Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59, 1999, s. 169 - 188 UDK 674:519.8 GDK 83:79 ?nspt\Q/Received-. 08. 03. 1999 Izvirni znanstveni članek Sprejeto/Accepted: 24. 06. 1999 Original scientific paper metodologija reševanja ekonomsko-ekoloških problemov v lesnoindustrijskih podjetjih Leon OBLAK* Izvleček Ohranitev in varovanje okolja je eden največjih izzivov, ki si jih je svet zadal za naslednje desetletje. Za uresničitev ciljev okolju prijaznega gospodarskega razvoja potrebujemo dinamična, prilagodljiva in rentabilna podjetja ter pripravljenost spopasti se z ekološkimi izzivi. Ker tudi lesna industrija sodi med nezanemarljive onesnaževalce okolja, postajajo odločitve za okolju pri^zno proizvodnjo in okoljsko sprejemljive izdelke, poleg že obstoječih ekonomskih knterijev, nujnost in eden izmed zelo pomembnih strateških ciljev lesne industrije. Težave nastopijo, ker v ekološkem sistemu nimamo le parametrov, podanih z numeričnimi spremenljivkami, temveč tudi take, ki temeljijo na subjektivnih ocenah in vrednostnih sodbah in jih je težko opisati z absolutnimi vrednostmi. Izbira optimalnih ekonomsko-ekoloških odločitev v lesnoindustrijskih podjetjih pa je še toliko bolj zapleten in zahteven proces, ker so cilji običajno v medsebojnem konfliktu. Članek prikazuje metodologijo za ugotavljanje obstoječega ekološkega stanja v lesnoindustrijskih sistemih in izbiro optimalnih odločitev pri upravljanju z njimi glede na ekonomsko-ekološke kriterije. Ključne besede: lesnoindustrijska podjetja, ekonomsko-ekološki problemi, matematični model, optimizacija METHODOLOGY OF SOL VING ECONOMIC AND ENVIRONMENTAL PROTECTION PROBLEMS IN WOOD INDUSTRY COMPANIES Abstract Conservation and environmental protection are among the major world challenges in the next decade. To achieve the objectives of environment friendly economic development, dynamic, flexible and profitable companies are needed, willing to deal with ecological issues. Since the wood industry contributes significantly to environmental pollution, it has become increasingly necessary to implement environment-friendly production, in addition to existing economic criteria. This is one of the very important strategic goals of the wood industry. There are problems however, since in ecological systems not only parameters defined by numerical variables are at play, but also subjective assessments and value judgments, which are difficult to define in absolute values. Finding optimal economic and ecological solutions in the wood industry is an even more complex and demanding process, because mutually conflicting goals are usually involved. In this paper a methodology is developed for diagnosing the existing ecological state in wood industry systems, as well as finding the optimal solution with regard to their management, talcing into consideration economic and ecological criteria. Key words: wood industry companies, economic and environmental protection problems, mathematical model, optimization ' dr., asist., Biotehniška fakulteta. Oddelek za lesarstvo, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, SVN Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59 VSEBINA CONTENTS 1 UVOD INTRODUCTION...........................................................................171 2 SISTEM VAROVANJA OKOLJA V PODJETJIH ENVIRONMENTAL PROTECTION SYSTEM IN COMPANIES..................................................................................174 3 POSLOVNA STRATEGIJA V PODJETJIH BUSINESS STRATEGY IN COMPANIES...................................180 4 POVZETEK...................................................................................185 5 SUMMARY....................................................................................186 6 VIRI REFERENCES................................................................................188 1 UVOD introduction Oblak, L: Metodologija reševanja ekonomsko-ekoloških problemUL Ekološko gibanje, ki se je v zadnjih letih povsod po svetu močno okrepilo, bo brez dvoma vplivalo na spremembo trgov. Okolju prijazen način mišljenja je začel prodirati tudi tja, kjer se je sprva zdelo, da ima največ nasprotnikov - v gospodarstvo m industrijo. Če je bilo upoštevanje varstva okolja pri posameznem izdelku še včeraj le nekaj postranskega in je pomenilo le nepotrebne dodatne stroške ali pa seje komaj izplačalo, je danes pomemben prodajni argument, že jutri pa bo postalo temeljni pogoj, da bo izdelek sploh mogoče prodajati. Kot kažejo redki in težko dostopni podatki meritev, sodi lesna industrija med nezanemarljive onesnaževalce okolja. Ker odločitve za okolju prijazno proizvodnjo m ekološko sprejemljive izdelke postajajo, poleg že obstoječih ekonomskih kriterijev, nujnost in zato eden izmed zelo pomembnih strateških ciljev lesne industrije, je problematika okolju prijazne proizvodnje