot je sprva kazalo. Težave sem najprej imel, ko sem v Hrastovcu iskal čebelarja, ki je bola-ne čebele tudi kupil. Hribovška (priimek, ki ga je napisal pisec) oziroma pozneje Hriberška v Hrastovcu, ki bi naj imel čebele sem zaman iskal. Po dolgem iskanju sem končno s pomočjo prijaznih krajanov le našel pravega. To je Ivo Britovšek — mlajši, Hrastovec 40.
Povedal mi je, da je s čebelarjenjem začel pred štirinajstimi le-
DVE DRUŽINI UNIČITI, OSTALE ZDRAVITI
Pa smo si v uredništvu dejali, da gremo po sledi omenjenega pisma in poskušamo vso stvar nekoliko podrobneje osvetliti. Vedite, da naloga ni bila tako
— Ivo Britovšek: »Ne bom vrgel puške v koruzo, še bom čebelaril.«
ti. Najprej je imel dve družini z leti pa je čebelnjak razširil na petnajst. Pred nekaj leti se je pojavila bolezen Varooza, ki je čebelarjem precej zdesetkala čebelje družine. Gre za zajedalca, katerega pa je zaradi neenotnega zdravljenja težko uničiti. Nekateri čebelarji so zato zgubili vse družine. Britovšku se to ni zgodilo, je pa imel precejšnjo škodo.
Nekoliko je čebelarstvo, ki mu je zgolj konjiček, zanemaril zaradi izgradnje hiše. Povedal mi je, da je v Hrastovcu težko obdržati čebele, tudi zaradi pogostega škro-plenjenja sadnega drevja. Skoraj ni hiše v bližini, kjer vrtičkarji ne bi počeli tega dela. Prav zato je Ivo Britovšek lani nekaj panjev s čebelami prenesel iz Hrastovca v
Ravne pri šoštanju na ženin dom.
Namen mojega obiska je bil, da izvem kako je bilo z nakupom čebel, ki so se pozneje izkazale za bolane. Ivo Britovšek je o tem povedal: »Z željo, da bi povečal število čebel sem lani od čebelarja iz Titovega Velenja kupil štiri družine. Po prvem pregledu sem ugotovil, da je s čebelami nekaj narobe, oziroma z zalego v satju.
Poklical sem veterinarja in predsednika čebelarskega društva Velenje. Po navodilu veterinarja iz Šoštanja sem vzorec odnesel v Celje na pregled. Šele po štirinajstih dnevih sem dobil iz Celja zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da so zalege obolele s hudo gnilobo. Poklical sem veterinarskega inšpektorja, ki je odredil, da se morata dve družini takoj uničiti, ostale družine pa preventivno zdraviti. Kljub temu se bom še naprej ljubiteljsko ukvarjal s čebelarjenjem. Seveda pa si iskreno želim in zagotovo je to mnenje vseh poštenih čebelarjev, da bi se morale vse bolezni čebel preprečiti in ozdraviti že v samem začetku in ne, da se bolane družine prenašajo v druge kraje, kjer še bolezni ni bilo zaznati.
Menim, da bi nam pri tem morale pomagati ustrezne službe, žal je naša volja in prizadevnost »PREMALO«.
Ivo mi je še povedal, da obstaja nekakšen sklad za oškodovane čebelarje, ker pa od prejšnjega veterinarskega inšpektorja ni dobil nobene odločbe, do odškodnine ni upravičen. Naj dodam, da je Ivo že od same ustanovitve čebelarskega društva »Mlinšek« njen član.
POMLADI Z UKREPI ZA PREPREČITEV BOLEZNI
Moje iskanje odgovora o opisanem dogodku še ni bilo končano, obiskal sem še inšpekcijsko službo, točneje veterinarsko in-
špektorco Bojano Šturm za občine Velenje in Mozirje. Zapisati pa je potrebno, da omenjena in-špektorca prej opisanega primera ni poznala, enostavno zato, ker je šele pred kratkim začela opravljati to službo. Vseeno pa mi je dala naslednjo izjavo.
»Bolezen hudo gnilobo čebelje zalege zatiramo tako kot določa zakon. Ko se na nekem širšem področju ta bolezen pojavi, najprej žarišče bolezni uničimo v celoti, uničimo panje, satnice, čebeljo družino in vse orodje, ki ga ne moremo ustrezno razkužiti. V naši občini je bila lansko leto bolezen ugotovljena v enem čebelnjaku. To žarišče je bilo tudi v celoti uničeno, ni bila pa opravljena kontrola v jeseni, ker je prav v tem mesecu prišlo do menjave veterinarskega inšpektorja.
