ZVONČEK
LITT S PODOBAMI MHM ZA ^LOVEMW MLADINO L
		
Štev. 4.	V lijubljanl, 1. malega travna 1900.	Leto I.
Zlata ptička.
«.lato ptičko so ujeti trije fantje mladi. Kdo imel bo zlato ptičko? Vsi bi ptičko radi.
Zlata ptička govorila : „Če me izpustite, prvo željo vam izpolnim vsakemu želite!"
Prvi fantič je govoril : „Daj mi tako čašo — vedno pijem, ne popijem!" „„Želel si, imaš Jol""
Drugi fantič je govoril: „Daj mi tako mošnjo vedno štejem, ne preštejem 1" Vslišala je prošnjo.
Tretji fantič je govoril : „Daj srce mi tako — hudi časi, vedro čelo, jasno uro vsako!"
Kar želeli, so imeli, pa so šli po sveti, vsak po svoje so živeli na tem božjem sveti.
Prvi fant samo popival, po jarkéh polegal, drugi fant je kvartopiril, se s sleparji kregal.
Tretji fant o zori vstajal, hodil je na delo, v mraku se domov je vračal, pa zapel veselo.
Oton Zupančič.
~äw 58 <-e~
Neposlušni Cvetko.
M.ati uscirai so svarili: „Ljubi Cvetko, sinček mili, 3 nojem se mi ne igraj, lah^o se pošfadiš
Cvetko pa ni bil poslušen, v rok,o vjel je noj nabrušen, vspne na stol se in vjravna, maha 3 nojem semintja.
Stol se jvrne — in pri priči noj se mu v ofo japiči. Cvetko je trpel hudo, oslepel je na . . .
Janko Lcban.
Ločitev.
Jadra bela so razpeta, veter vpraša: »Naj začnem?« »»Čakaj, veter, da slovo še vzamem, preden grem!««
Vzel slovo sem, sedel v barko, veter pravi: »Zdaj?« »»Ej — še brašnjo sem pozabil, valje bom nazaj!««
Stekel k svojcem sem nazaj spet, veter pravi: »Kam?« »»Čakaj veter, da klobuček še si poravnam!««
Poravnal sem si klobuček, veter zapihljal, barka plava — oh, da še bi kak izgovor znal!
Oton Zupančič.
Jomov, domov . . .
Domov, domov, domov • • • zvončka iz line sta pela; in tam od nebeških vrtov dva angelčka sta prihitela.
Umrlo je detece, ah . . • In čisto njegovo dušico sta angelčka nesla v rokah tja gori pred sveto Tfojico .
Da dete bi zabilo bol, ker zlate imelo ni mame, Marija na zlati prestol v naročje si detece vzame . . .
Obleče ga v srajčko takoj, pernici mu da na ramenci in v čašico sladek napoj natoči mu v rajskem studenci.
In hitra kot brzi golob pomlad je na zemljo stopila, in detecu s cvetkami grob pofrtlad je lepo okrasila . . .
Fran Žg/r.
Ciganka.
Spisal Andrej Rapè.
gradu v Boru vlada danes zopet veselje. Blaga grajska gospa in njen sin živita srečno in zadovoljno.
Ali pred leti je zavladala v prijaznem gradu neopisna žalost. Grajski Milanček se je igral zadi za gradom, in skrbna mati je pazila nanj. Ali poklicali so jo v grad, kamor je prišel nekdo plačat kupljeno seno. Ko se je vrnila gospa, ni bilo več tamkaj Milančka. Vse klicanje, vse iskanje je bilo zaman. Gospa Amalija je mislila, da ji poči srce od žalosti.
A Milana ni bilo . . .
Pa čujte, kaj se je zgodilo pozneje!
I.
Tisto soboto pred cvetno nedeljo je bilo.
Gospa Amalija se je peljala v lepi kočiji iz mesta v svoj grad v Boru. Solnce je plavalo že k zatonu. Njegovi jasni žarki so lezli vedno nižje in nižje ter izginjali. Solnce je zdrknilo za gore, topeč se v žarečih oblakih . . .
»Kaj pomenja ta stok, France?« je vprašala gospa svojega voznika.
Ustavil je iskra konja.
Tam ob cesti pod krivenčastim, starim gabrom je ležala ženska. Zavita je bila v zamazane cunje. Lasje so ji bili razpleteni. Ječala je . . .
Ko je zagledala bogato kočijo, ki se je ustavila poleg nje, je dvignila proseče roke kvišku.