m izdelkov predmet številnih raziskav (OBLAK 1998). Zanimivi so rezultati preproste raziskave, ki smo jo opravili na pohištvenem sejmu v Ljubljani novembra 1996. Potqujejo krepitev ekološke zavesti tudi v Sloveniji. Naključnim obiskovalcem sejma, potencialnim kupcem pohištva, smo zastavili dve vprašanji. Odgovore anketirancev prikazujeta grafikona 1 in 2 (OBLAK / KROPIVŠEK 1997). Odgovori na drugo anketno vprašanje so z vidika varstva okolja še bolj vzpodbudni. Tu namreč ne gre več, tako kot pri prvem vprašanju, le za 'pasivni odnos do varstva okolja', pač pa za 'aktivni prispevek' pri reševanju okoljevarstvene problematike. Rezultati ankete kažejo, da so 'ekološko osveščeni kupci' pripravljeni za okolju prijazne izdelke plačati celo višjo ceno. bornik gozdarstva in lesarstva, 59 \ .ne, ekološka problematika me ne zanima i / anketno vprašanje: Bi pri izbiri oziroma nukupu pohištva s podobnimi karakteristikami (kakovost materialov, kakovost izdelave, cena, oblikovanje, design, itd.) dali prednost izdelku, katerega postopek izdelave manj obremenjuje okolje? j odgovor jrafikon 1: Zanimanje kupcev za okolju prijazne izdelke jraph 1: Buyer interest in environment-friendly products (da - yes; ne, ... - no, environment issue is not my concern) 2. anketno vprašanje: Bi bili pripravljeni za izdelke, proizvedene na okolju prijaznejši način, plačati višjo ceno? da, 16% in več ^ fda, od 11% do 15 |da, od6% do 10% odgovor do Grafikon 2: Pripravljenost kupcev plačati višjo ceno za okolju prijazne izdelke Graph 2: Willingness of buyers to pay a higher price for environment-friendly products (ne - no; da, do 5 % - yes, up to 5 %; da, od 11 % do 15 % - yes, from 11 % to J 5 %; da, 16 % in več -yes, 16% and more) 173 Oblak, L: Metodologija reševanja ekonomsko-ekološkihproblemov... Rezultati ankete so prav gotovo lahko zelo zanimivi tudi za slovenske proizvajalce pohištva, ki do sedaj okoljevarstvenih ciljev v glavnem niso vključevali v svoje poslovne strategije. Ker potrošniki poleg nekaterih drugih dejavnikov bistveno vplivajo na trende v proizvodnji in prodaji, lahko v naslednjih letih tudi na slovenskem trgu pričakujemo zasuk na tem področju, namreč v smer okolju sprejemljivejše proizvodnje in okolju prijaznejših izdelkov. Čeprav se zdi, daje odločitev za okolju prijazno podjetje poslovna nujnost, pa bo podjetje cilje varovanja naravnega okolja uvrstilo v svojo poslovno strategijo le v primeru, če bo ocenilo, da skrb za čisto okolje zanj ni le dodatna finančna obremenitev, pač pa predvsem tržna priložnost ter da lahko ti cilji prispevajo tudi k uresničevanju ekonomskih ciljev. Fleksibilna podjetja so spoznala, da razvoj teče v smer okolju prijaznih izdelkov in storitev. Tako v mnogih podjetjih po svetu in tudi v nekaterih v Sloveniji upoštevanje okolja že postaja eden izmed važnejših strateških ciljev, saj investicija v varstvo okolja ne pomeni le dodatnega (nepotrebnega) stroška, pač pa prinaša tudi določene prednosti v boju s konkurenti. Prednosti so predvsem naslednje (OBLAK 1998): - podjetje si pridobi zaupanje in izboljša odnose z vsemi zainteresiranimi strankami: zaposlenimi v podjetju, delničaiji, lokalnimi skupnostmi, prebivalci v bližnji okolici, širšo javnostjo, kupci, odjemalci, poslovnimi partnerji, zavarovahiicami in bankami itd.; - podjetje izboljša metode vodenja in obvladovanja procesov ter na ta način išče ravnotežje med ekonomskimi in okoljskimi interesi; - podjetje zmanjša stroške poslovanja - s smotrno porabo energije, vode, surovin in s primernim ravnanjem z odpadki - in to lahko prinaša neposredni finančni učinek; - podje^e lahko ustreže okoljsko osveščenim kupcem in trgom, kar pomeni izboljšan konkurenčni položaj na domačih in predvsem na tujih trgih oziroma večje tržne možnosti; - podjetje si izboljša pogoje pri zavarovalnicah (višine zavarovalnih premij) in bankah (najemanje kreditov); - podjetje zmanjša tveganja zaradi ekoloških nesreč, lažje izpolnjuje zahteve okoljske zakonodaje in je pripravljeno na morebitne zunanje nadzore, ki jih lahko pričakuje od upravnih organov in odjemalcev; - podjetje izboljša delovne pogoje, na ta način vphva na zadovoljstvo zaposlenih in jih pritegne h kreativnemu sodelovanju. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59 Odločitev za okolju prijazno podje^e bo v prihodnjih letih tudi v državah vzhodne in srednje Evrope postala poslovna nujnost. Vendar pa ta odločitev zahteva premišljen metodološki pristop, kajti ekološki problemi so tako kompleksni, da jih je potrebno reševati sistematično. Vzpostavitev sistema varovanja okolja v podje^u je ena izmed možnosti reševanja teh problemov. 