•The bast medium to reach the best customers | Izhaja dvakrat = na teden. ft Velja za celo || leto $3.00 ME te 2 Published semy 5 weekly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. g "EDINOST** J 1849 W. 22. St. Telephone: Canal 98. i Chicago, IU. m § ZA RESNICO = Subscription j| $3.00 j yearly. | J r | IN PRAVICO. gommmiiiHiimiminonmmiinc» ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 19x9., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ft ŠTEV. (No.) 5. CHICAGO, ILL., TOREK, 18. JANUARJA, 1921. LETO (VOL.) VII. Published and distributed nnder permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. 111. — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General. POLITIČNI PREGLED. BIVŠI NEMŠKI KAJZER V ZAROTI. Najstarejši sin kajzerjeve rodbine imel nalogo, da pope; lje njim naklonjeno armado v Berlin. Holandska vlada dobila v roke važne dokumente. Vlada odredila, da mora ex-kajzer zapustiti Holrndsko. Paris, 17. jan.—Pariški "Le Matin*' je dobil sledeče poročilo: Holandska vlada je danes obvestila vse člane ex-kajzerjeve rodbine, da želi, naj čimprej mogoče zapuste holand-sko zemljo. Holandska vlada je dobila zelo važne dokumente, ki odkrivajo, da so Hohenzollernci, ki so se zatekli v zavetje na Holandsko, kovali strašno zaroto, s čimur izgubljajo vso pravico do nadaljnega bivanja v Holandski. Nemški princ je bil baje določen, da vodi njim naklonjene čete v Berlin, ter da tam zopet vpostavi nazaj na nemški prestol Hohenzollernce. Razni zasledovalci nemške rodbine so pazili noč in dan na vsako kretnjo, ki jo je kedaj kateri izmed teh nepoklicanih nemških gostov storil na Holandskem. Kot pripovedujejo sedaj ti tajni opazovalci, je baje bivši nemški prestolonaslednik v^ak mesec odšel v Amsterdam v neki Hotel pod imenom "Oude Graif" in tam se je baje sestajal z mnogimi, ki so prihajali iz Nemčije. .Od teh oseb je baje dobival vsa tajna poročila o pravem političnem stanju v Nemčiji, ter so tudi kovali neko zaroto da bi dovedli ž njo Hohenzollernce nazaj na nemški prestol. Velikanska nova bojna ladja "CALIFORNIA". Sedem vlačilnih parnikcv ie moralo vleči novo superdrenotko 30 milj daleč iz ladjedelnice Mare Island v pristanišče Hunter's Point, San Francisco, kjer so ji instalirali vijak. ZDRUŽENE DRŽAVE ZVEČALE SVOJO ARMADO NA 175.000 MOŽ. Nič se jim ne zdi škoda, metati denar za vojaštvo. Washington, 17. jan.—Senat je danes zavrgel pred kratkim sprejeto resolucijo senatorja New-a (rep. j ^ Ind.), da bi se vojaštvo omejilo na 150.000 mož in je sprejel prvotno resolucijo, ki dovoljuje 175.000 mož, kakor jih zahteva vojni urad. MESTO BEOGRAD — ODLIKOVANO. Washington, 18. jan.—Iz Beogra-:ia ]m ročaj o, da je predsednik francoske republike podelil mestu Beograd križec častne legije. Njegova izjava se glasi : "Mesto Beograd je bilo eno prvih in največjih žrtev svetovne vojne. Bilo je bombardirano iry zasedeno od sovražnikov, vendar je izkazalo brezmejno junaštvo. mesto je veličasten simbol odpora. potem pa tudi zmage junaške- ; i To ga naroda, ki mu ni bilo odločeno, Neposredno nato je sprejela hiša (Ja bJ 1)ORinir To izjavo bo svečano razglasil v Beogradu general^—f/anchet d* Es- perev, bivši vrhovni poveljnik zavezan iških čet na Balkanu. NEMIFC-V UKRAJINI. London, 17. jan.—Poročila iz Ri-ge naznanjajo, da so izbruhnili resni nemiri med kmečkim prebivalstvom v Podoliji in Ukrajini. Celo stvar vodi neki polkovnik Pitjunik. Sovjeti so v teh pokrajinah v resnih skrbeh vsled naraščajočih nemirov in uporov. Pojavljajo se znamenja, da se ruski narod želi otresti boljševiškega jarma. ^ z 285 glasovi proti 4 resolucijo poslanca Kahn a (rep. Cal.), ki zahteva, da mora vojni sekretar takoj prekiniti nabiranje vojakov, kakor hitro se bo doseglo to število, to je1 175.000 mož Domači varilci piva v škripcih. Po najnovejših določbah ne sme nihče doma variti piva, ki bi imelo več kakor 1 %_ alkohola. VAŽNO. Odposlančeva nezgoda je stvar odkrila. Kakor poročajo, je celo stvar odkrila nezgoda odposlanca, ki je z nekimi posebnimi naročili in dokumenti hitel v avtomobilu proti nemški meji iz Holandske. Avtomobil se je pokvaril in cela stvar se je iz-kazila. Na mesto so dospeli holandski vladni obmejni uradniki in odposlanca natančno preiskali. Pri njem so bate našli nešteto listin, ki javno in odkrito dokazujejo, kaj so namerovali Hohenzollernci vprizo-riti v kratkem času. Kakor hitro se je povrnil ta odposlanec nazaj v Hotel Oude Graif, se je zopet sestal ž njim nemški prestolonaslednik. Tudi tu so izvedli natančno preiskavo in zopet našli več dokazov o namerah Ho-henzollerncev. BOJ ZA DELAVSKE KORISTI. Ravnokar gre za osebo, ki naj bo v novem Hardingovem kabinetu tajnik delavskega departmenta. Da I vlada hud boj med zastopniki kapitalizma in med zastopniki delavstva, se razvidi iz malih poročil, ki so jih mogli vjeti izza zaprtih vrat, kjer se vodi ta boj. Kapitalizem dela na vse kriplje, da spravi v ta department može, ki je za "open shop", to je proti delavskim unijam. Delavstvo pa nasprotno zahteva odločno, GENERAL—ČEVLJAR. VELIKI ČAS KATOLIŠKIH MOŽ. V nedeljo, 9. jan., je bila velika slavnost v chicaški katedralki. Nad 6000 mož, članov društev najsvetejšega imena, se je zbralo na letno konvencijo. Nadškof iz St. Pavla je imel krasen govor, ki bomo o njem poročali o priliki. Tudi slovenski člani tega društva so se udeležili konvencije v častnem številu. Naši možje Šv. Štefana so šli skupno v katedralko pod vodstvom Rev. Fathra dr. Hug. Bren OFM. Iz Jo-lieta je Father Plevnik pripeljal trinajst delegatov, kar je gotovo jako lepo število ze daljavo, katero so prišli. Tako se vidi* da se med našim narodom ideja društva Naj sv. Imena širi, kar je jako veselo znamenje in kar z največjim veseljem pozdravljamo. Komaj kakih pet let je, od kar so naši listi začeli z agitacijo za ta društva. Sedaj jih imamo že prav lepo število. Slovenske naselbini, ki še nimate tega društva, ali boste res najzad-nje v tem velikem gibanju? Na noge! Veliki čas odločilne bitke med močni nereda, upora, krutega pobijanja vseh, ki ne soglašajo z napačnimi idejami nekaterih prekucu-hov, in med močmi reda, avtoritete in bratovske ljubezni se bliža, ftp' toliški možje med delavstvom imajo velikansko nalogo. Na eni strani morajo braniti svoje delavske koristi pred kapitalizmom, na drugi Vsem cenjenim naročnikom in či- Nekdanji ruski generaf Melnikovj tateljem naših listov naznanjamo, da stran- pa"prej črnimi siIami v ,ast_ ima v Belgradu čevljarsko obrt. Za od r- Januarja 1921 naprej stane list nih vrstah Le ako stmgo krščan_ revolucije so ga boljševiki vrgli v "Edinost' začelo leto........$3.00 ka ideja prešine zopet VS£ ijudske ječo, v kateri je presedel celo leto. za Po1 leta........$1.5° Da bi mogel svojo družino preživeti,) za četrt ^eta........$1.00 se je učil čevljarstva. Ali boljševi- To so cene» ki naJ 3ih vsi naši na" ki so mu prepovedali izvrševati toj ^niki vpoštevajo in se po njih tu-| mog^e urediti vsa ta zamotana rokodelstvo pod pretvezo, "da kakor dl ravnajo, kadar nam Pošiljajo svo-j vprašanja> je mogoče spraviti sve- buržuazec pripravlja proletarce obj narocmno-kruh''. Obenem so mu pobrali vse sloje, le ako vsi sprejmo zopet ljubezen xlo bližnjega, ako se vsi postavijo na stališče pravičnosti, je čevljarsko orodje, nakar je pobegnil v Belgrad. Potoma je izgubil svojo družino, o kateri še danes niče- da zasede to mesto mož, ki je od- ne ve" V BelSrad je pribežal PRUSKI ROJALISTI NA DELU. London, 17. januarja.—V Berlinu so te dni formirali novo rojali-stično stranko, koje namen še ni znan svetu. Vsi pristaši baje delujejo z mrzlično hitrostjo za svoje ideale. Tudi namigavajo za združitev vseh političnih strank v Nemčiji. Vse to kaže, da zarota Hohen-zolierr.cev na Holandskem je morala biti v ozkem stiku z domačin nemškim političnim gibanjem. VOLNENI TRUST JE ZNIŽAL DELAVCEM PLAČE. American Woolen Company je sedaj, ko je že par mescev stradala delavce, ker jim ni dala dela, zmanjšala delavske plače za 22^4%, dasi-ravno je pred kratkim razdelila šest milijonov dobička med svoje delničarje. Pravi, da je zato znižala plače, ker industrija nazaduje. ločen pristaš delavskih unij. Hard-ingov kandidat za to mesto je Herbert Hoover, znani egiptovski Jožef evropski. Ta mož je jako simpatičen tudi kapitalistom, dasi ni popolnoma njihov človek. Amerikan-ska delavska federacija je povabila tega moža na svojo sejo, da bi se pred njimi izjavil, kakšno je njegovo stališče glede najvaženejših delavskih zahtev, med drugimi seveda glede "open shop". Hoover se pa boji, da bo doba prihodnjih štirih let doba hudega boja med delavskimi unijami in lastniki tova-ren. Unije ne smejo in ne morejo popustiti, kapitalisti se pa nočejo vdati. Zato se Harding trudi, da bi dobil može, ki bi bil nevtralen, ki bi pa imel dovolj energije, pa tudi dovolj inicijative, da bi spravil delavske in kapitalistovske koristi potom kompromisov v soglasje. Takega--moža je pa težko dobiti. Večinoma je vsak politik na eni ali na drugi strani. Delavstvo se posebno boji, da bi prišel kak mož na to mesto, ki bi bil ozkorčen, ki bi ne hotel poznati delavskih koristi. Sicer se delavstvo ne boji boja, vendar se ga pa raje ogne, ako se le da. Iz tega lahko sklepamo, da_so velika delavska vprašanja prav kar pred nami in da mora delavstvo biti pripravljeno na skrajni boj za svoje pravice. Naš list bo pazno zasledoval ta boj in vestno poročal o njem. čez Carigrad in Solun. Izprva je delal kakor pomočnik, kasneje pa kakor mojster. Danes je zaposlen pri njem kakor pomočnik neki vse-učiliški slušatelj, ki se je tudi izučil za čevljarja. — V bolniško blagajno v Gradcu je bil priglašen nekdanji avstrijski general, ki je vstopil pri strugarskem mojstru kakor učenec. — Nekdanji plzenski divi-zijski poveljnik Wurm, ki je bil med vojsko odlikovan s križem Marije Terezije, je nameščen kakor urednik v Rothschildovih zavodih. Miiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiit tovni nered zopet v pravi red in mir. Istotako velja to naznanilo za vse Društva Holv Name imajo ta veh-naše zastopnike in zastopnice. ki cilj pred seboj. Slovenski kato- Po 1. januarju smo vknjižili vsem liški delavci, v te vrste! naročnikom naročnino po novem določilu za naš list "Edinost". ListiJTJgJJgj]! "Edinost" izhaja sedaj po dvakrat na teden, torej je samo ob sebi u-mevno, da ga ne moremo dati za tisto ceno kot smo ga dajali prej, ko je izhajal le vsak drugi teden po dvakrat. Zatorej bodo imeli nekateri, ki so nam po novem letu poslali naročnino, poleg svojega naslova zaznamovan datum za par mescev manj, kakor si to morda predstavljajo po starem določilu. Toliko v pojasnilo vsem cenjenim naročnikom in naročnicam lista "Edinosti". NAŠIM ZASTOPNIKOM. Ako je kateremu izmed cenjenih gg. zastopnikov ostalo kaj Ave Maria—koledarjev, prosimo, naj nam jih nemudoma pošlje nazaj, ker dobivamo vsak dan nova naročila, koledarja pa nimamo nobenega več- iiiliiiiiilliii:^:iiiilllliii[llll);^;iiiii[iiiiiiiiiii;m^:iii Prejeli smo knjige DRUŽBE SV. MOHORJA za leto 1921. Kdor jih želi prejeti, naj se takoj zglasi, dokler jih je še kaj v zalogi. CENA $2.20. a NAJCENEJE IN NAJHITREJE — pošiljamo denar v Jugoslavijo. — po cenah istega dne, — ko nam denar prinesete. Današnje cene so: 300 kron ................