Amalija je stopila z voza.
»France, kaj je nama storiti z ubožico? Zdi se mi, da je bolna in utrujena do smrti.«
»Ciganka je, milostna gospa. Najbolje je, da se odpeljeva dalje!« meni voznik.
»Tako misliš? No, jaz nisem tvojih misli. Sicer bi pa od tebe ne pričakovala takega nasveta.« In ostro ga je pogledala.
»Pomagaj ji na noge in jo dvigni v voz!« veli gospa.
Nekaj trenutkov potem je obstala kočija pred grajskimi vrati.
60 hs-
n.
Veselo se je razlegalo drugi dan zvonjenje v zlato jutro. Otroci, polni velikonočnega veselja, so nesli lepo okrašene butare v cerkev k blagoslovljenju.
»Moja je večja!«
»»A moja je daljša in lepša kot tvoja!«« — Tako so se pogovarjali in vedrih lic, pa nedolžnih src hiteli v božji hram . . .
Vsa hiša božja je bila danes v zelenju. Zdelo se je, kakor bi se razprostiral pred očmi krasen pomladni vrt. In nad tem zelenjem in pomladnim cvetjem se je vil dim iz strežnikove kadilnice. Slovesno so donele orgle, veličastno so se oglašali pevci na koru . . .
Gospa Amalija je sedela ta dan v gradu poleg postelje one ciganke. Prava Samaritanka!
»Kje pa sem?« je vprašala hipoma ciganka in zavzeto gledala okolo sebe.
»Pri dobrih ljudeh, ne bojte se«, je odgovorila gospa Amalija.
»Onemogla sem včeraj, in Vi ste me vzeli na voz. Nekako znan se mi zdi ta kraj. Kako pa se imenuje?« vpraša ciganka.
»Na gradu v Boru ste!« odvrne prijazno gospa.
»Grad v Boru! . . .« Čudno je pogledala ciganka in umolknila. Z lica ji je izginila zadnja kapljica krvi. Zaprla je oči in globoko vzdihnila . . .
Kmalu pa je prijela graščakinjo za roko ter rekla naglo: »Vcdeževala Vam bom, milostna gospa!«
»Ah, ne mučite se! Slabi ste, vrhutega v vedeževanje prav nič ne verjamem.«
»Dovolite, dovolite!« sili ciganka. »Uganila Vam bom preteklost in prihodnost . . .« In pričela je gledati poteze na roki.
»Vaše srce je bolno. Velika žalost Vas je zadela pred nekaj leti, in še sedaj Vam krvavi srce po nekom, ki Vam je bil drag . . .« je govorila ciganka.
Začudeno je poslušala gospa.
»In prišel bo dan, ko se bo Vaše srce razveselilo, in srečni boste zopet. Njega, ki vzdihujete po njem že tako dolgo, boste še pritisnili na srce . . .« je nadaljevala.
»Moj otrok, moj Milan! . . .« In zjokala se je gospa Amalija . . .
In ciganka je rekla: »Tako govore te poteze na roki . . .«
Umolknila je . . .
ni.
Ko so Šli istega dne popoldne ljudje iz cerkve, so obstajali na cesti in radovedno gledali tam v jarku star, malone polomljen voz. Ogenj je gorel poleg njega. Plamen se je dvigal visoko v zrak, visoko in je zopet pojemal. Dva cigančka sta vrtela na ražnju lep kos mesa. Malo od voza na zelenečem travniku so kričali ostali cigančki. Raztrgani in razgaljeni so bili, zarjavelih lic, temnih las in kakor oglje Črnih oči. Čudno je odmevalo to kričanje iz gozda: »Vija, vija, hu, hu! . . .« Razposajen je bil ta drobiž, da je bilo kaj! Le eden je bil med njimi miren in tih, in na licu se mu je brala otožnost.
Poleg ognja so ležali na konjskih plahtah bradati možje in so kadili iz pip. Cigani so to, cigani!
-5-i 61 HS-
IV.
Vstajenje, vstajenje! Kako to ogreje vsakega človeka v srcu!
Na zemljo se vsipljejo topli solnčni žarki in jo zbujajo v novo, cvetoče življenje! Iz tal sili zelenje in cvetje. Priroda vstaja . . .
Veliki teden je . . . Ej, ti dnevi so vam žalostni, kaj ne? — A za njimi je nekaj, kar nas vse veseli. To ^e tisti lepi dan vstajenja, ki nam prinaša piruhov, to je dan Velike noči!