2 SISTEM VAROVANJA OKOLJA V PODJETJIH environmental protection system in companies Sistem varovanja okolja je namenjen obvladovanju takoimenovanih nenamernih produktov dejavnosti, proizvodov ali storitev podje^a in zadovoljevanju zahtev široke palete zainteresiranih strank. Sistem omogoča podje^u, da vzpostavi in oceni postopke, s katerimi določi politiko do okolja in dolgoročne cilje ter dosega njihovo izpolnjevanje. Politika vključuje zavezanost k stalnemu izboljševanju in preprečevanju onesnaževanja. 2.1 DIAGNOSTIČNO DREVO IN ABC ANALIZA DIAGNOSTIC TREE AND ABC ANALYSIS Pri vzpostavitvi sistema varovanja okolja v podjetju naletimo na veliko število ekoloških parametrov. To zahteva velik obseg dela, povzroča pa tudi nepreglednost nad celovitim dogajanjem. Ekološki parametri, ki so obenem tudi kriteriji za ugotavljanje ekološkega stanja v lesnoindustrijskem podjetju, omogočajo oblikovanje diagnostičnega drevesa. Drevo, ki smo ga izdelali za ugotavljanje oziroma diagnosticiranje ekološkega stanja v lesnoindustrijskih podje^ih, prikazuje slika 1 (OBLAK 1998): 175 Oblak. L: Metodologija reševanja ekonomsko-ekološkihproblemov... EKOLOŠKA DIAGNOZA LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA 1. RAZRED / 2. RAZRED / 3. RAZRED / 4. RAZRED / 5. RAZRED 1. kateRoriia/2 ODPADNE VODE SPLOŠNI PARAMETRI I. skupina / 2. skupina/3. skupina 4. skupina/5. skupina Temperatura pH vrednost Neraztopljive snovi Usedljive snovi Strupenost kategorija / 3. kategorija / 4. katepri ANORGANSKI PARAMETRI 1. skupina / 2. skupina / 3. skupina 4. skupina / 5. skupina Železo (Fe) Baker (Cu) Cink (Zn) Kobalt (Co) Cirkonij (Zr) Amoniak (N) Arzen (Ar) a / 5. kategorija ORGANSKI PARAMETRI 1. skupina / 2. skupina /3. skupina 4. skupina / 5. skupina KPK BPK5 Celokupni organski ogljik Formaldehidi Fenoli Masti in olja Bor (B) d ANORGANSKE SNOVI 1. kategorija / 2. kategorija ODPADNI PLINI I. skupina/2. skupina/3 skupina 4. skupina / 5. Skupina Prašnate anorganske snovi I. grupa / 2. grupa 3. grupa/4. grupa 5. grupa Snovi iz I. nevarnos. skupine Snovi iz II nevarnos skupine Snovi iz III. nevarnos. skupine Anorganske snovi kot prah ali plin 1 grupa / 2. grupa 3. grapa/4 grupa 5. grupa Snovi iz I. nevarnos. skupine Snovi iz II nevarnos. skupine ORGANSKE SNOVI V OBLIKI PLINOV PAR ALI PRAHU 1. skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 5. skupina / 3. kategorija / 4. kategorija / 5. kategorija RAKOTVORNE SNOVI 1 skupina 2, skupina 3. skupina 4 skupina 5. skupina Snovi iz I. nevarnos. skupine Snovi iz III. nevarnos. skupine Snovi iz IV. nevarnos skupine Snovi iz II. nevarnos. skupine Snovi iz III. nevarnos. skupine Snovi iz IV. nevarnos- skupine Snovi iz I nevarnos. skupine Snovi iz II. nevamos- skupine Snovi iz III. nevamos. skupine SNOVI IZ NAPRAV ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO LESNIH TVORTV 1 skupina / 2. skupina / 3. skupina 4. skupina/5. skupina - Emisije lesnega prahu 1. grupa/2- grapa 3. grupa / 4. grupa 5-EEHEi Lesni prah pri obdelavi bu. in hr. Lesni prah iz brusilnikov Lesni prah iz vseh drugih naprav Emisije snovi 1. grapa / 2. grapa 3. grupa/4. grupa 5. grapa Skupni prah Lesni p, za napr. s posred- ogrevanj. Lesni prah pri sušenju bu. in hr. Plin. anorg klorovodik. spoji. Ogljikovi monoksidi Dušikovi oksidi Org sojine kot skupni org ogljik Emisije organskih 1. grupa/2. gmpa 3 grapa/4. grupa 5. grupa Snovi iz I. nevamos. skupine Snovi iz H. nevamos. skupine Snovi iz III. nevamos. skupine Slika 1*: Diagnostično drevo za diagnosticiranje ekološkega stanja v lesnoindustrijskih podjetjih Figure I *: Diagnostic tree used in determining the ecological state in wood industry companies Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59 DRUGI EKOLOŠKI DEJAVNIKI 1. kategorija / 2. kategorija / 3. kate gorija / 4. kategorija / 5. Kategorija NEPOSREDNI EKOLOŠKI DEJAVNIKI POSREDNI EKOLOŠKI DEJAVNIKI 1. skupina / 2. skupina / 3. skupina 4. skupina / 5. skupina 1. skupina / 2. Skupina / 3. skupina 4. skupina/5. skupina Trdi odpadki Mikrolokacija Hrup Vhodne surovine Toplota Izdelki lonizacija Uničenje (reciklaža) Slika 1 nadaljevanje Figure 1 continued Natančno spremljanje in analiziranje vseh ekoloških parametrov bi povzročalo visoke stroške, prav gotovo nesorazmerne z učinki, ki jih od tega lahko pričakujemo. Potrebno je torej ločiti kritične ekološke parametre od manj kritičnih in jih v postopku sanacije obravnavati prioritetno. Metoda, ki nam to omogoča, je ABC analiza. Je zelo razširjena in so jo dolga leta uporabljali pri ekonomskih preučevanjih, lahko pa jo priredimo tudi za reševanje okolje varstvenih problemov v podjetjih. Bistvo metode je, da poskuša kompleksne probleme reševati z določenimi poenostavitvami, oziroma skuša ločiti bistveno od nebistvenega. Metoda temelji na Parettovem načelu vzročno-posledične odvisnosti: približno petina (20 odstotkov) vzrokov je odgovornih za okrog 80 odstotkov posledic ali učinkov. Za okoljevarstveno problematiko bi to pomenilo, da 20 odstotkov ekoloških parametrov 80 odstotno vpliva na sliko ekološkega stanja v