$ 2.35 400 " ................ 3. TO 5oo ^ ................ 3.85 600 " ................ 4.61 700 " ................ 5.37 800 " ................ 6.08 900 " ................. 6.79 1000 " ................ 7.50 5000 " ..........~----37.25 IOOOO " ................ 74.00 Vsa pisma naslavljajte na: EDINOST, 1849 22nd St., Chicago, 111. a EDINOST" 12 SLOVENSKIH NASELBIN. Pittsburg, Pa. — Tukajšnje društvo Najsv. Imena bo imelo 29. t. m. skupno sv., spoved in 30. t. m. zjutraj pri osmi maši skupno sv. obhajilo. Pričakujemo, da bodo vsi člani storili fsvojo dolžnost, nele, da bodo prejeli sv. zakramente, temveč da se bodo udeležili tudi shoda popoldne. Zakaj je bilo pa sprva Chicago, 111. — Mrs. H. Kušar je te dni prejela pismo od svojega sina, ki služi "Uncle Sama" v Kaliforniji. * Zadnji mesec je prestal operacijo, ki je bila baje zelo nevar-Toda ljubi Bog ga je ohranil na. vije, jo še pospeševali, ker sta upa- čijo* so začeli boljševiki izvanredno| mo zgodovinsko maščevanje dela pri življenju in zdaj je že zopet precej boljši, kakor kaže njegova zadnja slika, ki jo je poslal svojim staršem. Prihodnji mesec se bo povrnil domov v kčog svojih domačih. Mirko Kušar je imeniten kartonist. toliko gorečnosti? Kam je vse to To je pokazal tudi s karikaturami, zginilo? Ali se morda bojite rde- ki jih je narisal lansko leto za našo čih kopriv? Te so pozeble, če tu-| "Edinost". Našemu Mirkotu želi-di letos ni tako huda zima, kot je mo, dn bi skoraj popolnoma okre-bila lani. Rdečkarje je strah, ker so val, pozneje pa da bi za stalno o-toliko pripomogli, da se je na? na- stal med nami v Chicagi! rod prodajal tukaj in v Jugoslaviji-- lcakor "hukster" krompir. Njihov Chicago, 111. — Minuli teden smo milijon dolarski* fond je največ pri-' doživeli dve strašni bitki v kegljaš-pomogel, da je Italijan toliko zem- j ki ligi. Zmagovalci nosijo glave polje pograbil. Le naj še enkrat pridejo na* dan, zdaj mogoče z biljon- li iz te revolucije sebičnih dobičkov. Njim se je šlo več za denar in za "kšeft", kakor pa za blagor ruskega ali pa tudi njihovega lastnega naroda. m V tem je pa naredila Anglija velikansko napako, da je nastopila proti "veliki Rusiji", katere se je tako bala že dolgo. Jez smatram prave ustanovitelje boljševizma politike, državnike v Parizu in v Londonu. Mesto da bi v tem težkem času priskočili hitro na pomoč Rusiji kot naroda, saj je bil tedaj vendar še /njih zaveznik, in mesto da bi jo branili, ko je ležala v revo-lučijskih bolečinah,-so pa rabili proti nji ista sredstva kakor Nemci proti Ukrajini, da so skušali odtrgati od nje cele kose in jo tako še bolj oslabiti. Tako so nastale hitro re- hitro izgubljati tla pod nogami vi naroda nad drugim delom, ki je do ruskem narodu. Vzrok je bil ta,j tedaj zakrivil marsikako krivico nad ker so res preje kmetom obljubili' narodom. Tu so bili zlasti delavni zemljo in jih navdušili, da si naj jo židje. Toda med sto in petdeset uzamejo, če treba tudi s silo in naj sami postanejo lastniki te zemlje. milijoni pravih Rusov je pa Nemogoče, da bi se mogla zabraniti tret- Toda naenkrat se je pa izvedelo, da' ja doba revolucije. Ta doba se je imajo boljševiki v svojem progra-j pa že začela. Tako da reakcije niso •dolarskim fondom, bodo videli, koliko takih revčkov bodo zdaj dobili, da se jim bodo vsedli na limani-ce in koliko liberty bondov bodo zdaj dobili ! Newyorski in chicaški koritarji se pritožujejo, da srbski konzul Slovenca ne mara niti za po-metača v svojerrt uradu. Kdo je paj tega kriv? Jaz srbskemu konzulu prav nič ne zamerim. Kdo bo pa jemal izdajice v urad? Kakor so^ prodajali svojo rodno zemljo, tako! l>i tudi drugo. Izdajalcu še Turek ne zaupa. Tužna zemlja slovenska, ki je rodila toliko izdajic! Upa-mo\ da se bodo rodili možje, ki bo-j do pošteno obračunali ž njimi. S pozdravom John Golobic. konci, vendar mi nestrpno čakanj pubHke Latvijaf Estonija, Azerba-konca sezone, ker nas izkušnja uci, jan Georgia i dr. Vse to da jan, Gporgija i a je tisti, ki je danes največji zma- vezniki stoHH> da bi na ta govalec, jutri lahko najbolj porazen. WH y svojo oblast rugko Kdor se poslednji smeje, se najbolj-, n^ w tem ^ pQSekali mske jega-programa. Ko bila ta dva ge- gozde, izsesali ruske oljnate vrelce,' nerala samo toliko pametna, da bi so za-način do-premože- mu komunizem, to je, da nihče ne sme biti lastnik kakega koščeka zemlje, da je vse državna last. Seveda se je ljudstvo takoj uprlo. Tako je postala situacija za boljševika .skrajno kritična. Celi regimenti so jih začeli zapuščati, občine so zapirale boljševiške komisarje in. rdečo gardo in so se pridruževale pro-ti-boljševiški armadi. To je porabil general Denekin. Njemu ni niti ene vasi pridobilo orožje, temveč samo vspeŠna propaganda. On je namreč razglasil: "Vsak kmet bo dobil svojo zemljo in bo za se lahko ohranil kar pridela". Toda noben teh generalov ni izpeljal svo- še smeje, pravi pregovor. In morda se bo ravno Mladeniški klub sme- Tuesday, Jan. St. Stephen's Y. M. J. Koščak............129 F. Merlak ............126 T.-^Merlak ............192 M. F. A. 447 Danica. Koščak ..........161 Bicek ..........'..165 Rovtar ...........181 So. Chicago, 111. — Tri leta stari deček Jožef Hafner je po nesreči zvrnil nase krop in se tako poparil. da je revček vsled opeklin umrl. Nadalje je umrla istotam dne 23. dec. Neža Kovačič. Poročila sta se v cerkvi sv. Jurija Martin Slobodnik in Marija Mantel. 507 January * * St. Stephens. J. Petrovčič ......... T. Beribak ...........143 J. Terselicli 150 F. Kosmach .........159 St. George. A. Gregorjch ........139 A. Banich ...........171 B. Banich ............131 F* Grill .............. 441 tale 11, 1921. C. 181 141 160 134 166 234 507 5I9'i 168 158, 169 173 205 165 542 496 15, 1921. 144 167 146 135 178 181 183 168 148 132 236 164 567 464 izkopali rusko rudo in izmozgali u- najprej dala kmetom pismeno bogo zemljo. To je seveda narav-, pogodbo, za njih zemljo, pa bi bila na zedinilo cel ruski narod v trd-| ostala in zmagala. Toda nista rano zvezo v odločen odpor, ki je bil zumela te situacije. Odgovarjala naraven pojav, da sa je branil narod; sta na te zahteve, da se bo to zgo-svojega^uničenja. Boljševizem je' dilo, kakor hitro bo Moskva vzeta; vse to porabil in pridobil ljudstvo i" bo tam zborovala konstituanta,' za se, da še celo njegovi največji kajti le konstituanta jim more to sovražniki, stari vojskovodje pod dati. Kmetje pa niso mogli pozabi-j boljševiki mogli ustaviti vala patri-jotizma, domoljubja, ki se je pojavi lv najnovejšo času, dasi tudi vedo, da jih bo ta val prej ali sleje vrgel na suho iz ruske javnosti. Val je prevelikanski, oni so pa premajhni. Zato jim ne kaže drugače, kakor da slede toku. Kos ovijetska vlada reorganizira disciplino v novi rdeči vojski, je jasno, da si koplje s tem lastni grob. Rusija bo imela še dolgo časa v prihodnjosti veliko vojsko silo, in jo bo morala imati. Ima nekako tri J / milijone mož, ki so se vojaškega življenja tako navadili, da jim je postalo druga narava in so nezmožni za vsako drugo delo. Kakor je (rancoska revolucija rodila vojsko, l:atero je porabil Napoleon, da ga je vedla skozi Evropo zmagovito, tako je ruska revolucija ustvarila tako vojsko, ki bo sledila vsakemu močnemu možu, ki bi prišel, in ki jih znal navdušiti in jim obljubiti dovolnjim, všeč stvari, posebno pa, ki bo Rus za Ruse. Ali bo ta voj- carjem, so se mu pridružili, Trotsky] ti, da je bila ka šla proti-Carigradu, ali proti Moskva že od nekdajl - • ' 1- «.• r 1 ■ - * - J\ Varšavi, ali proti Japonski, je tež- jima zavezniki, tako lepo igrali karte v njihove roke. V Ameriki sem videl, kako se vse čudi, kako je mogoče, da vsak voj- koriščevalcev, magna tov, katerim je* j moral on robovati. Zato je bilo za-' stonj vsako prigovarjanje in vsako ! obetan je. Iz Moskve niso ničesar s ko vod j a. ki nastopi proti bolj še vi J pričakovali, temveč so raje ifopet kom, tako nesrečno konča. Tako na' 1 p. se čudi vsakdo, kako je mogel Kol čak ali Denikin tako hitro in takoj nesrečno končati svojo osvobojeval-no vojsko, ko so ju vendar vsi za-' vezniki tako močno podpirali. To Chicago, 111. — Cerkveno pevsko^ društvo je imelo zadnjo nedeljo svoj zabavni večer. Udeležba ni bila ravno posebno številna, ker se niso odzvali vsi, ki so bili povabljeni, marveč samo pevci. To pa ni imelo hujših posledic, kakor da nam je precej pripravljenih jedi ostalo, za.-bavali smo se pa tako veselo in prisrčno, da bi si človek nikoli ne mi- KAJ ME JE TRDNJAYA NAUČILA. (Konec.) Kar me je tudi zelo ganilo, ko sem bil v ječi, je bila tudi velika želja vojakov in mornarjev, s katerimi sem* bil skupaj, po izobrazbi. To je bilo čudno. Po_ mestnih ulicah v kakem kotu, v parkih na klo- slil. Za svojo osebo lahko rečem," peh in pozneje v zaduhlih hodnikih da že dolgo časa nisem imel takoj" ječe sem videl, kako je čepelo sku-prijetnega dneva, kakor je bila rav- paj pogosto po več vojakov, ali kme-na zadnja nedelja. Naša dekleta tov, ali delavcev in so iz kake knji so nam pripravila okusno večerjo, za kar jim vsa" čast. Pokazale so, da niso samo dobre pevke ampak tudi dobre kuharice. Taki zabavni večeri imajo ta namen, da zbližajo pevce med"seboj ter jim vzbujajo samozavest in navdušenje za skupno delo. Naš zabavni večer je gotovo dosegel- svoj namen. Naš preč. g. župnik so imeli daljši govor, iz katerega se je spoznalo, kako jim je na srcu naš napredek in kako se z ge ali" kakega časnika "ptfštabirali" novice, ali jim je pa eden med njimi, ki je slučajno znal čitati, čital. Vsi drugi so pa strmeli vanj ^n se čudili, da zna tako lepo čitati, obenem pa želeli, da bi tudi sami mogli biti'tako srečni. Pred revolucijo je bilo v Rusiji 80 odstotkov anal-fabetov, to je od vsakih sto ljudi, jih 80 ni znalo ne čitati ne pisati. Toda v dveh letih revolucije pa lahko rečemo, da je bilo nasprotno, da je imel v svoji oblasti več tedndfv * am ko povedati naprej. >?ekam bo šla in bo morala iti. Da bo gotovo šla tudi proti Poljski je popolnoma gotovo, kajti Poljaki so zagrešili veliko taktično napako. Takoj ko so bili zmagoviti so požgali veliko ruskih cerkva po Poljski. To je vzbudilo ruski verski čut, ki je še tako globoko*v njegovi duši. da ne bo H kaj takega mirno pustil. Tako je to podpirajo Kolčaka, Denekina, Jud- vzbudilo posebno mržnjo med ru_ mca in druge samo za to, ker ho- skjmi mužiki do poljske Jn najmanj_ — bogatinom pomagati nazaj, dal -ega podpihovanja je treba in ta bodo vzeli zemljo! obrnili hrbet generalu in se zopet oprijeli boljševikov. Boljševiki so vse to dobro vedeli, in so zato kričali v narod:: "Glejte zavezniki Vidite) ■ V^H I ogenj bo postal plamen. Tako je najbogatejše ^k* pokrajine z ne-| tujci gredo v deželo, da vas bodoj pred kratkim vserUski patrijarh kako trideset milijoni prebivalstva.