Veliki petek je . . .
V gradu v Boru je še naša ciganka. Zamišljena je vedno, in od onega dne, ko je vedeževala gospé, ni spraviti nobene besede več iz nje.
Noč je padla na zemljo. Ta noč pa je vzela tudi ciganko iz gradu.
V.
Šotor ciganov še stoji tam, kot smo ga videli cvetno nedeljo.
Tiha in mirna noč ga obdaja. Zdi se, da nebo žaluje ta dan, zakaj pokrilo se je z oblaki, in nobene zvezdice niso prižgali angeli na nebu. Droben dežek prši iz oblakov.
Okolo ciganskega šotora se oprezno plazi ženska postava.
»Jutri«, ji Šepečejo ustnice.
»Piruhov dam dobri grajski gospé za Veliko noč, kakršnih se ne nadeja«, govori dalje sama zase.
Splazila se je v šotor. Na uho ji je dohajalo krepko smrčanje spečih ciganov. A tam sredi šotora je sedel star cigan, naslonjen ob koleno in ni se ganil.
»Tudi straža spi«, je šepetala ciganka.
Plazila se je dalje. Kmalu je obstala ob kopi otrok, spečih na otepu slame.
»Miloš!« je zaklicala in rahlo prijela za roko dečka, starega kakih osem let. Zbudil se je in si mencal oči.
»Tiho, Miloš, tiho bodi! Nocoj te popeljem k tvoji materi, o kateri ti je pravila že stara Nuša . . .«
In vzdignila ga je.
Stražnik se je premaknil . . . Sapa je zastala obema . . . Ali stražnik je spal dalje.
»Pojdi I«
In plazila sta se tiho mimo njega.
Grajska ura je bila dvanajst, ko sta prišla iz šotora.
In hitela sta, kolikor so ju nesle noge.
VI.
K vstajenju so pritrkavali zvonovi. Vsa vas je bila praznična. Povsod veseljel Z neba je zopet jasno sijalo solnce.
»In vstal Gospod je in živi! . . .« je odmevalo iz krepkih grl pevcev v velikonočnem izprevodu.
Gospa Amalija je sedela ob oknu in zrla v ta lepi, veliki božji dan . . .
->t 62 ne-
Aleluja! . . .
»Ah, vstane li tudi meni dan veselja?« je vzdihnila gospa Amalija in se zamislila.
Vstajenje je minilo. Ljudje so se vračali v svoje domove, a v grad v Boru se je tudi vračalo veselje.
Gospa Amalija je ravno odprla vrata svoje sobe, ko ji pride po hodniku naproti ciganka, ki je izginila sinoči. Ob nji je stopal deček.
Sladka slutnja je obšla graščakinjo.
»Miloš, glej tvoja mati!« pravi ciganka dečku.
In razprostrla je grajska gospa roke, pa pritisnila na srce zopet svojega sinčka.
»Moj Milan, moj otrok!« In neskončno radost je občutilo njeno srce.
»Vstajenje, o, moj Bog, vstajenje!« je veselo klicala srečna m^ti. »Tudi meni je zopet vstala sreča!«
Tiho se je umaknila ciganka. Dve solzi veselja in notranje zadovoljnosti si je otrla in naglo odšla iz gradu.
Tisti dan pa je izginil tudi ciganski šotor.
Cigani.
Brundice kovali, brundice prodali, varalo lcupill,
vse ze* rj os vod i J j.
Oton Zupančič.
Zvezdica.
Svetla yveydica 3 neba na ycmljó je poletela, pa nobene sestrice doli v noč ni s sabo vjela.
Zvezdica vtonila je, v temno morje ss je skrila, a na nebu mesto nje je je druga zasvetila.
,j[h, od kod, od kod prišla,
jvejda, polna si plamena?"
,Deklica umrla je —
lepa sem dušica njena.'
Kristina.
*£ 1 Ji
63 i-6-
Tonček — zaspane.
Spisal Janko Leban.
onček ni hotel zjutraj vstati iz postelje. Solnce je bilo že davno posijalo v njegovo spalnico. Vsa družina in tudi sosedi so že vstali, ter vsak je imel polne roke dela. Ptičice so veselo skakale po okrajkih na oknu kakor bi se hotele rogati Tončku, češ: Ta, ki dolgo spi, pač nič vreden ni! —
Tonček je prav na široko zdehal, ječal ter se iztezal; potem seje obrnil na drugo stran, da bi novič zaspal. Mati pridejo k vratom ter zavpijejo v sobo: »Tonček, vstani, čas je že!«
Mladi zaspane pa je vtaknil nos pod odejo ter dremal dalje. Za nekoliko časa pride v sobo Tončkova sestra ter jame vleči blazinico, ki jo je imel Tonček pod glavo. »Tonček, vstani vendar! Sramuj se! Vsi otroci so že na poti v šolo, le ti še spiš kot polh! Danes gotovo zamudiš šolol Kaznovan boš v šoli in zasmehovan!«
Toda brat je ni slušal. Potegnil je odejo preko glave ter spal dalje.