podjetju. Z metodo lahko razvrstimo vse ekološke parametre v tri skupine, od katerih ima vsaka svojo značilnost. V skupino A uvrščamo od 5 do 10 odstotkov ekoloških parametrov, odgovornih za pretežni delež (70 do 80 odstotkov) onesnaževanja okolja, ki ga podjetje s svojo dejavnostjo povzroča. V skupino C uvrščamo prevladujoči delež manj pomembnih ekoloških parametrov (od 60 do 70 odstotkov), ki so odgovorni le za manjši, manj pomemben delež onesnaževanja okolja (od 5 do 10 odstotkov). Vmesna skupina B, v kateri je od 20 do 30 odstotni delež ekoloških parametrov, vpliva na onesnaževanje okolja z 10 do 25 odstotnim deležem. Zvezo med vzrokom in učinkom, kot jo obravnava teorija ABC analize, prikazuje grafikon 3 (DEYHLE 1980). V skupino A bomo uvrstili tiste učinke na okolje, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v skupino B tiste, ki so zaznavni in jih rešujemo srednjeročno, v skupino C pa bomo uvrstili učinke postranskega pomena, ki ne povzročajo na okolju omembe vredne škode. S pomočjo slike lahko določimo ---L.: Metodologija reševanja ekonomsko-ekoloških problem'ol^.. ranžimo vrsto oziroma vrstni red izvajanja potrebnih sanacijskih ukrepov. Pri tem bodo imeli prednost ekološki parametri iz skupme A, nato tisti iz skupine B, na koncu pa se bomo posvetili še odpravljanju posledic, kijih povzročajo parametri iz skupine C. Učinek (%) Vzrok (%) Grafikon 3: Zveza med vzrokom in učinkom po teoriji ABC analize Graph 3: Cause and effect relation according to the theory of ABC analysis Metodo lahko modificiramo tudi tako, da obravnava količinske vplive na okolje. Te vrednosd se seveda razlikujejo od podjetja do podjetja. Zato lahko v določenem podjetju sodi lesni prah v skupino A, v drugem pa v skupino C. Vplive na okolje z metodo ABC analize lahko ocenjujemo za posamezne materiale, izdelke in postopke. Ocene so subjektivne in zahtevajo strokovno in transparentno delo strokovnjakov s tega področja. 2.2 UPORABA ABC ANALIZE NA HIPOTETIČNEM PRIMERU APPLICATION OF ABC ANALYSIS IN A HYPOTHETICAL CASE Če skušamo v podjetju analizirati, strukturirati in ovrednotiti ključne ekološke parametre, moramo najprej izdelati diagnostično drevo za vse dejavnike onesnaževanja, kijih želimo zajeti z ABC analizo. V našem primeru bomo diagnostično drevo, prikazano na sliki 1, zaradi lažje ponazoritve skrčili samo na odpadne vode. Drevo prikazuje slika 2. 'bornik gozdarstva in lesarstva, 59 Ključni parametri onesnaževanja v odpadnih vodah / _Key parameters of waste waters polution_ Splošni parametri / General parameters temperatura / temperature pH vrednost /pH value neraztopljene snovi / undesolved substances usedljive snovi / sediments Anorganski parametri / Anorganic parameters železo (Fe) / iron baker (Cu) / cooper cink (2n) / zine kobalt (Co) / cobalt cirkonij (Zr) / circonium amoniak (N) / ammonia arzen (as)/ arsenic Organski parametri / Organic parameters KPK/KPK BPK5/BPK5 celokupni org. ogljik / total organic carbon I formaldehidi /formaldehyde] I fenoli / phenols ~| masti in olja / greases and oils Slika 2; Diagnostično drevo za ugotavljanje ekološkega stanja (odpadnih voda) v lesnoindustrijskem podjetju Figure 2: Diagnostic tree for determining the ecological state (waste waters) in a wood industry company Diagnostično drevo nam omogoča oblikovanje tabele ocenjevanja z ABC analizo. V tabelo vpišemo vse dejavnike onesnaževanja, ki smo jih smiselno vključili v diagnostično drevo. Nato vsak dejavnik razvrstimo v eno izmed skupin A, B ali C (ocena meritev na podlagi izdelanih kriterijev ali strokovna ocena) glede na oblikovane okoljevarstvene razrede. Okoljevarstveni razredi služijo za vrednotenje procesa s pomočjo ABC analize. Izdelamo lahko poljubno število okoljevarstvenih razredov. V našem hipotetičnem primeru smo oblikovali samo dva razreda (OBLAK / KROPIVŠEK / TRATNIK 1998): 1. Okoljevarstveni predpisi (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila...) 2. Družbene zahteve (okoljevarstvene organizacije, pritisk javnosti, javno mnenje...) V prvem razredu oblikujemo naslednje skupine A, B in C: A = ekološki parametri, ki močno presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti, B = ekološki parametri, ki so na meji ali nekoliko presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti. 179 Oblak. L: Metodologija reševanja ekonomsko-ekoloških problemov C - ekološki parametri, ki so tik pod mejo in bi v prihodnosti lahko presegali zakonsko dovoljene mejne vrednosti. V drugem razredu pa skupine: A = ekološki parametri, ki so deležni stalnih, zelo močnih družbenih zahtev in kritik, B = ekološki parametri, ki so deležni občasnih, ne tako močnih družbenih zahtev in kritik, C = ekološki parametri, ki bi v prihodnosti lahko bili deležni družbenih zahtev in kritik. Preglednica 1 prikazuje ocenjevanje posameznih ekoloških parametrov iz diagnostičnega