« okradli!" — Kaj je bilo lažjega kot Tikhon izdaj posebno pismo na ves ----------* " r ' - ' t0; daf 11111 ie nar,Ki vrJel in se 6br- ruski narod, v katerem pravi, da so ml od teh generalov, podpiranih od| boljševiki veliki pesniki, ker so tuICCV f • J — mirno gledali tolika bogoskrunstva. Naenkrat pa je vse skupaj padlo in rdeča garda je zmagovala na celi črti. Cital sem v več listih, da je bil vzrok temu to, ker se je ljudstvo oklenilo boljševizma. To ni res. Bilo je tako-le :: Takoj po sklenjenem miru z Nem- NOVO LETO-NOVI NAČRTI. Rusija mora rešiti sama sebe! In to tudi bo! Vendar pa bodo te napake zaveznikov povzročile po vsej Evropi še veliko krvi m gorja. Večina ljudi smatra rusko situacijo zelo komplicirano. Jaz nočem veljati kot kak prekrok, toda moje izkuš- —■--j nje v trdnjavi Sv. Petr^ in Pavla Vsak samostojen človek si ob na- so me naučile, da poznam bolje nastopu novega leta napravi kak načrt,; so preteklost in tudi, da bolje razu-vsaj v mislijj, katerega skuša med mem nekatere možnosti v prihod-letom izvršiti. Tako so se nekate-j njosti. Revolucijska bolezen Rusije ri naši rojaki odločili, da-bodo šli v se razvija normalno. Komunistiška stari kraj, drugi nameravajo dobiti; vlada iz starega kraja svoje sorodnike in ki se nikdar ne bo dal izvesti. Bolj-prijatelje, tretji bodo pomagali svoj- nami vesele, ako vidijo da- napre- »h izmed stQ samo -e 3Q ni §e zna_ dujemo. To je povsod prvi pogoj }o Tako hitm so se ijudje naučili, za napredek cerkvene glasbe, da se ko ge hoteH izvedete velikih do_ župnik sam zanima zanjo ter stori godkih> ki se gode v Rusiji. to so vse kar je v njegovi moči, da jo po-, sevcdjL boijševiki porabili vB In .pri nas imamo takega; svoje namene in zato takoj vzeli v svojo vzdigne. župnika. Če bomo še mi pevci sto- t 1 oblast vse tiskarne in tiskali samo boljševiške liste. rili svoje, bo naše cerkveno petje kmalu na precej visoki stopnji. Res pravijo, da smo napredovali. Morda. Toda mi z dosedanjim napredkom niti najmanj nismo zadovoljni. Doseči hočemo in tudi bomo dosegli še vse drugačne uspehe. Ce je tudi malo pevcev, da so le tisti resni in vstrajni ter hodijo redno k pevskim vajam pa bomo veliko dosegli. Govorili so tudi Rev. Jeronim Knob-lehar in dr. Hugo Bren — oba v šalji vem tonu — in društveni predsed-, nik Mr. Jenškovec. Po večerji se je razvila lepa zabava. Peli smo slovenske narodne pesmi, igrali različne domače igre, ki so vzbudile silno veliko veselja in smeha. Ko smo se razšli, smo vsi mislili samo eno: Zakaj nimamo več takih večerov! I Ivo. Roljševiška stranka V Rusiji kot politična stranka ni nikdar bila in nikdar ne bo. Boljševizem je samo dete anarhizma, oziroma starega ni-hilizma. Največ so boljševizmu pomagali do zmage zavezniki. Nikdar bi se boljševizem ne bil tako pokrepil in bi nikdar ne bil dosegel tolikih vspehov, ko bi zavezniki znali boljšo politiko, oziroma, ko bi hoteli bolje razumeti celo situacijo. ^VeKko je k temu pripomogla tudi Nemčija. Nikdar ne smemo ppzabiti, da so zavezniki takoj ob začetku ;v?ojske pahnili glavno breme vojske na Rusijo. Ko sfe je pa začela kazati revolucija v Rusiji, sta Je pa Francija in Anglija mesto da bi bili počakali, da se naravno raz- cem doma s tem, da jim bodo poslali densr, četrti bodo izrabili sedanjo nizko ceno jugoslovanske krone in naložili svoj denar v kak varen starokrajski denarni zavod, peti bodo kupili kako posestvo itd. Ti vsi bodo rabili pomoč ene ali druge tvrdke pri izvršitvi svojega načrta, to je enkrat ena! Od te tvrd^ ke pa je odvisno, kako bo vsak posameznik postrežen, — dobro ali slabo. Na tisoše rojakov se je že obrnilo na našo tvrdko za pomoč v enakih slučajih in ta tvrdka je izvršila poverjeno ji nalogo v njih zadovolj-J stvo, ako je bilo to sploh mogoče, o čemer pričajo številna priznavalna pisma in javne zahvale in to celo od rojakov, o katerih se ne more reči, da ne vedo, kaj so pisali. To-raj, ako ste namenjeni potovati v stari kraj, ako želite dobiti svojce iz starega kraja, ✓ ako hočete poslati denar v stari kraj na kako banko ali drugam, ako rabite kako notarsko listino ali kaj drugega v zvezi s starim krajem, tedaj je v Vašo korist, da se obrnete na tvrdko: ZAKRAJŠEK & .ČEŠARK, L 7o Ninth Ave. \:- New York City. V tej poslanig; pa pravi tudi: "Kako dolgo boste, Rusi, pustili da Vam tujci smejo pljuvati na Vaše križe spremenili ruske cerkve v gledališča in kinematografe, toda da so pa grehi sovražnikov- boljševikov še večji, ker so dopustili, da so boljševiki- smeli vse to počenjati in so na Vaše ikonostase? Kako dolgo boste trpeli, da Vam smejo Poljaki požigati Vaše cerkve . . Tak klic ne bo ostal brez velikega vpliva na dušo ruskega naroda, ki je še v srcu sovijeta je Samo prazen sen, zdrav in strogo veren. Dasi je mogoče, da bo prišle še kaka težave za Rusijo, da bode še morda nekoliko zapostavljena na svetu. Toda iaz vem eno, da je Rusija že rešena. Jaz vidim, da se bliža največja revolucija v zgodovini človeškega rodu svojemu srečnemu koncu — Rusija gre na dan! še\*izem v Rusiji je samo del revo-' lucijske anarhije in se lahko deli v dve dobi: a) prva doba je bila doba propada vojske, katero dobo bi jaz imenoval dobo nemških agentov. b) drugo dobo bi jaz imenoval dobro rdeče grozote, kar je bilo sa- ^ ^ ^ ^ ^ EMIL KJSS, bankir 133 Second Ave. New York, N. Y. S svojo petindvajsetletno izkušnjo dajam na razpolago svojo banko vsem bratom'Jugostovenom in sicer za vse vrste poslov, kakor: POŠILJAM DENARna vse k.raje Jugoshlvlje po najnižji dnevni ceni, naj si bo v kronah, dinarjih ali pa dolarjih. za vse linije po določeni ceni. PRODAJAM ŠIFKARTE SPREJEMAM DENAR na uloge in plačujem 4% obresti. Če želite svojo družino semkaj dobiti, obrnite se samo na mojo banko, ki Vam bo dala vsa potrebna obvestila kakor tudi način, kako morete to doseči. "EDINOST' FRANČIŠKANSKI POHOTNEŽ Pred nedavnim časom so poročali časniki, da je bil nekje v Italiji, baje v Kalabriji, obsojen na štiri in dvajsetletno ječo neki redovni frančiškan, ker je umoril svojega predstojnika. Umoril da ga je zato, ker ga je ta kot predstojnik radi njegove" ga grešnega in pohujšljivega življenja v roke vzel. Naši dični slovenski protiverski listi in njih dvorni založniki, od Sakserjevega ata doli do drekobrb-ea Konda-ta, so seveda ta slučaj z* velikim zadoščenjem pograbili in dični urednik^ so napisali dolge član-' ke in krajše člančiče o tem velevaž-nem dogodku. Baje so se vsi radi tega tako pohujšali, ^aj kakor ve Pavel Zgaga* poročati, da so vsi do ušes zardeli in še malo naprej. Raje jc bil tedaj ta redo,vnik frančiškan. Mi smo šli takoj, ko smo to brali, gledat v splošni direktorij frančiškanskega reda, ga ponovno^ pregledali, pa nismo našli nobenega teh dveh imen. Pa ne mislite, da p-a hočemo utajiti. Počakajmo, da se stvar pojasni, kdo" je bil in koliko je na vsem resnice. Seve našim učenim žurnalistom je to prevčč žmalitna hrana, da bi rfiogli tega počakati. VrgliBso se nanjo, kakor svinje, ki tudi ne morejo počakati, da se jim pomije v korito zlijejo. Recimo, da ie bil res frančiškan v ožjem ali širjein pomenu besede, to je ta rujav. ali ta bradat ali ta črn. frančiškan kapucin ali mino-rit — kaj. potem? kake čudežne moči, ki bi dotične-mu odvzela splošno človeško greš-nost. Če hoče biti slab, je povsod iH v vsakem stanu lahko slab, kakor tudi v vsakem lahko dober, seve v enem težje v drugem lažje. To, pravim, ve vsak pošten in razsoden kristjan,( zato se v takih slučajih ne čudi in ne razburja, še manj mu pa pride na mar, da bi iz takih posameznih slučajev kar na splošno sklepal: vsi so taki, kakor to delajo naši verski nasprotniki. Nobeno še tako žlahtno drevo ne rodi sa- kaj naj store. — Če potem tak človek, tak navidezen redovnik ne živi prav, je to pač nov dokaz, da more biti človek povsodi slab, ako hoče biti slab, prav tako kakor je lahko povsodi dober, kdor hoče biti dober. Razlika je le ta, da je v redovnem stanu več prilike za £ogoljubn^živ-ljenje. Taki nesrečneži so pač nesrečni v največ slučajih, ker se o-klenejo slabega časopisja in mu slede. Vzemimo nesrečni slučaj našega Malija ki sedi že deveto leto v pittsburški ječi. Ko j^ revež stal na celi stvari, je samo zopet en pristaš, zopet en nesrečni revež, ki je tako živel,- kakor uče in kakor rav- najo in žive naši protiverski časni-* bivšega socijalista in brezverca Zato kličemo vspričo tega ^dogodka vsem našim protiverskim listom besede našega nesrečnega Malija, mo lepega in zdravega sadu, po- pod vislicami, je žalosten priznal Dober katolik ve, kako Ima vse opravo redovno življenja. Ker pred-take in enake slučaje presojati. On ve. da kaj tacega ni samo mogoče, ampak se je že zgodilo in se še bo, ker kjer so ljudje z vsemi svojimi slabostmi, tam ie treba biti na vse" pripravljen! Tudi redovna halja, da niti bela papežka sutana nima vsod je kaj gnilega in piškavega vmes. Pa kedo je tako nespameten, da bo radi enega ali drtfeega gnilega ali piškavega sadu celo žlahtno drevo, ki je dalo veliko zra-vega sadu, obsodil, da ni za druze-ga kot za v ogenj. Nihče drug kot tak, ki se je s^pametjo ^kregal kot so se svobodomisleci in podobtli bratci. Pač pa bi bilo qudno, če bi malopridno drevo rodilo žlahten plemenit sad, če bi. da se izrazimo po svetopisemsko na trnju grozdje zrastlo. Če je resnica, da je omenjeni redovnik živel tako grdo in če je res "Ker 'sem brahvprotikatoliške liste ^cakor je <4Glas Svobode'* in dr., sem izgubil vero; in ravno vsled tegaj ker sem izgubil vero, sem tako nesrečno padel, da sem postal morilec. Ko bi bil ostal dober in veren fant, kakoršen sem prišel iz starega kraja, pa bi ne bil tako nesrečen". * * * • Kakor je rekel Mali, tako ;e priznal tudi nesrečni Father Schmidt Ali ni ta nazadnje, ko. je spoznal -svojo strašno nesrečno zmoto, klical v svoji nesreči: "Zakaj nisem preje sprevidel?" Takile reveži r-c> pač niča, da je umoril svojega predstoj-, žrtve protiverske gonje, ki človeka nika. tega ni storil zato, ker je bil j zaslepi, da ne vidi svojega žalost- dober in pravi redovnik, ki je prišel v samostan, da bi Bogu služil in delal za svojega bližnjega! temveč je moral biti kak postopač, ki je videl v redovnem stanu samo način, kako priti do brezskrbnega življenja. Da, večkrat se zgodi, da potrka na samostanska. Trata človfek, ki je z^t vse drugo prej sposoben, kakor za nega življenja, dokler ni prepozno. In naši slabi listi, ali hvalijo dobrega in navdušenega duhovnika, ki vestno riši svojo dolžnost? Ne! Preganjajo ga, sramote ga, kolikor ga največ morejo. Kaj počno na pr. proti našemu Rev. Zakrajšeku? Pa zakaj? Ali zato, ker je'pijanec in ga morda vidijo pijanega po sa-loonih? Ali zato, ker ne spolnuie karji. Vemo za slovenskega moža, ki hoče igrati prvo ulogo med čas-snikarstvom in ki bi rad vsakega kritiziral in okrcal, sam je pa hotel svojo lastno ženo spraviti zdravo v norišnico, da bi se je znebil in bi mogel živeti z drugo. Vemo tudi druge lepe stvari o drugih časnikarjih, ki bi .bile jako lepe ilustracije k njihovemu pisanju proti poštenim duhovnikom in redovnikom, ko bi mi ne imeli vere v Boga in njegove zapovedi, med katerimi je tudi osma. * * * Pa še tole: En redovnik tam v divji Kalabriji je storil hudobijo.