Zdajci vstopijo oče. Držeč v roki brezovko, zavpijejo: »Zdaj pa le hitro iz postelje: ena, dve, tri!«
Prestrašeni Tonček odpre oči in ko vidi, da se oče ne šalijo, smukne kakor bi trenil iz postelje. Prav natihoma vošči očetu dobro jutro, se brzo obleče in umije ter hoče potem sesti v obednici za mizo, da bi zajutrkoval. Toda slabo se mu je izplačalo! Miza je bila že pospravljena; oče pokažejo na uro ter pravijo: »Danes ne bo niči Prespal si pravi čas! Zdaj glej, da se podvizaš, da prideš še o pravem času v Šolo!«
Žalosten je Tonček slušal ter hitel, kolikor je mogel, da ne bi zamudil šole. Pač mu je v želodcu krulilo; no, ta post mu ni Škodovali
Ko se je vrnil iz šole domov, so ga poklicali oče k sebi v sobo. »Tonček«, so dejali oče resno, »kakor vse kaže, začenjaš prespavati svoje življenje!«
Tonček jih debelo pogleda, oče pa nadaljujejo:
»Učeni zdravniki so tega mnenja, da potrebujejo otroci, 2—8 let stari, 12—14 urnega spanja. Mladi ljudje, ki se šele razvijajo, 10 ur, a doraslim ljudem zadostuje 8 ur spanja na dan. — Tu je papir in svinčnik. Zdaj pa izračunaj, koliko svojega življenja prespi človek, ki si privošči 8 ur spanja na dan!«
Tonček je pisal: »V enem letu 365krat 8 ur je 2920 ur.« — »Koliko ur v desetih letih ?« vprašajo zopet oče.
»29.200 ur ali dobra tri leta«, izračuna polagoma deček.
»Vidiš«, pripomnijo oče resno, »ti si kot otrok in zaspane primeroma šc več prespal od dosedanjega svojega življenja! Že prirodna potreba spanja nam vzame toliko časa, in ti bi hotel zapravljati še več časa?«
»Ne, oče, ne!« odgovori Tonček. »O tem nisem nikdar premišljal. Toda ta Števila so me poučila in poboljšala. Odslej nebom spal več nego je potreba!«

Kam jezdi naš Slavko v petek, kam v svetek?
U petek:
Konjič noge inni brze in tanke tetka bonbonček da in pomaranke.
Hi, hop — poglejte vsaj me na konjičku ! Hi, hop — jaz jaham zdaj k tetki in stričku !
StriČek popelje me v belo Ljubljano, kdor je ni videl še, jaha naj z mano !
U svetek:
Kralj Matjaž, junak slovenski,	Milijon vojakov ima;
kralj Matjaž, ki v gori spi,	vsi krog njega zbrani so,
strašne sive brke ima,	radi bi se vojskovali,
menda metre trii	pa preveč zaspani so.
Jaz pa sedem na konjiča in pojaham v goro to in pocukam kralj - Matjaža za muštace in brado!
Vida.
PRILOGA „ZVONČKU"
M
yXWfr/^frti'f-
Večerja.
Po Mažuraniou priredil Ivan Podpornik.
lAVMta*-
k ošel mu je denar.
Jutri bo prvega, jutri dobi pismo z denarjem — ali kaj danes? Kosil ni nič. Da bi mogel vsaj večerjati, proda —- za dve kroni — neko knjigo.
Vesel gre proti gostilnici in razmišlja, česa bi si naročil za stoosemdeset vinarjev, ker dvajset vinarjev mora ostati za pismonošo. Spravi jih takoj v drugi žep.
Ko stopa proti gostilnici, zagleda rokodelčiča s steklenico vina v roki. Rokodelčič se izpodtakne, pade, ubije steklenico in razlije vino. — Deček se začne jokati.
Otroci se zbero krog njega in ga še strašijo, kako ga bo mojster! Siromak joče čimdalje bolj! Ne mara domov! Boji se . . .