drevesa (slika 2) glede na oba okoljevarstvena razreda (okoljevarstveni predpisi, družbene zahteve). Preglednica 1: Ocenjevanje ekoloških parametrov s pomočjo ABC analize Table J: Evaluation of ecological parameters by means of ABC analysis OKOLJEVARSTVENA RAZREDA ^•-^VIRONMENTAL CLASSES OCENJEVALNI PARAMETRI^\ ASSESSED PARAMETERS OKOLJEVARSTVENI PREDPISI (ZAKONI, MEJNE VREDNOSTI, PREPOVEDI, NAVODILA...) ENVIRONMENTAL REGULA TIONS (LA WS, CRITICAL QUANTITIES, RESTRICTIONS, /STRUCTIONS ) DRUŽBENE ZAHTEVE (OKOUEVARSTVENE ORGANIZACIJE, PRITISK JAVNOSTI, JAVNO MNENJE...) SOCIAL REQUIREMENTS (NGO, PUBLIC PRESSURE. PUBLIC OPPINION...) Splošni parametri / General parameters A A temperatura / temperature A A pH vrednost / pH value B / neraztopliene snovi / undesohed substances B A usedljive snovi / sediments A A Anorganski parametri / Anorganic parameters B / železo (Fe) / iron B / baker (Cu) / cooper B / cink (Zn) / zine B / kobalt (Co) / cobalt C / jj cirkoni) (Zr) / circonium C / amoniak (N) / ammonia A arzen (As) / arsenic B / Organski parametri / Organic parameters B A KPK / KPK B B BPK5 / BPKS B B celokupni organski ogliik / total organic carbon B B formaldehid / formaldehyde B A fenoli / phenols A A 1 masti in olja / greases and oils B A 1 'bornik gozdarstva in lesarstva, 59 'arametri, ki so vključeni v skupino A, so najbolj kritični in jim moramo pri reševanju ikoljevarstvenih problemov v podje^u dati prednost. Razvidno je tudi, da nekateri )arametri v drugem razredu niso ovrednoteni. Do nekaterih ocen je namreč težko priti, •,ato je priporočljivo, da pri izvedbi ABC analize oblikujemo dovolj razredov. Seveda pa norajo biti taki, da odločilno vplivajo na kasnejšo okoljevarstveno strategijo podjetja. Dbliko vanje okolje varstvenih razredov, znotraj katerih razvrščamo ekološke parametre v ;kupine A, B in C, je zelo zahtevna naloga in mora temeljiti na poglobljeni analizi in pretehtani oceni strokovnjakov. Razvrščanje ekoloških parametrov v skupine A, B in C ma svoj smisel le, če parametrom vsake skupine določimo različno prioriteto in način sanacije, kar pomeni različno časovno obravnavanje in različen finančni vložek. Prav :ako je potrebno vedeti, da razvrščanje ni enkratno delo. Če se razmere v proizvodnji spremenijo, potem moramo spremeniti tudi razvrstitev ekoloških parametrov v skupine. 3 POSLOVNA STRATEGIJA V PODJETJIH business strategy in companies Diagnostično drevo in ABC analiza nudita sistematičen pregled kritičnih ekoloških parametrov v podjetju in sta važen dejavnik pri oblikovanju informacijskega sistema. Ta mora vsebovati vse podatke, pomembne za vodenje podjetja, saj na podlagi teh informacij sprejemamo strateške odločitve oziroma oblikujemo poslovno strategijo podjetja. Prav oblikovanje sistema ciljev in opredelitev strategije podje^a, ki ustreza danim okoliščinam, sta osnovi za uspešno poslovanje. Glede na dejansko stanje (Kje se podjetje nahaja?) je treba definirati željeno stanje (Kje se podjetje želi nahajati?), opredeliti cilje poslovanja (Kaj želi podje^e doseči?) in ukrepe za dosego teh ciljev (Katere ukrepe lahko in mora podje^e uporabiti?). Cilje poslovanja določenega podjetja je mogoče prikazati v obliki hierarhije ciljev. Pri tem gre za razvrstitev ciljev po stopnjah (nadrejeni in podrejeni cilji). Ker številna podjetja uvrščajo v hierarhiji temeljnih ciljev rast prodaje in dohodka zelo visoko, se zastavlja vprašanje, ali lahko tudi varstvo naravnega okolja uvrstimo med področja, ki utegnejo biti izvor možnosti za 'rast' podjetja. Podjetje namreč ne uvrsti ciljev glede varstva naravnega okolja v svoj sistem poslovnih ciljev iz kakršnihkoli nesebičnih razlogov, ampak le tedaj, če sodi, da lahko prispevajo k uresničevanju čim večjega dohodka, ali če ocenjuje, da bi bilo sicer 181 Oblak, L: Metodologija reševanja ekonomsko-ekološkihproblemov... ogroženo doseganje osnovnega cilja. Diagnoza ekološkega stanja podjetja je torej nujna, saj nudi vpogled v njegovo dejansko ekološko stanje in je podlaga za analize o investicijah, ki so potrebne za prehod v željeno ekološko stanje. Ko skušamo najti ekonomsko ceno za ekološke vrednote, postanejo tudi ekološki cilji ekonomsko ovrednoteni. Seveda pa je uspešno iskanje optimahiih rešitev za podjetje, poleg izdelanega mformacijskega sistema, odvisno tudi od izbire pravih optimizacijskih metod. Večina odločitev v realnem svetu je ponavadi vezanih na upoštevanje več ciljev in podciljev. To pomeni, da mora tisti, ki določeno odločitev sprejema, upoštevati, da so cilji običajno zelo različni po svojem značaju, da imajo različno stopnjo pomembnosti, običajno pa so celo v medsebojnem konfliktu. Povsem normalno je, da je mnogo ciljev v podjetjih med seboj konfliktnih, saj pri reševanju določenih problemov zahtevamo upoštevanje povsem nasprotnih interesov. Tako je na primer nemogoče zmanjšati količino onesnaževanja, ne da bi investirali v opremo za varstvo okolja in da ne bi podjetja finančno obremenili. To pomeni, da popolno uresničenje enega cilja lahko zelo negativno vpliva na druge cilje. Zaradi tega imamo določene težave v sodobni analizi procesov sprejemanja odločitev o problemih, pri katerih je prisotnih več konfliktnih ciljev. V takih primerih problemov ne rešujemo z optimizacijo ciljev, ampak z mimmizacijo razlik med željenim in uresničenim nivojem cilja (OBLAK 1995). 