— Kalabreze poznamo vsi v Ameriki, saj se jih vse boji, ko se pobijajo kar za stavo. Vzemimo, da je ta človek bil res frančiškan. Kako krasno spričevalo je to za cel frančiškanski red: i. ker ga fe predstojnik tako svaril, da ga je izgubljenec moral umoriti, če je hotel nada-• Ijevati svoje slabo ravnanje. Kako častno spričevalo za vzoren red^inj redovno disciplino! ± Frančiškanov je samo takozvatiih Manjših Bratov, to je "ta-rjavih", nekako 19 tisoč (reci in piši devetnajst tisoč), bo zgledala kot nova ako jo prinese-poteg kapucinov, in poleg mmori-j te nam čistiti, barvati ali popraviti. [Mi tudi Vašo staro obleko prenare- "Zato pod vislicami kličem vsem slovenskim svojim rojakom: Rojaki, rojaki, čujte glas nesrečnega rereča: proč s slabim časopisjem! Ne verjemite mu! Vrzite ta strup iz svojih hi^, da ne bo okužil tudi vas in vas storil nesrečne, kakor je mene,,nesrečnega reveža! Tudi jaz sem jim verjel, pa kaj imam danes? . . . Vislice ..." ' Frančiškan (?) iz Kalabrije je novo svarilo! HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Se priporočam rojakom širom Amerike. ' 9 Za pojasnila pišite na : ANTON SOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, Ohio. VAŠA OBLEKA stojniki nikomur ne vidijo v srce, se svoiih dolžnosti? Mu imajo kake prav lahko zgodi, da jim tak človek j dru^e grrehe očitati? Ne! Samo pptem s .hinavščino priktije svoje j svari 3ih- kar J*e njegova dolžnost. resnične .namene in svojo podlo dušo. Seveda, ko bi prosil za sprejem kak Sakser ali Konda ali Terček, bi redovn^predstojnki takoj vedeli, SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika: MARKO BLUTH, < 505 N. Bluff St., ' JOLIET, ILL. JOSEPH MUHIČ, 506 Summit St., JOLIET, ILL. Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St. -:- -:- -:- CHICAGO, ILL. svari take reveže, ki so izgubili svojo vero, in žive tako življenje, kakor jih uče brezverci tejr jim kaže kakšen bo konec! Ali ste že čitali. da bi mu mogli dokazati kako tudi najmanjšo krivdo? Samo zmerjanje. -v—» Nasprotno pa kako v deveta nebesa kujejo vsakega,, duhovnika, ki se izneveri svojemu stanu! xKako jih kade! Hus, Lutep; vsi odpadli menihi in vse odpadle nune, ali ne najdejo pri njih takoj ljubečih bratcev ? Da! frančiškanski izgubljenec iz Kalabrije, ako je sploh kaj resnice ■a*. *t£v>aec>«: <«< <«<>s*o« Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 18 S. D. Z. v Cleveland«, O. ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N. gth STREET SHEBOYGAN, V(is. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. * Pozor! Pozor —Ako želite dobrih in trpežnih o^ blek, površnih sukenj, klobukov, s-rajc, spodnjih plačil itd., potem pridite k nam, kjer boste najboljše postreženi v vsakem oziru. Naše geslo je: "Enake, poštene in Zi ;erne ceae vsem. - JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, am^ pak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John ViderVol (1153 East 6ist Street, Cleveland Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek^ blagajnik Anfen Bašča; nadzorniki: Anton Strniša. Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. v Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani tov ki so tudi frančiškani. Toraj med nekaka 50 tisoč frančiškani se je* v celem stoletju našel samo en človek, ki je zašel! Samo eden je zakrivil, pa se ie celi svet zavzel! * . Kdo se zmeni če kak socijalist ali brezverec kaj takega naredi? Zakaj ne! Ker je pač pri njih to že preveč vsakdanje. Je toraj ta slučaj, če je resničen, sramota frančiškanskega reda? ka-j toliške cerkve? Nikakor! To je( samo strašanski udarec po zobeh j vseh proti verskih listov in agitatorjev in fanatikov, ker kaže, da nihčej ne sme živeti brezbožno kakor ti. uče. Tudi redovnik ne! Kfcr drugače pride kazen, kakor je rekel sveti Pavel: Plačilo za greh je smrt. Dalje pa je to tudi za te liste same velikanska klofuta: češ: Ali ne vidite, sleparji, kam zapeljujete svoje nesrečne* žrtve? Ali ne vidite, da brez vere celo v redu ni poštenja? Kaj še le z ubogimi žrtvami po družinah? v človeški družbi? tned svetom? — Ali ne vidite kakšno prekletstvo ste za človeštvo? dimo po novi.modi. FRANK'S DRY CLEANINC CO- Telefon: Central in Rosedale 5604 % Delavnica in ur^d 1-361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke. COLLIN WO OD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD. VINKO ARB AN AS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th .St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: • ' JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., ' Chicago, HL Tel.: Canal 4108 Pozor! J^u — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA * (General Hardwe store) w T^i • • T"-" W 2009.- 2004 Blu Island Ave , Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se"na nas, da \£am damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave.„ CHICAGO, ILI* Phone: Lawndale 250. Telefon: Canal 6319. MATH KREM ES EC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan »Teže meto, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22nd St., Chicago, I1L EDINOST CLASXLO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V Izjaha dvakrat na teden. AMERIKI NASLOV Slovenian Franciscan Press. «849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, IIX Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. UMRL Rev. K. Z. X)a umrl je zopet mož, velik mož, naš največji mož, katerega silni duh bo še dolgo plaval nad nami. " O da bi vedno! Prenehalo je biti srce, ki je tako vroče ljubilo Boga in narod, da je njegova ljubezen izžarevala na tisoče drugih in jih vnema-Ia za iste vzore. — Škofa Mahniča Ji i več. . ." * * * Slovenci smo nesrečen narod. — Havno v času, ko se odločuje naša usoda, naša sreča ali nesreča, naša svoboda ali še hujša sužnost morda za stoletja, nam padajo v prerane grobove možje, največji naši možje, katerih vseobsežni duh bi bil tako potreben, da bi stali na branika narodnih pravic in narodne svobode. Nismo še preboleli velikanske izgube Dr. Kreka, že nam je zemlja požrla Dr. Mahniča. Tužna nam najka! Toda, zakaj se nam tako godi ? Je to kazen? Je to naklučje? Bog ve! Kaj če ni prvo? Toliko "prokle-tih f . . ." se zažene v obraz tem možem v njih življenju! Narod sam se da tako hitro naščuvati proti svojim največjim možem, da jih preklinja v njih življenju, da meče kamenje še na njih grobove . . . Dr. Kreku duhovniku . . . Mahniču duhovniku . . . Kaj je že rekel Gospod pri neki priliki Jeruzalemu, ki je ravnal pred svojim konečnim propadom enako? "Jeruzalem ... ki kamenjaš tiste, ki so k tebi poslani . . . tvoja hiša ti bo prazna puščena". Gotoyo je da noben slovenski veliki mož še ni bil do sedaj tako kamenjan; toliko preganjan in toliko neumevan, kakor ravno škof Mah-nič. Saj smo že tolikrat čitali po vseh naših listih brez razločka, da Je bil Mahnič sovražnik slovenskega naroda, ker je bil preradikalen. Saj ste čitali, kako se je tudi iz Amerike zbiralo kamenje in se metalo v tega moža skupaj z vsemi odpadniki in napolodpadniki doma! Da! Dr. Mahniča niso radi imeli. Da ga slovenski liberalci, brezverci in odpadniki niso ljubili, to razumemo. Da ga pa tudi nekateri naši Ijud- sel za vse, kar je nadnaravnega, kar more človeka dvigniti nekoliko višje nad vsakdanje zemsko blato in prst. Ta čudni; gnili in zaspani duh se je poloteval v veliki meri tudP dljaštva. ^Jed nedeljskimi obligat-nimi svetimi mašami so dijaki mesto mašnih knjižic držali v rokah pogosto romane. Naši pesniki in pisatelji so vedno drzneje nastopali proti vsakemu verskemu prepričanju. Vsak najmanjši pojav verske snikar lepo, stvarno svoje mnenje. Ne, ne toliko svoje mnenje, temveč pravo katoliško stališče glede misli, katero je pesnik opeval v tej pesni. Ko bi ne bil tega povedal Dr. Mahnič, ko bi kdo drugi ocenil to pesem prav tako* kakor jo je Dr. Mahnič, saj se nihče ni bil niti zmenil za to. Toda~ aha! Sedaj imamo pa dovolj municije za naše ka-none in za naše puške proti temu človeku, da ga ubijemo in da ubi-jemo njegov vpliv, kateri se je vidno širil med narodom, zlasti med mladino. In izrabili so to.oceno, da se povzročili hud boj proti nj^-mu. Omejenejši duhovi, ki so bili tako kratkovidni, da niso videli so- vražne roke v tej polemiki, so se jim takoj pridružili. Vendar njegovo stališče je bilo pravo in danes mu pritrjuje vsak pameten katoliški človek. Dr. Mahnič je videl, da s starejšim delom^naroda niti z duhovščino samo, še manj pa z ostalim, izo-braženstvom ne bo dosegel ve- - - f ' >" ' " ' - V . . _ centraliste, avtonomiste, federaliste oziroma republikance. Prvi dve zagovarjate monarhijo s sedanjo kraljevo dinastijo, drugi dve ste za federativno oziroma sovijetsko republiko. Vkljub temu so nam pa volitve pokazale, da so stranke, ki zastopajo centralizem v večjem ali manjšem obsegu, prišle v konstitu-anto močne, toda vendar ne tako močne, da bi mogle - trajno vsiliti svojo reakcijonarno ustavo troime-nemu narodu, ker je tudi opozicija močna, kar se bo v kratkem pokazalo. 