Pozimi potrebujejo čebele mir, zato jih tudi mi ne bomo vznemirjali. Spomladi pa bodo opravljeni vsi veterinarsko-sanitarni ukrepi, da se huda gniloba čebelje zalege ne bo širila.«
OB KONCU PA ŠE TO
Čebelarji so lahko, ko se nad njihovimi čebelami zgrinjajo črni oblaki upravičeno zaskrbljeni. Še vče, ob že znanih boleznih je tudi okolje vse bolj smrtonosno za čebele. Vse preveč se proti tem pridnim delavkam mačehovsko obnašamo, kot, da ne bi vedeli kako koristne so za kmetijstvo, sadjarstvo in sploh naravo. Za kaj vse bi bili prikrajšani, če bi te živalce izumrle! Prav zato moramo biti čebelarjem hvaležni, da skrbijo za zdrave čebele. Seveda pa pričakujejo, v takih in podobnih primerih pomoč družbe, predvsem pa odgovornih služb.
Le tako bomo čebelarstvo na slovenskem ohranili in ne ugotavljali, da število čebelarjev vsak dan vidno pada. Sicer pa čebelarjenje danes ni več poceni.
B. Muger/e
Kegljanje
Ponovno na stezah
Po mesecu dni odmora se bodo na steze vrnili tudi kegljači Šoštanja. V soboto se bodo nadaljevala tekmovanja v obeh republiških ligah. Šoštanjčani bodo gostili ekipo Krškega, s katero so v prvem delu na gostovanju tesno izgubili, čeprav so vse srečanje visoko vodili. Odmor so šo-štanjski kegljači seveda izkoristili v največji možni meri. Ves čas so pridno trenirali, vmes pa nekateri tudi nastopali na tekmovanjih.
Kar šest se jih je med 80 tekmovalci potegovalo za najboljše-
Tokrat miličnikom ni preostalo drugega, kot da so Sretena Š. privedli na postajo milice, opravili z njim razgovor, ga napotili domov ter napisali zoper njegovo obnašanje še ovadbo temeljnemu javnemu tožilstvu. ZADEVO ODSTOPILI OBČINSKIM INŠPEKCIJSKIM SLUŽBAM
Prebivalci Stantetove na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju so se v zadnjem času večkrat pritoževali nad kaljenjem nočnega miru, prekoračitve obratovalnega časa in preglasne glasbe v SKI baru. Miličniki so zadevo odstopili v obravnavo pristojnim občinskim inšpekcijskim službam.
VLOM V STANOVANJE
Justin Javornik iz Kidričeve 55 se je za konec prejšnjega tedna podal na dvodnevni obisk na Koroško. Ko se je v nedeljo, 21. januarja, okrog 12. ure vrnil domov, je v svojem stanovanju zalotil mlajša moška, ki sta mu v času njegove odsotnosti z doma odtujila nekaj hrane ter pijače in daljnogled. Zaenkrat sta neznana storilca še vedno na begu.
ga v regiji, med najboljšo dvanaj-sterico pa se je uvrstil Ludvik Fidej in dvanajsto mesto tudi osvojil. Udeležili so se tudi turnirja v Žalcu, kjer so v močni konkurenci ekipno osvojili tretje mesto.
Kako so pripravljeni za nadaljevanje prvenstva bodo pokazali v soboto, ko se bo ob 16. uri na kegljišču v Šoštanju pričelo prvenstveno srečanje z ekipo Krškega. Kakorkoli že, obljubljajo še tretjo zmago.
L. F.
Strelski šport
Dobri s pištolo
Na tretjem republiškem tekmovanju v mednarodnem programu v Postojni so nastopili tudi trije velenjski strelci. V streljanju s pištolo je pri mladincih zmagal Ve-temik, Mojca Saje pri mladinkah in Stuhec pri članih pa sta osvojila tretji mesti.
Strelska družina' Mrož je izvedla tekmovanje za zlato puščico. Nastopili so strelci vseh kategorij, vrstni red pa je bil naslednji: Žučko 276, Sterman 271, Rek 268, Mateja Bandaio 267, Miklav 267, Sme 265, Vlasta Petek 264, Darja Kelher 258, Emeršič 245, Kristina Jehart 244 itd.
F.Ž.
Mali nogomet — občinska liga
Občinska zimska liga v malem nogometu se bo pričela v drugi polovici februarja. O začetku in o pogojih vas bo ZTKO občine Velenje z razpisom pravočasno seznanila.