3.1 CILJNO PROGRAMIRANJE GOAL PROGRAMMING Matematična metoda ciljnega programiranja opisane probleme uspešno rešuje. V okviru funkcije cilja se pri nalogah ciljnega programiranja opravi minimizacija odstopanj (deviacij) med željeno in doseženo vrednostjo cilja. Zaradi tega funkcija cilja ni odvisna od spremenljivk X, , Xj ,...., X^ , ampak od deviacijskih spremenljivk (spremenljivk odstopanja od željene vrednosti) d, , d^ , ...., d„ , pri čemer je vsaka od njih dvodimenzionalna spremenljivka: d, = (di-,di") , i = {1,2,...., n}, kjer sta (d,", d,^) negativno oziroma pozitivno odstopanje od željenega nivoja i-tega cilja. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59 "iljno programiranje je torej metoda sprejemanja odločitev, ki 'zadovoljujejo' nastavljene cilje, jih pa ne 'optimirajo'. [deja je zelo enostavna : Vsakemu kriteriju , i = 1, 2, ..., n, postavimo cilje (lahko so to tudi omejitve) oziroma numerične vrednosti bj , i = 1, 2, ...n, ki jih skušamo doseči. Postavimo vektorje: x = (X,, X2, ..., X^), Oix) = b' in b = b" in rešujemo problem minimizacije odstopanja od ciljev: Min: 0(x) - b. V praksi so običajno nekateri cilji pomembnejši od drugih. Ciljno programiranje nam tudi omogoča, da cilje razvrstimo po pomembnosti in jih s prioritetnimi faktorji 'obtežimo' glede na to razmerje. V modelu vpeljemo prioritetne faktorje. Model dobi z uvedbo prioritetnih faktorjev novo obliko: Min n in: ^ + d- ) , pri čemer velja, daje $(x) - (d^ - d) = b , d"^ > O , d" > 0. (=1 d- = (d,-,d2-,...,d„-) Lahko torej ugotovimo, daje ciljno programiranje dovolj gibko v vseh tistih primerih, ko je potrebno analizirati vpliv več ciljev na izbiro najboljše dopustne rešitve za posamezno nalogo ali problem. 183 Oblak. L.: Metodologija reševanja ekonomsko-ekološkihproblemov. 3.2 UPORABA CILJNEGA PROGRAMIRANJA NA HIPOTETIČNEM PRIMERU APPLICATION OF GOAL PROGRAMMING IN A HYPOTHETICAL CASE Izbira optimalnih ekonomsko-ekoloških odločitev v lesnoindustrijskih sistemih je tipičen problem, ki ga lahko rešimo z metodo ciljnega programiranja. Omogoča nam oblikovanje modela, katerega rešitve se bodo zadovoljivo približale vsem ciljem, ki si jih zastavi določeno podjetje. Poslovna strategija podjetja in njem cilji morajo temeljiti na podatkih o trenutnem ekonomsko-ekološkem stanju v podje^u. Ekonomske podatke, kijih podjetje potrebuje za oblikovanje uspešne poslovne strategije, je razmeroma enostavno dobiti, medtem ko so ekološki podatki običajno velika neznanka. Prav diagnostični model in ABC analiza sta velika pomoč pri določanju ekoloških ciljev, ki bodo vključem v strategijo podjetja. Cilji, ki si jih podjetje v okviru poslovne strategije zastavi, so lahko naslednji (OBLAK 1998): 1. dobiček 2. likvidnost 3. tehnološki napredek 4. konkurenčna sposobnost 5. tržni delež 6. kakovost ponudbe 7. izpolnjevanje zakonskih predpisov s področja varstva okolja - varnost podjetja (zmanjšana možnost ekoloških nesreč) 8. zadovoljstvo zaposlenih (izboljšanje delovnih pogojev, dvig ekološke zavesti) 9. celostna podoba podjetja Cilje lahko zapišemo v matematični obliki tako, da jih uredimo v sistem enačb ciljnega programiranja. Cilje lahko zapišemo matematično v obliki enačb : 1.a|X, + azXj +q,+ d,-- d/= b, 2. ajX, + a4X2 + qj + d^ - dj^ = bj 3. asX, + asXz + qa + dj - dj^ = bj '.bornik gozdarstva in lesarstva, 59 r. ayXi + agX2 + q4 + d4" - = b4 i. agX] + aioX2 + qs + ds" - dj^ = bj i. auX, + a,2X2 + qa + de" - d«"" = bg 3,3X1 + a,4X2 + q7 + df - d7^ = b7 !. aisX, + 3,6X2 + q8 + d{ - dg"^ = bg 3,7X1 + 3,3X2 + q9 + dg' - dg^ = bg ^ri tern X, pomeni ekonomske investicije, X2 pa ekološke investicije v denarnih enotah, ^ehmo, da so ob izpolnjevanju oziroma približevanju zastavljenim ciljem te investicije nm manjše, vendar jih ne minimiziramo v ciljni funkciji, pač p3 jih vključimo v prv3 dva ekonomsks) cilja - dobiček in likvidnost. q,-q9 so koeficienti dovoljenega odstopanja od J3htev ozirom3 omejitev, d,.9" in di.9^ p3 so deviacijske spremenljivke, ki pomenijo Ddstopanje (v negativno ali v pozitivno smer) od zastavljenih zahtev oziroma omejitev ;b|.9),. a,, 33, 35, 37, 39, 3,1, 3)3, a,5, in 3,7 so koeficienti ekonomskih investicij, 32, 34, 35, ag, iio, ai2, ai4, a,6, in a,g pa koeficienti ekoloških investicij, ki vplivajo na doseganje zastavljenih zahtev oziroma omejitev b,, b2, bs, b4, bs, be, b7, bg ,in b9. 