12. december je bil dan velike zgodovinske važnosti^ za novo državo S H S. Ta dan so se sestali prvi od ljudstva izvoljeni zastopniki, da po-lože osnovne temelje novi politični zgradbi, ki je nastala na razvalinah svetovne vojske. Že s tem, da se je ljudstvo v celi državi udeležilo volitev brez političnih pridržkov in brez obotavljanja, je dovolj jasno pokazalo, da velika večina troimene-ga naroda državo hoče. V tem si je Nekoč se je pogovarjalo-na neki ulici v velikem mestu na vzhodu nekaj naših mladih rojakov. Kar pride mimo lepo mlado dekle. Dekle je korakalo zelo ponosno, ker je imelo na sebi ravno novo krilo, naprav- nost, in je leta prespal v njej, tako' državo. Temu razpoWenjiTod^wT P° naj"°ve^ . Nje"° varja tud;razpoioLje X^^JZ^S^ rava, pri takem se ne da doseči ni- posameznih poslancev. Vse stran- & 3 F liko. Kdor je enkrat zaspal v ver-, bilo ljudstvo edino. Ljudstvo hoče sko ah liberalno letargijo, zaspa-Uorej nekaj pozitivnega, ono hoče dič v marsikaterem oziru rekli bi nekak fantast, vendar pa ima njegov program toliko zdravih misli, da ne bi bilo težko dobro izluščiti iz slabega in dati državi v resnici ljudsko ustavo, ki bi odgovarjala sedanjim izpremenjenim svetovnim razmeram. Radiča še danes ni v Belgradu, ampak je s svojim klubom ostal doma in čaka, kaj bo. V Belgradu se pa že prerekajo in bore: eni za centralizem, ki bo zlasti nas Slovence polagoma stri in zatrl, drugi za moderno vrejeno državo, ki bi nam za desetletja zagotovila notranji mir in dala posameznim plemenom priliko živahnega razvoja na vseh poljih kulture in medsebojne bratske tekme v korist celoti. ZA KRATEK ČAS. česar. Zato se je pa s toliko večjo ljubeznijo obrnil k naši mladini, zlasti k dijaštvu. Začel je v svojem listu dijaško prilogo, začel zbirati poseben fond za tiste dijake, ki bi mu fanatizem Gnile, zelo gnile razmere so bile to! V tem se je pa pojavil tam v solčni Primorski, v lepi Gorici veliki mož, ki je zaklical v to gnilo družbo: "Nikar tako naprej! Več luči!" vZasnoval je nov znanstven časopis, "Rimski Katolik", v katerem je nastopil z vso silo velikega svojega duha, z vso neustrašenostjo moža junaka in z bistrim očesom in globokim razumom-velikega učenjaka. To je bil doktor Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici. Kako se človeku srce ogreva navdušenja, kako se dviga srce kvišku. ko človek prebiva te stare letnike 4'Rimskega Katolika*'. Ti krasni, ti globoki članki, kako so posegali v našo slovensko dušo in še bolj v našo slovensko naravo. Začel se je boj, hud boj. Pred vsem je napovedal boj političnemu liberalizmu. Videl je, kako premeteno so nastopali liberalci v politiki. Kako so znali uspavati narod v še večjo versko nezavednost, da je najboljši katoliški mož volil največjega verskega nasprotni--ka v najvažnejše politične urade. Kako je veren in pobožen duhovnik glasoval s stranko, ki je sicer rekla na zunaj, da ni proti veri, da ji je vera samo privatna stvar, vendar da vera v politiki nima ničesar opraviti, ki je pa bila v resnici smrtna sovražnica duhovščine in sevede vsake vere*, posebno pa katoliške in ki je imela v svojem programu odločen boj z vero. - ^ i Kako krasni so članki, katere je n,S° imeh rad1' te-a ne razumemo. spisal ta yeliki mQŽ Q ^ J Imeli so ga pa v največji časti vsi Kaj pa da, je bil takoj ves libe- gorečnosti je bilo že "tercijalstvo", pošiljali spise. Pošiljal jim je list zastonj, kdor je prosil zanj. Uspeh je bil kmalu tu. Mlada nepokvarjena duša je kakor krepka rastlina. ki sili iz zemlje ven, ven, kvišku proti solncu. Dajte ji samo solnce in vlage pa bo premagala vse ovire, katere ji morda stavi trda, peščena zemlja in vsklila bo 111 pognala bo in raz rast la se bo v krepko rastlino. (Dalje prihodnjič.) POUTICNTPOLOŽAJV JUGOSLAVIJI. Izvirno poročilo. Ljubljana, dne 16. 12. 19.20. Težko smo čakali konca volitev za ustavotvorno skupščino* še težje sestanka konstituante v upanju, da nam bo eno ali drugo prineslo rešitev iz zapletenih in neznosnih razmer, ki vladajo v Jugoslaviji. Rezultat volitev v konstituanto je sledeči : demokrati 94, radikalci 93, komunisti 58, Radičevci 49, muslimani 24, Jugoslovanski klub 23, srbski te- ke, tudi Radič, so se izrekle, da hočejo edinstveno državo. Nasprotja se kažejo še le pri vprašanju o obliki in notranji ureditvi države. Teh nasprotstev v načelih in taktiki ne bo lehko premostiti. Zato bodo prihodnji tedni — tedni političnih intrig in zakulisnih spletk, začel se bo boj za strankarsko oblast in za ministerske stolčkd in ne boj za blagor ljudstva in države. Čisto po starem receptu. Boj v konstituanti se je že začel. Opoziciji namreč nikakor ne gre v glavo, odkod si je vzela peščica ministrov pravico, da bi skupščini, ki je bila od ljudstva izvoj^ena za to, da sama ustvari ustavo, že izdelano ustavo vsilili in poslance silili k prisegi, ki bi jim že vnaprej onemogočila izraziti misli in zahteve svojih volivcev. Z obvezno prisego kralju in monarhiji je jugoslovanska demokratska stranka zopet pokazala. da če kdo ruši državo, jo ruši se je lahko videl njen život. Vsi prisotni so uprli oči v to dekle; eden izmed njih se hitro poslovi in odide proti smeri, kamor je odšla. — Kmalu se mu je posrečilo doiti našemljeno devojko. Čujte, kaj se zgodilo nato: njegove oči so se zagledale tam, kjer se je končevalo njeno, kratko krilo. Ne vemo, jeli imela ta devojka magnetične noge ali kaj, vendar pa vemo toliko, da so te noge njegove oči z večjo silo potegnile nase, kakor magnet iglo, ki mu jo približamo. Cela stvar ga je tako zmedla, da se je siromak na .tem zasledovanju zaletel v četvero dam, zadel oH šestero "baby-car-riagev" in se devetkrat spodtaknil. Konečno ga sreča neki njegov znanec in ga ogovori: "No, Peter Zgaga, kam pa tako hitro ?." 'Prokleto, %>dkod pa ti prideš na te čudne prostore?" "Videl sem te, kako ~ši zamišljen, pa sem se bal, da se ti ne ki kaka ona. Krona bi morala po možnosti! nesreča pripetila", ostati izven ustavnih bojev, demo-1 « Kaj še, ali ne veš, da moram še krati pa jo vlačijo popolnoma ne potrebno v borbo, ki bo tem Ijutej-ša, čimbolj demokrati vztrajajo na svoji protizakoniti zahtevi, ker jo javnost smatrsi naperjeno proti suverenosti konstituante, kar le po-množuje vrste protimonarhistične zavedni katoliški možje, ves zavedno katoliški del naroda. Ti so pa videli v njem največjega duha, kolikor jih je rodila slovenska mati. In to po pravici! * * * Ko stojimo ob grobu tega velikega moža, uhaja nam spomin nazaj na zadnja desetletja. V Ljubljani je sedel na knezoškofijskem sedežu veliki mož, poznejši kardinal Mis-sia. Po deželi je vladala v verskih ozirih velika verska in narodna zaspanost. Protiverski duh je pravkar dvigal zopet svojo glavo v obliki liberalizma, ki je bil samo vreden otrok svojega očeta jožefinizma Vera, cerkev, krščansko življenje je postalo nekaka uradna uniforma, katero so si dejali nase samo ob nedeljah. Višji izobraženejši krogi pa niti ob nedeljah ne. Vsa vera je obstajala v kakih suhih "mašcah" kje v kakem kotu za vrati ali pa tudi zunaj pred cerkvijo. V spovedni-cah je pajek imel svoj sveti mir razun za velikonoč. Naše izohra-ženstvo se je pa z naglimi koraki oddaljevalo od vere, izgubljalo smi\ ralni, in ves liberalizirani katoliško zaspani tabor pokoricu. To so vam kričali! To je bilo zmerjanja! In od tedaj je prav za prav nastal naš "prokleti far!" (oprostite!) Tedaj se je Slovenec naučil preklinjati svoje voditelje, ki so mu dobro hoteli, kajti ti njegovi voditelji so nastopili proti tistim, ki so mu hoteli škodovati, in ti so ga naučili preklinjati svoje dobrotnike. "Človeka nikar". Dr. Mahnič je pa le prihitro spoznal, da bo njegovo delo silno težko. Preveč se je ta gniloba že za> jedla v narodno telo. Okuženost je zašla že pregloboko. Videl je, kako ga napadajo ne samo brezverci in verski odpadniki, temveč tudi del duhovščine. Pošiljali so mu nezaupnice, tožili ga pri predstojnikih, metali mu polena pod noge. Liberalci so zatriumfirali. Veliko zmago so dosegli. Zato pa, da so dali tej svoji gonji nekako hinavsko pokrito lice, porabili so pred vsem lepo priliko, ko je Dr. Mahnič ocenil Gregorčičevo pesem "Človeka nikar". Tu je Dr. Mahnič zaki 14, bosanski težaki 12, socialni; struje. Konstituanta vezana na to demokrati 10, slovenski samostojni kmetje 8, hrvatski težaki v Bosni 7, republikanci 4, Bunjevci 4, hrvatska zajednica 4, nezavisni muslimani v Macedoniji 3, dalmatinski .težaki 3, težaki v Vojvodini 3, narodni socialisti 2, Ribarac, Trumbič, Hrvoj i in frankovci 1. V Belgradu je torej zastopanih afcoli 20 strank in vse te stranke bodo po svojih močeh poskušale zmedo v državi odstraniti ali pa jo še povečati. Že iz velikega števila strank se spozna, da se volivni boj ni vršil v znamenju ustave, ker bi imeli v tem slučaju k večjemu tri ali" štiri stranke: prisego ni ne svobodna, ne suverena. Če pa ni suverena, potem ni Ustavodajna, ampak je samo igrača v rokah raznih Pribičevičev, Žerjavov i dr. Od tod nemiri in protesti v konstituanti takoj ob njenem prvem sestanku. V ospredju političnega življenja Jugoslavije stoji danes Radič, ki se s svojimi poslanci nikakor noče u-kloniti despotizmu demokratov in zahteva za svojo stranko, kakor za vse druge, popolno svobodo in bratsko slogo, ki naj sloni na medsebojnem sporazumu vseh plemen sedanje kraljevine SHS. Četudi je Ra- eno celo kolono napolniti v Glasu Naroda? Prokleto bodi, tukaj sem ravno upal dobiti nekaj tvarine, pa prideš ti in me zmotiš". Ko to izreče, se žalostne ozre za omenjenim dekletom, ki je pa že izginilo v ljudski gneči in klaverno odide. Sedaj svoja brodovja grade, potem ga bodo razbijali in uničevali ; kakor se vidi, je na svetu vedno nekaj, da ni nevarnosti, da bi postal žep davkoplačevalca prepoln. * + + + * + * * + -It + -1» «ft <* *ft * •ft Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEJINA, predsednik; A. J. KRASA, tajnik. * * * 4» * * 4» 4» 4- 4* * + * 4-* 4* povedal kot ča-( SLOVENCEM V CLEVELAN-BU, OHIO! Slovencem v Clevelandu in ta-mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O. On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na njega. Vsem ga najtoplejše priporočamo. Slovenian Franciscan Press, Chicago, III. HIŠA NA PRODAJ. V Natingham, Cleveland, se proda nova mala hiša z štirimi sobami. Lepa prilika za ženine in sploh za male družine, ki jih veseli stanovati v svojem. Cist zrak v poletnem času tudi nekaj velja, in tega je tukaj dosti. % Ve6 se izve v Natingham *25 Stop Shore Line Car. 19108 Kee-vonee Ave. Cena hiši je $2500. Polovico takoj, ostalo pa pod ugodnimi pogoji. >v Odprto gotovo vsak večer odi 6—7 ure. EHH Novice« iz Jugoslavije. SPOMINSKA SVEČANOST ZA t DR. MAHNIČEM. V sredo dne 22. dec. zvečer se je vršila v Ljubljani v dvorani Ljudskega doma spominska svečanost za pokojnim velikim škofom in prvo-boriteljem katoliškega gibanja med Jugoslovani dr. Antonom Mahni--čem. Slavnosti se je udeležilo odlično občinstvo iz vseh krogov. Navzoča sta bila presvetla vladiki dr. A. B. Jeglič in dr. J. Šaric škof sarajevski s spremstvom. Pri slavnosti je bilo videti bivšega predsednika deželne vlade dr Brejca, konzula Shvegla, podnačelnika SLS prof.1 Reftica, frančiškanskega provincial o. Avguština, akademično starešin-' stvo, dijaštvo, meščanstvo in delav-^ stvo. 1 Prvi govornik, vseučiliščni profe-J sor dr. Srebrnič, je v globoko za-j mišljenem govoru očrtal biskupa dr. Antona Mahniča kot proroka za resnico v službi Cerkve in naroda. Drugi govornik, konservator dr.! Stele, je podal lep vpogled na po-j kojnika kot pisatelja, rodoljuba in človeka. Pevski zbor *'Ljubljana" je pod vodstvom profesorja Bajuka v po-češčenje spomina velikega pokojnika proizvajal prekrasno pevsko točko, ki je navzoče globoko genila.