A naš dijak? — Seže v žep in mu da vse, kar je imel: »Na, deček! Kupi novo steklenico in vino!«
Dijak gre domov spat — brez večerje . . .
Ko se razpravlja, mu pade dvajsetvinarski novec iz žepa. Živio! Na ta denar — ki ga je, kakor vemo, spravil v drugi žep — je čisto pozabil.
Napravi se in si kupi hlebec kruha. Za pismonošo jutri lahko!
Večerjal je kruh in vodo — in bil je srečen.
Težko, da bi bil ta večer s kom menjal!
Sfe
Mati Milici so rekli, da april je nagajiv: zdaj ti solnce toplo sije, zdaj ujame te naliv.
V aprilu.
No, pa Milica je modra in dežnik razpet ima, da jo brani solnčnih žarkov in da brani jo dežja.
Modest. *
HH 68 «s-
Človek — VPan.
Narodna pravljica. Zapisal Vakaj.
0 umr'a ^"anu M'lk' draga mamica, se je oženil oče znova.
Ali ta njeg°va žena je bila kruta mačeha za imenovana otroka. MBp Rano sta morala vstajati. Milko je bolj čislala, ker je lažje vsta-^iJt^flSjL. jala* tembolj pa je sovražila Milana, ker je rad poležaval. Neko 1*	jutro pride še bolj zgodaj kakor navadno in ga pokliče v jezi,
rekoč: »Ti, hudobni vran, vstani!«
V tistem hipu je zletel iz postelje vran in sfrČal proti ribniku, kjer je Milka prala perilo. Vedno je letal okolo nje, a ona vzame šibo in ga hoče odgnati.
Vran je dejal: »Ljuba sestrica, ne odganjaj me!« Milka ga ni precej umela, a čudno se ji je zdelo, da se vran vedno vrača. Vpraša ga: »Kaj pa tukaj iščeš?« — Vran odgovori: »Tvoj bratec Milan sem. Najina huda mačeha me je zaklela v vrana; a ti me lahko rešiš, ako molčiš dvajset let.«
Milka mu obljubi, da ga hoče rešiti, ker se ji smili in ker ga ljubi. Milka ostavi dom in odide v širi svet. Po dolgi hoji pride k velikemu gradu. Vzerno jo v službo, najsi je vedno molčala. Pasla je gosi, race in kokoši. Vsa ta perutnina je bila rada okolo nje in je prihajala od dne do dne lepša.
Graščakinji se je prikupila nema pastirica. — Graščak je imel sina, ki je videl Milko od dne do dne rajši. Dejal je: »Skoda deklice, daje mutasta, vendar jo vkljub temu spoštujem. Rad bi jo vzel za ženo, a staršem si ne upam tega povedati.«
Nekega dne mu pravi mati: »Sinko moj, čas je, da si poiščeš nevesto. Ako si še nisi nobene izbral, ti svetujem, da daš roko naši mladi pastirici!«
Sin se je razveselil in dostavil, da je sam mislil enako.
Graščakov sin je vzel Milko za ženo. Črez pol leta se je vnela vojska, in moral je za nekaj časa ostaviti ženo in oditi v boj.
Med tem, ko se je vojska marljivo nadaljevala, je dobila nema gospa Milka zalega fantiča. Ko je bil krščen, prileti od nekod — vran in ga — odnese. Domov prišedšemu graščaku je mati verno razložila, kaj se je zgodilo.
Žalosten je bil. Vdal se je v voljo božjo. Enako se je zgodilo še dvakrat.
Milka je žalostno živela. Dvajseto leto poteka ... V grad pridejo neki dan trije zali mladeniči. Pogosté jih. Ko sedè še pri mizi, prileti na okno vran in jame kljuvati po šipah. Graščak ga je nameraval ustreliti. Vran zaječi: »Ne ubij me!« V hipu je izpregovorila Milka, in perje se vranu razprši na vse strani, a v hišo pride Milkin dragi bratec Milan. Dejal je: »Ljuba sestrica, srečna si, da si me rešila, a srečen sem tudi jaz. Hvala ti s totema! Tukaj ti trije mladeniči pa so tvoji dragi sinčki, ki sem ti jih odnesel, ko sem bil še vran.« Dolgo so se še veselili pri polni mizi.
69 ns-
Kaj so govorile nože?
Spisala Vida.
une ni bilo v tisti noči, in zaman so jo iskale zvezde, tekaje po neskončnih cestah neba.