35 je na primer koeficient ekonomskih investicij, ae pa koeficient ekoloških investicij, oba vplivata na izpolnitev zahteve tretjega cilja - tehnološkega n3predka (bs). Ciljna funkcija, ki nam bo omogočila, da se bomo čim bolj približali vsem zastavljenim ciljem, bo vsebovala samo tiste devi3cijske spremenljivke, kijih želimo minimizirati. Če je preseganje določene zahteve zaželjeno, potem ustrezne deviacijske spremenljivke za ta cilj v ciljni funkciji ne upoštev3mo. En3ko velj3 za deviacijske spremenljivke, ki pomenijo nedoseganje postavljene zahteve oziroma omejitve. Če v ciljno funkcijo vključimo še prioritetne f3ktorje in dopuščamo le odstopanja od ciljev v negativni smeri, potem ciljno funkcijo zapišemo kot: Min f = P,d," + Pjdz" + P3d3' + P4d4' + P5d5"+ Pgde' + P7d7" + Pgdg' + Pgdg" Predstavljeni matematični model je možno na različnih točkah modificirati. Cilje oziroma omejitve lahko oblikovanemu modelu poljubno odvzeimmo 3li dodajsmo. Ekološke zahteve, ki so v našem modelu združene v enem cilju, lahko zspišemo v obliki omejitev Z3 posamezne p3r3metre onesnaževanja. Na podoben način lahko podrobneje definiramo 185 Oblak, L: Metodologija reševanja ekonomsko-ekoloških problemov... (z več matematičnimi enačbami) tudi ostale cilje, npr. tehnološki napredek, konkurenčno sposobnost, tržni delež, kakovost ponudbe idr. V teh primerih bi model dobil precej bolj kompleksno obliko, modelne rešitve pa bi bile odvisne od večjega števila zastavljenih ciljev. Model lahko spremenimo tudi tako, da spremenljivkama X, (ekonomske mvesticije) in X^ (ekološke investicije) dodamo nove spremenljivke. Ekonomske mvesticije lahko za konkretiie primere oziroma projekte natančno razdelamo (investicije v tehnološko opremo, investicije v ekonomsko propagando....), podobno pa lahko storimo tudi z ekološkimi investicijami (investicije v ekološko opremo, investicije v alternativne surovine oziroma materiale...). Pri tem moramo biti zelo pozorni na medsebojno odvisnost posameznih investicij. Vse te m druge modifikacije modela so odvisne od problema, ki ga želimo rešiti. Odločevalec je tisti, ki definira problem, določa cilje, njihovo prioriteto in, glede na modelne rešitve, vhodne podatke svojim željam ustrezno spreminja, saj se moramo zavedati, daje predloženi model samo podpora za sprejemanje optimalnih odločitev. 4 POVZETEK Dokler je bilo izkoriščanje posameznih sestavin okolja brezplačno, je prevladovalo mnenje, da je vlaganje v ekologijo le dodaten, nepoti-eben strošek. Pritisk ekološko ozaveščene javnosti pa je v zadnjih letih povzročil, da je okolju prijazen način mišljenja začel prodirati tudi tja, kjer se je sprva zdelo, da ima največ nasprotiiikov - v gospodarstvo in industi-ijo. Če je bilo upoštevanje varstva okolja pri posameznem izdelku še včeraj le nekaj postranskega, je danes postalo pomemben prodajni argument, že juti-i pa bo temeljni pogoj, da bo izdelek sploh mogoče prodajati. K temu bo pripomogel tudi Zakon o varstvu okolja, ki je bil v Sloveniji sprejet junija 1993, in pripadajoči podzakonski predpisi ter septembra 1996 sprejeti standard ISO 14001, ki posega v ekološko problematiko podjetij. Ker tudi lesna indusfrija sodi med nezanemarljive onesnaževalce okolja, se zastavlja vprašanje: kakšen pomen bosta imela omenjeni zakon in sprejeti standard za slovenska lesnoindustrijska podjetja? Raziskava ekološke ozaveščenosti slovenskih potencialnih kupcev pohištva, opravljena na ljubljanskem pohištvenem sejmu novembra 1996, kaže. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59 ia se ekološka zavest krepi tudi v Sloveniji in da ekološka strategija postaja velika tržna priložnost, ki seje vse bolj zavedajo tudi slovenska lesnoindustrijska podje^a. Odločitve za okolju prijazno proizvodnjo in okoljsko sprejemljive izdelke postajajo torej, poleg že obstoječih ekonomskih kriterijev, nujnost in eden izmed zelo pomembnih strateških ciljev lesne industrije. Zato je problematika okolju prijazne proizvodnje in izdelkov predmet številnih raziskav. Diagnostično drevo, podprto z metodo ABC analize, je osnova za diagnosticiranje ekološkega stanja lesnoindustrijskih podjetij. Kritični ekološki parametri, ki jih model razkriva, so dobra podlaga za določanje okoljevarstvenih ciljev, le-ti pa morajo biti vključeni v sistem poslovnih ciljev podjetja. Rezultati diagnostičnega modela so torej nujno potrebni za oblikovanje poslovne strategije in izbiro optimalnih rešitev v podjetjih. Matematični model za izbiro optimalnih odločitev v lesnoindustrijskih sistemih, prikazan v drugem delu članka, temelji na metodi ciljnega programiranja. Ciljno programiranje velja za dovolj gibko v primerih, ko je potrebno analizirati vpliv več nasprotujočih si ciljev (v našem primeru so to ekonomski in okoljevarstveni cilji) na izbiro najboljše rešitve naloge oziroma pri iskanju optimalnih rešitev za podjetje. S to metodo problemov namreč ne rešujemo tako, da cilje optimiramo, temveč optimum zastavljenega problema iščemo z minimizacijo razlik med željenim in uresničenim nivojem ciljev. Oblikovani model omogoča optimalno upravljanje z lesnoindustrijskim sistemom glede na ekonomsko-ekološke kriterije. 