3. mednarodni TV turnir
Zvezda zvezdniško
Igralci kluba malega nogometa Titovo Velenje so bili gotovo najbolj zadovoljni na koncu tretjega mednarodnega TV turnirja v Rdeči dvorani. Uvrstili so se v finale, kjer so bili njihovi nasprotniki odlična prvoligaška madžarska ekipa Siofok z nekaterimi reprezentanti, ki so na lanskem svetovnem prvenstvu na Nizozemskem osvojili peto mesto. Ve-lenjčani so dobro igrali v prvem polčasu, ko so celo vodili s 2:1, žal pa so v drugem povsem popustili in tekmo izgubili s 7:3. V soboto, ko so igrali za razvr- _ stitev v skupinah, je prijetno presenetila selekcija avstrijske Koroške, ki je premagala Crveno zvezdo kar s 6:2. Za Beograjčane resda niso igrali njihovi najboljši nogometaši, so pa imeli na vratih odličnega Milojeviča, zanje so igrali še med drugim Jurič, Tošič, in še nekaj mladih reprezentan-tov, pa tudi nekdaj odlični nogometaš Vladimir Petrovič-Pižon. Beograjčani niso športno prenesli poraza od avstrijskih amaterjev, saj jih v nedeljo, ko bi morali igrati z domačo ekipo Tango-Cigler za peto mesto, ni bilo v Rdečo dvorano. Pa čeprav je bil organizator — KMN zelo darežljiv do njih. Koliko so zahtevali za igro v Rdeči dvorani ne vemo, so si pa privoščili tudi prevoz na stroške organizatorja. Tako je moralo posebno vozilo v petek po njih v Opatijo, kjer so trenutno na pripravah, jih zvečer tega dne odpeljati nazaj, potem jih je voznik še precejšen del dneva čakal in čakal in končno dobil sporočilo, da se ne bodo vrnili v Rdečo dvorano, ker imajo v nedeljo popoldne prijateljsko tekmo z Opatijo. Ni kaj. Zvezde so zvezde.
Gotovo so najlepšo igro pokazali igralci ekipe Sportskih novosti, za katero je igral tudi odlični, še vedno Dinamov igralec. Zoran Škrjanc. Na eni sami tekmi je zabil 9 golov tako, da bi si bil na tem turnirju upravičeno pri-
dobil ime mojster malega nogometa.
Zagrebčani so ŠT igro za prvo mesto zapravili proti zmagovalcu, ekipi Siofok, proti kateri so vodili že s 6:3, pa si zatem privoščili sproščenejšo igro in tekma se je končala neodločeno 6:6. Tako je o zmagovalcu B skupine odločala gol razlika, oziroma tekma Siofok :Tango-Cigler. Ta je bila zelo razburljiva. Velenjča-ni so vodili ob polčasu že s 3:1, ob koncu pa izgubili s 6:4. Zanimivo : zadnja dva zadetka so prejeli v zadnji minuti, česar Zagrebčani nikakor niso mogli razumeti.
Gledalcev je bilo v dvorani veliko manj kot je organizator pričakoval in če bo želel, da zanimanje za to vse bolj popularno igro v Titovem Velenju ne bo upadlo, bodo morali v prihodnje tako drag turnir veliko bolje organizacijsko izpeljati. (vos)
REZULTATI: skupina A: Crvena zvezda:Koroška 2:6, KMN Titovo Velenje:Koro-ška 5:1, Crvena zvezda:KMN Titovo Velenje 4:2; vrstni red: 1. KMN Titovo Velenje 2 (7:5), 2. Koroška 2 (7:7), 3. Crvena zvezda 2 (8:6); skupina B: Sportske novosti: Tango 4:2, Sportske novosti :Tango-Cigler 4:2, Sportske novosti :Siofok 6:6, Siofok :Tan-go-Cigler 6:4. Vrstni red: 1. Siofok 3 (12:10), 2. Sportske novosti 3 ( 12:10), 3. Tanko-Cigler (6:10).
Tekme za uvrstitve: za 5. mesto: Tango-Cigler:Crvena zvezda 3:0 (bb), za 3. mesto: Sportske novosti:Koroška 13:1; za prvo mesto: Siofok:KMN Titovo Velenje 7:3.
Končna uvrstitev je torej bila: 1. Siofok, 2. KMN Titovo Velenje, 3. Sportske novosti, 4. Koroška, 5. Tango-Cigler.
Najboljši strelec turnirja je bil Škerjanc (SN) s 13 zadetki, najboljši igralec Tomažič (KMN), najboljši vratar pa Büro (Siofok).