— Slavnost se je zaključila malo pred deseto uro. rosti 88 let. Bil je dober gospodar in je kot skrben družinski oče vzgojil v pravem krščanskem in narodnem duhu 11 otrok, izmed katerih je poslal šestV mestne šole študirat, ostale je pa drugače dobro preskr-bel. Bil je blagega srca, mož poštenjak, globokega verskega prepričanja in vnet Jugoslovan. N. v. m. p.! - "EDINOST" je postalo tržno življenje zelo živahno. Promet na trgu je bil vsled nakopičenega snega zelo oviran.—Mesa vseh vrst je v izobilju po prejšnjih cenah. Tudi stojnice, ki prodajajo cenejše goveje meso, imajo večje množine blaga. — Perutnine je na trgu dovolj. — Jajca so izredno redka in se pokupijo že v prvih jutranjih urah. Cena je 4 K za kos. — Špecerijsko^ blago kaže počasno podanje cen za nekatere predmete. — Sadni trg je zelo dobro založen. Cena je ostala stara. Samoumor. — Ravno pred božičnimi prazniki se je na svojem stanovanju v Trnovem ustrelil v čelo mesarski mojster gosp. Andrej Podkov. Kaj je povzročilo samoumor, se ne ve in je naravnost zagonetno. Gospod Podkov je bil še okolu opoldneva v gostilni pri Zlati ribi, kjer je bil vesel in se je zabaval. Smrtno nevarno ranjenega g. Podkova so prepeljali v bolnišnico; ko so ga nesli z voza na kirurgičen oddelek, je umrl. Poneverba. — Amalija Štebijeva je dala začetkom leta 1920 shraniti Ani Zupančičevi na Glincah št. 20 več zabojev. Zupančičeva je odtrgala od prvega zaboja desko in si prilastila perila v vrednosti 3010 kron. Dež. sodišče je zato Zupančičevo obsodilo na 3 tedne ječe. 10 let 500.000 kron. Stanovanje obsega samo tri majhne sobice. PREJELI SMO KNJIGE DRUŽBE SY. MOHORJA ZA L. 1921. Naročnikom smo jih te dni razpo slali. Kdor jih želi prejeti, naj se takoj oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi. Cena $2.20. SLOVENSKI TRGOVCI, OGLA. ŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST". ODHOD PARNIK0Y. Sevcrova zdravila vzdihujejo zdravje v družinah. nntolWh IzM. MKaorHmlniUaijc N. •tans nie. Č. trn ne debit.. Dun pUlt« in P ril.ti t. s. 2c pe*tn« Umrl je v Podbrezjah na Gorenjskem g. Jernej Jeglič v visoki sta- Izkoriščevalci izseljencev zaprti.— V policijskih zaporih ljubljanskih je zaprtih več "gospodov", kateri so se pečali s posredovanjem voznih listkov izseljencev v Ameriko, toda so posredovali tako, da je postal pozoren na nje gospod revirni nadzornik Habe in poizvedoval, dokler ni nabral proti njim toliko gradiva, da je mogel seči v sršenovo gnezdo prebrisanih tičkov: Izkoriščevalcev, izseljencev. Ker cela zadeva še ni popolnoma dozorela, ne dobimo podrobnih poročil. Ljubljanski trg. — Pred prazniki X + * * * * * * * + T + * + + * * * * Vaša zadnja ura! ROJAKAM širom Amerike naznanjava, da sedaj prihajajo zadnji dnevi za vse one ki žele dobiti svoje sorodnike. prijatelje in svojce k sebi v Ameriko. V kratkem bo stopil v veljavo novi zakon, kateri bo zagradil dostop tujcev v Ameriko. ZATO KDOR ima svoje ljudi v Stari domovini in bi jih rad dobil k sebi v Ameriko, naj se nemudoma obrne na naju doli podpisana, da Vam preskrbimo potrebne listine, s katerinfi bodo Vaši sorodniki mogli v Ameriko. POMNITE pa tUdi' k°mo midva naredila take listi- ne najceneje izmed vseh. Zato obrnite se na nas in prihranite si svoj denar! Pisma naslavljajte vedno na: ' JERIC & ŽELEZNIKAR, (Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. 4- <*• 4»* *+** * * * * * * ** * * 4? 4- * * * * * + + * 4> + ♦ ♦ * * ♦ K Za zrakoplovno pošto. — Trgovinsko ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se zgrade potrebni aerodromi za zrakoplovstvo, da bi mogel tako tudi Belgrad vstopiti v letalsko progo Pariz—Dunaj—Carigrad, ki služi zrakoplovni pošti. Pol milijona za stanovanje. — V Zagrebu je bilo v neki vili v Tuš-kancu izpraznjeno stanovanje. Zanj so se začeli trgati milijonarji; nastala je pravcata dražba, na kateri je stanovanje končno pripadlo stranki, ki je ponudila kot najemnino za Varajte tvoje otroke SEVERA'S Cough Balsam (preja Severov Balzam za pljuča). Pot-zročl naglo od pomoč, dela dihanje lažje in naravno in pmprefi ruzvoj komplikaciji V dveh men* Navadni kašelj, ko povzroči resne bolečine, toda SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Se vero vi Tableti proti prehlada In erlpi) •o zanesljivi za od pomoč pri prehlada ▼ kratkem caM. odvajajo resne posledice in fkPreih *11 iafluenoj ^ Močno blago Flannela", zelo gorko in pripravno, za različne obleke. Smo prodajali poprej na A £C mero po 35c. Sedaj Vam prodamo-po: 10 Težke celokupne obleke "Union Suits" za dečke Velikost: 20—34. Smo jih prodajali po $2.00 AOC Sedaj jih dobite pri nas za: OO Overall površne hlače, posamezne ali pa celokupna površne obleka za dela. Velikost: 38—44 So ARC vredne $1.75. A sedaj jih dobite za: * 80 Ženske nogavice, pletene iz najboljše tvarine, ki smo jih prodajali poprej po 49c. Jih Vam pro- QQC * damo sedaj za: ' 25tlll i Moške srajce za delo, plave in črne iz satine, ki so stale prej najmanj $2.00. Sedaj jih kupite QRC pri nas za: {JJ Najboljšo "O. N. T." pavolo za pletenje. Belo in različnih barv. Različnost: 3—80. Jo sedaj Q1/4C prodajamo po: 1/ V . , v^^Zt-yp^... J«-, M - M PAYLE ZGAGA 'EDINOST" ■UOBBaBHB glih taku pišeja, kukr vani sam za tista katolšna, k se jim prav Sla-ven'°je d«el° z naJboli nedolžnim od svoje matere, Bog jim daj dobro! obra?ora' kakor bi nič na onem svetu. .Grebenovka je ku-] zgoclll°- hala po čisto posebnem jedilnem li-! G°sp°<*inja je bila s cmoki kmalu stu, ki ga je spremenila vsak teden. 1 ^otova in Jih Je obnesla v kuhinjo. En teden je kuhala močnik zjutraj, opoldne in zvečer, sedem dni no vrsti. Drugi teden je prišel na vrsto krompir, tudi však dan trikrat, nič več kakor sedem dni. Nato so prišli na vrsto žganci. kar pa tudi ni trajalo večno, ampak zopet samo ; ja. Tek jast tu v Cikag v Edinast, j sedem dni. Napočil je novi teden mtij brat Peterček v Narodnm glas j in na mizo so prišli---cmoki. Oh. v Nujorki in zdej pa še muj tretji cmoki! _ ku fajtat de je rejvež skor scaguJ brat Janez Pa*v Jeblan pr Slavenc. j Grebenovi so dobili čevljarja, da Pa je t>el katoliš ket ste vsi, kar Vas je v tist vašm ofic tam na vest-sajd. Van je najeakalumbus, van je holinejm men k gre še k naš mi-teng kakšnkat samu unkat ga nej-blu ksma negav naradn dum k ga je mislu kar bez fajmaštra glih pred nus pastavt de -be tam suje kozle prevraču. Le kega je tega trajba? Zatu sm jim un dan djav, de naj boja prgmah de če se men ankat prkurja de se j m ne bQ taku dobr gadil, kukr s vani misleja. Da zdej se nejsa samu na ta pravga spravi. K sa pa z mana pršli v ferdrus inu trubl jm pa samu taku pavajm de zdej boja pa drgač cvernal. Vani mene še ne paznaja pa me boja že še spaznal de me boja'pomnel da suje smrt. Le tolk nej si zamer-kaja. Ja vejo zdej imam strašaska ka-rajže. Kdu b si tu mislu. Vejo sm biu un dan pr milfmu Felčki Za-vabertniki, vejo tu sa tist učen ga-spud k Presneta pišeje k sem že večkat behauptu, pa dons spet pravm, de sa najbl vučene cajtenge, kar jih je kje na svajti. Vejo! Muj prjatu Felček je taku učen inu kšajt bojs, de je un dan biu v na-varnast, de ga bojo ukradli in v p^riz vadpelal de bo tam za ober svetvavca pr' nerodn lig. Kumej se jim je skru de ga nejsa najdli in kečal pa abfural. Vidjo sm biu pr njami, pa sva taku vse sorta gavurla. Pa da bi Felček z Jeblane tiste cajtenge ki \ejo taku sm pa stole ratu in pa-j bj mar0 pokrpal strgano obučo in nosn, de sm s^ prec paštreku, ^ nabavil domačim nove čevlje za ve-špegle paprau inu se vseknu, kukr Hko noč Ampak, to vam je bil ptič, čevljar Štefuc! Malokdo jih je imel toliko za ušesi kakor on. Bil se spadob'*. Felček zdej pa kar re-špekt! Zclej se pa ne boma nič več špilal. Zdej se boma pa kar vsi trije bratje Zgagat zvezal v velik trust f>a boma vse komandiral. Zdej pa Felček ne zamer morm pa prec v Edinast letet, de jim bom še tam pavajdu, de boja vejdl, kdj> sa Zga-gat. In zdej sm pa tla iri taku jm Cmoki pa so veselo poskakovali v ponvi, kakor bi se norčevali iz Mice, ki ni niti od daleč slutila, da se zbirajo nad njeno glavo črni oblaki . . . Ob navadnem času je poklicala Grebenovka svoje ljudi s polja in je postavila na mizo pred nje skledo s koli ušes; zdaj je pa tudi njej za-škrtnilo pod zobmi, da se je kar stresla. Z^to je nekoliko bolj mirno dejala: - "Saj •femara res ni špeh zadosti ocvrt". "Špeh je že zadosti ocvrt", se je norčeval hlapec", bikovo usnje pa potrebuje na vsak način več časa". "Kaj pa ti je danes, da naprej in naprej brbraš o nekakšnem usnju?" se je razburila kmetica. "Jaz mislim, da se^ iz usnja delajo čevlji, ne pa cmoki", odvrne hlapec. "Rada bi vedela, kako neki naj bi bilo p/išlo usnje v cmoke", se je jezila kmetica: "špehove kožice so se premalo skuhale, to je!" "Tukaj imate - špehove kožice", odvrne hlapec in potegne širok kos usnja" izpod zob; "s tem si daste lahko potempljati praznične čevlje r "Hudiča vendar", se je še huje razjaril Greben, zWaj sem dobij tudi jaz smolo v uštih !" "Kar požrite jo! Človek nikoli ne ve, od česa se prazaprav debeli", se je muzal hlapec. Greben je pljuval in se odkašlje-val. ko naenkrat zajavče flekla: "Jaz sem dobila cel jermen notri", — -pfuj ! pfuj ! brrrr ! "Jaz pa. popolnoma nove podplate", je dodal Peter. Mica je postala rdeča kot puran:, 4^Za božjo voljo, kako pa naj bi prišli podplati notri?" "Saj imamo čevljarja cmoki, ki so se še kadili. Greben, je odvrnil ^lapec. ona in hlapec so padli po cmokih i "Od mojega usnja pri hi: ni zsruI pavejm, nej se le dobru merkaja, drgač jih boja Z ga ga t dejli še na d ilea! Vejo kaj se tu prav? Hm! boja že vicjli. če se ne boja zdej taku vabnašel, kukr se šika za an-ga katoliš editarja. Vejo taku sm pa rajs veseu,. de nkol tajga! Pa kdu bi si mislu. de se je še muj brat Janez taku uka-rajšu tam v Jeblan. Vejo on je biu zmiraj taku bel katoliš kukr pa muj brat Peter. Vejo Peter je biu zmi-rej bel taku hinavsk inu patuhnen, kukr sa negov ata, za ktere piše cajtenge. No ja, za dons sm jim pršu samu tu povajdet, de bojo vejdli aufpasat, pa se vačat, de se jim ne bo kaj takga zgudl. de jih ne bo lušt pa-tem več pisat, pa "nas paštene Idi špikat. Tek zdej boja pa cvernal. Straš-nu sm veseu. Pa zbugam nej va-stanejo bom prec pisu Janez v Je-blana da boma naredli suja liga de boma vas fajtal. Un dan je Jože suja štitfu pa se mu je pakadlu zdej PODPIRAJTE MOŽA: KI VAS PODPIRA. FRANK SUHADOLNIK /eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk. On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave.* CLEVELAND, OHIO. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanju las., Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnima odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura o^d katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne _noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite, po cenike, pošljem Vam jih zastonj. KRASEN KOLEDAR irf žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. — je najboljši čevljar v celi okolici, kar se jedi tiče pa silno izbirčen. Če je kako stvar na svetu sovražil, je sovražil cmoke; samo če jih je videl, pa mu je že slabo prišlo.- In Grebenovka ni kuhala takih cmokov kakor druge gospodinje. Še domačemu hlapcu Petru, ki je bil tako požrešen, da bi mačka požrl, če bi ga prej s salom namazal, so prišle solze v oči predno je spravil Grebenkine cmoke po grlu. Prvi dan, ko je Grebenovka prinesla skledo cmokov na mizo, so šli Štefucu kar lasje pokonci. Slabi časi so napočili zanj. Z največjo težavo je spravil enega potP streho, potem pa se mu je celo popoldne zdelo, da nosi klado v želodcu. V torek zopet cmoki . . . Štefuc se jih hi dotaknil. Seveda je siromak tako o-slabel, da ni mogel p^av sedeti ne stati; kar skupaj ga je vleklo.. Prišla je sreda. Cmoki! — Štefuc niti pogledal ni v skledo. Ves dan se mu je zdelo, da je njegov želodec odpotoval v Brazilijo. — Drugo jutro pa se je nekaj zgodilo — no, le počakajte! Dopoldne pride v sobo, kjer je delal čevljar, gospodinja, in si pripravi vse potrebno, da bi zopet napra-, V1*la — cmoke. Čevljarji pa spada- kakor bi že štirinajst dni ničesar ne imeli v ustih, čevljar pa se ie stiskal v svo^ -kot in sklede zopet niti pogledal ni. Kmalu so začeli eden za drugim grizti, žvečiti in p >kati s čeljustmi kot bi kamenje tolkli. — Hlapec je že dvakrat vzel nekaj iz 11st in vrgel pod mizo, Grebenovka ie delala takšen obsaz kakor bi bila k voder požrla, dekla pa se je davila] in kašljala kot bi ji bilo zaletelo. niti najmanjši košček", se je oglasil Štefuc in se držal tako resno kakor pri spovedi. (Dalje prihodnjič.) ZABAVA "Pro- ji bilo Stari Greben ie tolkel's svojimi če-kani kot bi Turke mlel: naenkrat pa zavpije: * "Hudiča vendar, kaj pa ši dejala danes v cmoke, kamenje ali drva? — Mislim, da sem si ravnokar zlomil kočnjak !" a- Se ne da ugnati. — Berač I sim za kakšno malenkost". — "Xe dam nič več. Vi ste nes že četrti berač". Berač: "Ne smete se dati takoj oplašiti, saj veste, da je dandanes povsod konkurenca!" Moderna služkinja. — "Dobro", je rekla gospa, "ali se razumete tu- BBHH H m j di kaj na perilo?" ' N*c slabega ni notri", se je bra-; «žalibog> je odvrniia nova niia Mica; "s, pač naletel na kak-; «donna» >iahUo Vam pa priporo- sen hrustanec'. 1 -- T . , , - T 4 cim Jakobsovo pralnico. Jaz sem 'Jaz sem dobil že štiri takšne 2ek> zad v a JAKOB 6702 Bonna N. E. laiUlIIIHHlEUimiHHlinuUBIBr-izgr^ljljl W AHčIč Cleveland, O. 1 i Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni od-dele^ v Kasper State Bank. čim prej Načnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste sar^ozavedni. - - Conservafivna in varna banka. Ima vse bančne Zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET « f Da ugodimo onim,4co ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ban-, ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. / t< 'EDINOST" I 4» * * + * * * + * + AMERIŠKA * * * SLOVENKA t _ . * - * Urejuje Miss Marica. * * likati in prati, temveč razen tega še pisati na stroj, igrati na piano i. t. d. Le kmalu se zopet oglasite! Z največjo radovednostjo pričakujemo Vašega pisma. — Prisrčen pozdrav! Miss Marica. ^ t* ti ti ti tfc tfc ti tfc FOR OUR YOUNG FOLKS. ^ w Joliet, |111. — Cenjena &[iss Marica : — Pošiljam Vam nekoliko vrstic za Ameriško Slovenko. Bojim se, da bo v mojem dopisu več napak kakor besed, za^o Vas prosim, da bi mi ga malo spremenili in opi-lili; če Vam ne bo ugajal, pa kar v koš z njim. Pred par mesci je prišlo v našo naselbino iz starega kraja pet deklet. Ena izmed njih se je že poročila, dve sta zdaj na oklicih, drugi dve pa se bosta, kakor govore, tudi kmalu poročili. Naši slovenski fantje komaj čakajo, da fTride kako dekle iz starega kraja, dočim imamo veliko ameriških deklet, ki morda v lepoti nič ne zaostajajo za onimi, pa vendar se vsak prej devetnajstkrat premisli, predno vzame katero za ženo. Tako imamo vsak dan več starih c^e-vic, kar nikakor ni v čast ne nam, ne njim samim. Da ne bo kdo mislil, da samo na svoj mlin vodo napeljujem, moram povedati, da sem že 10 let poročena. XaŠi fantje ne marajo torej posebno ameriških deklet. Tisti, ki ravno pridejo iz starega kraja, pa tudi le prehitro spoznajo, pri čem so. Meni se zdi, da je vsemu temu krivo to, ker se slovenski starši po Ameriki premalo brigajo za to, da bi svoje hčere primerno odgojili. Le poglejte mladenke, ki pridejo iz starega kraja. — Prijeti znajo za vsako delo. znajo kuhati, lepo pospravljati, če je treba kaj zašiti, tudi niso v zadregi in sploh se razumejo na vse. Na drugi strani pa tudi niso tako trapaste, da bi se hotele takoj razporočiti, če jim mož ne reče bogpomagaj, kadar, se jim kihne. Kasne pa so naše ameriške deklice? Najboljše bi bilo, da ne bi sploh ničesar povedala o njih. Vsem fantom, ki se mislijo s kakšno ta- ko poročiti, svetujem, naj se gredo prej eno leto učit kuhati in eno leto šivati, drugače pozneje ne bodo shajali. Njihove žene ne bodo znale drugega kakor pavdrati se, plesati, gledati po izložbah ter študirati, kakšno obleko, kakšen klobuk t in kakšno lepotičje bi si omislile. Če se bo pa možu na hlačah knof utrgal, ga bo moral sam nazaj pri-šiti ali pa hlače z vrvico privezali, da jih ne bo izgubil. In kdo je tega kriv? Starši sami, nihče drug. Namesto da bi mati prijela svojo punico za roko in ji rekla: Na, tukaj se uči kuhati! — pojdi, pa mi to operi! — zlikaj bratu srajco in ovratnike!, pa pravi: Eh, najrajši vidim, če me pustiš pri miru, saj sama prej opravim, kakor če bi tebi dopovedovala! — Pa ne samo doma naj bi starši navajali svoje hčere k delu, marveč naj bi jih tudi v take šole pošiljali, kjer bi se vsega potrebnega naučile. Razen tega pa naj bi jih tudi tako vzgajali, da ne bi bile trmaste, jeznorite in prepirljive, temveč olikane, dostojne in ljubeznive. To bi bila res primerna vzgoja za naše mladenke in predpogoj srečnega zakonskega življeja. Naj zadostuje za danes! Prihodnjič pa bom povedala nekaj drugega. Mrs. Ivanka S. Draga Mrs. S.: — Vaš dopis mi zelo ugaja, ker je kakor nalašč za predpustni čas. Morda hočete tudi mene malo podražiti ; če je tako, potem bova še privatno obračunale. Na splošno se strinjam z Vami, vendar pa mislim, da ste ameriška dekleta preveč črno opisali. Res se dobijo starši, ki so toliko zanikarni ali pa nevedni, da se ne brigajo za primerno odgojo svojih hčera, toda takih je vedno manj. Več naših mladenk zna ne samo kuhati, šivati. KUHINJA. 16. Riževa juha v makaroni in grahom. Popari io dkg nalomljenih makaronov in jih kuhaj v slanem kropu 20 minut. Nato jih stresi na^ rešeto fti polij z mrzlo vodo. Pose-, bej pa kuhaj % litra izluščenega graha v 2 litrih vode. Ko je grah skoro kuhan, mu pridaj % litra ri-1 ža in vse skupaj kuhaj ure. Nato pridaj grahu in ri,žu odcejene makarone, soli in prežganja, ki si ga pripravila iz par žlic masti in polne žlice moke in razredčila s y2 litrom mrzle vode. Ko vse še par minut vre, pridaj ^žlico kisa in postavi jed kot juho na mizo. Šestim osebam. 17. Riževa juha z grahom in rezanci. Se ravno tako pripravi, samo namesto makaronov skuhaj, širokih rezancev. 18. Grah s krompirjem. Kuhaj x/2 litra izluščenega graha in tri srednje debele, na male kocke zre-zane krompirje v 2 litrih vode; o-soli ter kuhaj do mehkega. Napravi iz 5 dkg masti in 5 dkg moke rumeno prežganje, v to prideni malo drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, razredči z zajemalko' vode ter prideni krompirju in grahu ; ko vse skupaj še nekaj minut vre, pridaj nekaj kisa po okusu. Ako hočeš, tudi malo žličico maggi (iz-gov. madži). Za štiri do šest oseb. 19. Juha ovsenih kosmičev s karfijolo. V 1 liter vrele juhe stresi štiri polne žlice kosmičev in jih kuhaj Y\ ure; posebej pa kuhaj eno prav malo, na cvetke narezano kar-fijolo in ko je kuhana, jo stresi z vodo vred h kosmičem v juho. 20. Jošpr^njček v goveji juhi. — I Zakuhaj v i litru vode 34 kg drobnega ješprenjčka; ko je vrel % ure, odlij vodo ter zalij z juho (od svinjskega, koštrunovega ali govejega mesa, 2 litra). Prideni ječmenčku, ako imaš, želodec ali vrat od kure-tine in nekoliko drobno zrezanega ' zelenega peteršilja, strok česna in j ščip popra, osoli in kuhaj počasi 2 I uri. Za šest oseb. TALE OF AN APOSTATE. I Učinkov izkušenj človek ne vpo-1 števa, dokler isti njega samega ne 1 vščenejo v preizkušnjah. I. It w£s a singularly sad case, this total wreck of a faith once so ardent and devoted. Clever, gjfted even in childhood beyond ordinary childish intelligence, Mary Krai imbibed from infancy the injudicious praise of admiring friends; naturally vain, this indiscreet encouragement fostered within her all the seeds of that absurd pride which was one day to grow into miserable unbelief. When a casual acquaintance with one of the refined Protestant families of the town ripened into warm friendship, because of Mary's own attractive manners and intellectual attainments, the scholarly heir of that family thought it not unbecoming to unform this mind so trained in Catholic principles, but so deficient in Catholic fortitude. It was an interesting task for him. She was so original, so impassioned, and he was so skilful, so accomplished, so practiced, in all the arts of winning. A scoffing infidel at heart, he triumphed in the wreck of every reljgion. With that grace of refinement and thorough culture which he made him a favored guest in the most select circles, he put into Mary's hands