5 SUMMARY As long as exploitation of the individual components of the environment was cost free, investment in ecology was seen as nothing but additional and unnecessary expenditure. Due to pressure from an environmentally/conscious public in recent years however, environment-friendly thinking has begun to penetrate even into areas where initially the opposition was strongest - the economy and industry. If until recently the protection aspects of a particular product were of secondary importance, these have now become an important sales argument and a basic requirement without which in the future sales will be impossible. Partly this has been brought about by the Environmental Protection Act } 87 Oblak, L: Metodologija reševanja ekonomsko-ekološkihproblemov... which was passed in Slovenia in June 1993, and the accompanying regulations, as well as the ISO 14001 Standard adopted in September 1996, which deals with ecological issues in companies. Since the wood industry contributes significantly above-mentioned to environmental pollution, the following question arises: What will be the effect of the law and Standard on Slovenian wood industry companies? A study of the ecological awareness level of potential furniture buyers in Slovenia, which was carried out during the Ljubljana Furniture Fair in November 1996, confirms the strengthening of public ecological awareness and indicates that ecological strategy is turning into a great marketing opportunity of which the Slovenian wood industry is increasingly taking advantage. In addition to the existing economic criteria, orientation towards environment-friendly production, has thus become a necessity and a very important strategic goal for the wood industry. As a result, problems relating to environment-friendly production and products are being studied through numerous research programmes. The diagnostic tree, based on the ABC analysis method is the starting point for diagnosing the ecological state of wood industry companies. Essential ecological parameters as revealed by the model provide a good basis for the determination of environmental protection goals to be incorporated in the system of business objectives of the company. The results obtained on the basis of the diagnostic model, then, are absolutely necessary when formulating a business strategy and selecting optimal solutions in companies. The mathematical model for selecting optimal decisions in wood industry systems as developed in the second part of the paper is based on the method of goal programming. Goal programming is considered flexible enough in cases where it is necessary to analyze the effect of several conflicting goals (in our case, economic and environmental protection goals) on the selection of the best permissible solution to the given assignment and on the process of seeking optimal solutions for the company. Namely, this method does not seek to solve problems by optimization; rather, an optimum solution to a set problem is sought by minimizing the differences between the desired and achieved level of objectives. The model developed makes optimal management of the wood industry Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59 system possible on the basis of economic and ecological criteria. 6 VIRI references DEYHLE, A., 1980. ABC Analyse.- München, Management Service Verlag, 180 s. OBLAK, L., 1998. Mehka logika v matematičnem modelu izbire optimalnih odločitev v lesnoindustrijskih podjetjih.- Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Oddelek za lesarstvo, 121 s. OBLAK, L., 1995. Ekonomsko-ekološki konflikt, problem odpadnih voda v slovenski lesni industriji in možnost reševanja ekonomsko - ekoloških vprašanj z metodo ciljnega programiranja.- Magistrska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Oddelek za lesarstvo, 110 s. OBLAK, L. / KROPIVŠEK, J. 1997. Ecological Strategy - a Market Opportunity for the Slovenian Wood Industry.- V: State and development trends in the wood industry. 8"" Interchair meeting of organizers and economists in wood industry, Stubičke Toplice, May, 1997. Zagreb, lACEOWI, s. 111-116. OBLAK, L. / KROPIVŠEK, J. / TRATNIK, M. 1998. ABC Analysis - an Aid in Structuring and Analysing Environmental Protection Problems in Timber Industry Companies.- V: Current Economic Questions in Forestry and Wood Industry. 9"" Interchair meeting of economists and organisers in the wood industry, Sopron, Avgust, 1998. Sopron, Department of Forestry and Economics, University of Sopron, s. 201-206.