the infidel works with which his own mind had been corrupted, defying^her to read them; she in her vanity accepted the challenge. He went further. He gave her his own interpretation of their cojitents. His end was accomplished; a few moi^ masterly strokes and the whole e&ifice of her belief was down, and she miserable enough amid its ruins. The first intimation of her sad state came to her father on a Sunday morning. The bells were ringing for the High Mass, and Mary sat quietly reading. Father and daughter were accustomed to attend thjs service together, and now with an adTtionition about the lateness of the hour, Mr. Krai hastened to get his hat. When he returned, Mary was in the same position She looked up quietly at his startled, and somewhat angry exclamation, answering in a low, but very firm voice: am not going with you to-day, father, nor ever again. I have left the Catholic Church". Had the sturdy, ruddy old man heard right—was he not in some horrible night-mare? — had not the sunlight streaming into the room become suddenly obscured and the bright day grown pitch dark? Even his voice had undergone a change, for he did not recognize it himself, when at length he recovered it sufficiently to ask: "What do you mean?" Her face became painfully scarlet, but she answered steadily enough: "I mean what I have said: I am no longer a Catholjc. I gave up my class in Sunday school last week, and I intend never to enter a Catholic Church again". _ She was desperate; determined to have the worst over at once, and rising, she stood looking the personification of wilful firmness. Her father also had become desperate; the full force of her dreadful words acted upon him now. His staunch, loyal heart that could not brook an impulse of disbelief 511 any of the tenets of his grand old Faith, was wrong with anguish and horror, and his* soul was in arms against this child, the first of his family, who had eve» brought a stain upon it. He said as calmly as his rising passion would allow him to speak: "If you are no longer a Catholic, Mary, you are no longer a child of mine. If you have left the Catholic Church, then also you must leave this house". "Be it so" she replied. Poor old man! the blow was a cruel one. He could have borne better any other sorrow. The death of his idolized wife and son, and that of Mary herself could not have wrung his heart as this wretched apostasy was doing. He coud not attend the High Mass that day; instead, he sought his wife, and poured out to her all the emotjons of his stricken soul. The confiding Irish mother woukf not credit him; there must be some mistake, and without waiting for the whole of his story she sought her daughter. It was only to receive a bitter proof of her husband's words. Mary repeated what she had said to her father in the very face of her mother's tears and entreaties. Mrs. Krai inquired the cause of the change. "It has been growing wjthin me a long time", was the reply. "What does your confessor say to it?" the mother asked again. The girl laughed bitterly: when, to avoid the remarks that her neglect of the duty would entail. she had gone to confession, shame and fear had imposed silence on her dark and dangerous thoughts. She did not now reveal that fact, however, but muttered something about her confessor not having understood her case, and not having been able to help her if he had understood it. Mrs. Krai saw the uselessness of further argument, or entreaty; prayer alone could avail; and wjth a heavy heart she rejoined her husband. "We must ha\*; patience, Tim. dear", she said through her streaming tears, "and we must not be harsh—please God, it's only a trial He's giving us, for we were too happy. After a little, He'll remove it with his own hand. Don't let her leave the house, yet, Tim, and see Father McGivern, and ask him to speak to her". Mr. Krai constented, and Mary, who had begun already her preparations for reparture, was bidden to stay. "I prefer to go", she replied. (To be continued.) MM. millllllllllllMllllllllllllllllMlI ESBf »\ John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJ A C 6ai7 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O. »e priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO 'KF OBLEKE po naročilu točno in ceno. ■v da pride zoj>et Janez in če jo bo v nedeljo že spremljal iz cerkve proti domu. Prišel je zopet drugega dne- in ona mu je tekla naproti žareča od radosti. On pa je pozdravil tako kratko in govoril tako pametno, da jo je užalilo v srce, da je povesila oči in umolknila, kakor zapre cvetica čašico pod puhom mrzle sape. Oh, da bi bil vsaj nekoliko bolj lahkomiseln in vesel ta Janez! V Janezovem srcu pa ni bilo prostora za veselje, ker je bilo polno nejevolje in skrbi. Kaj mu je pomagalo,^ se je zdelo Kosovim in sestri vse dogovorjeno in določeno, če je pa oče molčal in dremal in hodil kakor v sanjah iz dvorišča v hišo, iz hiše na prag gledat mačka, ki se je umival na klopi, in psa, ki se je zlecal in zeval na solncu, zaspan kakor gospodar! Nepotrpež-Ijiv je izpraševal Janez Franco, kaj da to pomeni, in oba sta prišla nad očeta. Ta pa je pogledal mirno in vdano zdaj sina, zdaj hčer, pokimal in menil, da ni mislil tako resno, kar je govoril, besede so pač besede in nobena ni konj. "Čemu sva pa šla midva potem h Kosovim!" se je razjezjl Janez in gledal sestro izpod čela. Ta se je spustila v jok in očitala očetu, kaj da je govoril in obetal njej in Koso vk i in Meti in da vendar ne more umekniti besede. Oče je pa zmi-gal z rameni, pokimal in se obrnil. Sinu je vrela kri v srcu. "Še mene boste pognali v Ameriko", je vpil za njim. Hči je jokala doma, sin pa je begal po polju, se ogibal ljudi in se prepuščal onemogli jezi. Kakor jesenske sence po pogorju, ki se zdaj zasveti v pisanem lesku, zdaj zatemni pod oblakom, so mu hiteli skoz dušo dogodki mladih let, spomin za spominom ; kako sta za- če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi? — Slovencem v Chieagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami! Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. - Za vse se Vam priporočam J. ADAMS, i845 W. 22nd St., Chicago- pustila z jezo v srcih oba brata očetov dom, kako se je poslavljala in jokala ljubljena sestra Lojza. O bratih ni nobenega glasu. Lojze ni odnikoder; Bog ve, kje žive med tujimi ljudmi, če so še živi. In mati, mati! Ni je videl več, odkar ga je prekrižala, ko je odhajal v vojake, in tožila z ihtečim glasom, da se vidita ^zadnjikrat. In poleg vseh teh brikomilih spominov mu je stal v duši oče in kimal in dremal. Janez je zaškripal z zobmi in stiskal pest, ker so se mu porajale v srcu iz srda in jeze grozne misli. Videl je domačijo zapuščeno in zanemarjeno in vedel, da bi je ves njegov trud ne rešil poloma ob takem gospodarstvu. On, sedaj mlad in krepak, bi se doma postaral in oslabel, in ravno, kadar bi ne mogel več delati in kadar bi najbolj potreboval zavetišča, bi ga izgubil. Oče, ki ni skrbel za druge otroke, se tudi za njegovo bodočnost ne bo brigal. Poskrbeti mora tedaj on šam zase. Toda kako? Čakati doma, da postane doin njegov, bi bilo nespametno; zakaj oče bo gospodaril, dokler ne bo dogospodaril. In gledati, kako gi-ne, kako pojema, kako umira rodna hiša, to bi bila bridkost, ki bi je on ne prenesel. To more prenašati samo -srce sestre France, ki je imela oči uprte v večnost v trdni veri, da: skrbi zanjo močnejši in skrbnejši in boljši oče od onega, ki dremlje pri peči Po Janezovem srcu pa je plahi vroča kri, ki je zahtevala tudi pozemeljske sreče, ki je pričakovala za delo in trud že tukaj plačila. Da ne more ostati doma v takih razmerah, to je bilo Janezu jasno, naj ga, je tudi opominjal spomin, kako ie hrepenel pri vojakih po domu, ka-' ko je srečnega štel ubornega ^^^ ta, ki obdeluje 'svojo zemljo. Oh, kako bi jo on ljubil in negoval in oskrboval, da bi mu hvaležna vračala s stoternim sadom ljubezen in skrb! Oh, prazne sanje! Kakšna je bila njegova vrnitev, kako so ga sprejeli doma! Sram ga je bilo tega spomina in jeza ga je lomila, kadar se ga je domislil. vDalje prihodnjič.) MI IMAMO SAME PRIJATELJE. Benj. Franklin je rekel: obljubami si boste pridobili prija-teljev*«5ipda, če obljub ne boste izpolnili, se bodo spremenili v sovražnike". Trinerjevo grenko vino ima same prijatelje, ker se vse uresničuje, kar Vam o njem obljubuje-mo. Odjemalci iz vseh delov Združenih držav ifi Kanade.potrjujejo to vsak dan. Mr. Salvadore D'Amico nam je pisal dne 22. dec. iz Detroit, Mich.: "Trinerjevo grenko vino je učinkovalo resnično in hitro". Mrs. Conception Rivera nam je pisala iz EI Paso, Tex., dne 29. dec., da jo je Trinerjevo grenko vino oprostilo bolečin, ki jih je trpela celih 30 let. V resnici, ni ga boljšega sredstva proti slabi prebavi, zaprtju, nervoz-noŠti, glavobolu in drugim slabostim, ki jih zakrivijo nerednosti v želodcu. Vaš družist oz. zdravnik Vam bo tudi povedal, kako važen je Tri-ners Cough Sedative, če ste prehla-jeni in kašljate. Ravno sedaj se človek prav lahko prehladi, toda Tri-nerjevO zdravilo bo preprečilo vsako nevarnost. — Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. I' «* tv * ! i; ! I Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo naj krasne j še ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejši h cenah. Vsem se priporočam. emec FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHOXE: CANAL 2534. RESNICA JE KAR TRDIMO. V zalogi imamo najfinejše Edisonove gramofone. ^ Prodajamo raznovrstno zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato." Popravljamo vsakovrstne žepne in stenske ure. Prodajamo tudi raznovrstna očala. Ce ne vidite dobro ali če Vas radi utruje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Vam bomo dali očala ki Vam bojo pomagala. "AKO STE BOLNI/' Ako trpite na trganju po ramah, križu in nogah, če Vas trga po vratu ali po glavi, pa naj si bo že od prehlajenja, ali drugače, ter če Vas zdravniki ne morejo ozdraviti te bo- — lezni, tedaj pridite k meni. JAZ SEM IZNAŠEL zdravilo ki vam bo poma- * galo če tudi zdravniki niso bili v stanu Vam pomagati. — * . MOJE ZDRAVILO se je izkazalo vspešno 'in zanesljivo! Poskusite in prepričajte se!- d? PETER A. MILLER, Expert Optician—Full Line of Jewelry—Watch Repairing. Satisfaction Guaranteed. 2128 W. 22nd Str. PHONE: CANAL 5838. POKLIČITE NAS! Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode. V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem. ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street Chicago, 111. ''Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. Canal 5889."