Na zemlji je bilo precej temno, in nihče ni opazil čarovnice Jeseni, ki se je skrivoma pritihotapila do črnega gozda, da bi tu prenočila. Bukve so se vzdramile in zaihtele, breze so vztrepetale, smreke pa so stale kakor mrtve. Jesen pa je čarala:
»Spala, ležala bi, listja mi dajte, mehko mi posteljco nastiljajte!«
Tedaj so se hipoma stresle vse veje, in listje je padalo, padalo . . .
Takrat je pomolila izza zelene odejice zaspano glavico rožica ciklama, pokukala na visoki strop in si mislila: »Svetilke pa ni, oh!« — Pogrešala je srebrno luno. — Potipala je okolo sebe, pocukala svojo sestrico in pošepetala: »Ah, groza me je! Povej mi pravljico!«
In ker so bile zbujene tudi vse druge rožice, so prosile vse: »Da, da, pravljico!« — In zvedave zvezde so se nasmejale: »Ej, pravljico! . . .«
Pripovedovalka pravljic se je uprla na komolČek in vprašala: »Ali veste, kaj je smrt ?« — Vse cvetice so odkimale. — No, poslušajte!
Nekoč sta kraljevala kralj Solnce in kraljica Pomlad. On je nosil zlato krono, ona pa svetle bisere, in oba sta bila dobra. Takrat se je godilo rožam na zemlji najbolje. Pomlad jim je dala najlepših oblek, belih, rdečih, višnjevih, rumenih, pisanih in prijetno dišečih. Solnce se je igralo z njimi, ptičice pevke pa so jim pele. Metuljčki so hodili k njim v vas, one pa so se jim priklanjale gosposki ter jim stregle z medom. Časih so prišli k njim godci iz tujih dežel in so zasvirali. Bas je godei zum, zum, zum, gosli pa drugače. Nihče ni ta-.krat mislil na smrt. Smrt pa je prišla. V starih knjigah sem brala tako-le:
Tistega dne je prišla čudna pošast, velikanski kosmatinec, rjavodlakež na štirih nogah z rogovilasto glavo. Debelo je gledala ta pošast na dvoje strašnih oči. — Rože bi bile seveda ušle, pa niso mogle. Pošast je grozovito tulila: »Mu, mu, mu! . . .«
Tedaj je pokazala hude zobe in dolg jezik, ga iztegnila iz žrela, povohala tuintam in začela trgati rožo za rožo. To je bila smrt, ki je vzela srečnim rožam življenje. Pomlad je tudi umrla, in kralj je bil žalosten . . .
Pripovedovalka pravljic je utihnila.
»Ali me zdaj-le vidi smrt?« je vprašala najmlajša ciklama, stiskaje se pod odejico; cfruge pa so imele solzne obrazke in so molčale.
Jesen pa je čarala:
»Rožice, rožice, mirno zaspite, nikdar več, nikdar več se ne zbudite!«
To so slišale samo zvezde in mi vse razodele v sanjah nocoj.
-ž* 70
JVloj spček.
Spisal Fran Govikar.
\ * t
vo vam, otroci, dvoje slik mojega srčka — moje Vere!
Rad jo imam, kakor imajo radi vas dobri vaši starši, pa saj je moja Vera pridna in ljubka prav kakor vaša najpridnejša in najljubkejŠa sestrica.
Dve leti še nima popolnoma —hodi že, a trdo in počasi — govori pa le: »Papa« in »Mama« ter še par čudnih besedic, katerih ne razume razen mene in Verine mamice nihče drugi, katere pa izgovarja samo
takrat, kadar je lačna ali pa — ali pa"— (naj vam povem to natihem na uho !) — kadar se ji kam mudi, a kamor brez pomoči in brez spremstva Še ne zna . . .
In vidite, prva slika vam kaže mojega srčka — zjutraj.
Jedva pokuka solnce v spalnico, kjer spančka Vera v svoji z mrežo obdani postelja, že prihaja moj srček nemiren. Premetava se na desno in levo stran, pomeče raz sebe vso odejo, dvigne svoje male, debele nožice v zrak ter se začne pogovarjati s seboj. A to ne traja dolgo. Hipoma sede pokonci, se ozre na mamičino postelj ter kliče smehljaje: »Mama — mam-maà — mam-maaä!« tako dolgo, da se ji oglasi mamica. In vstati mora mamica, dasi bi še silno rada spala, pa hiteti v kuhinjo po stekle-ničico bele kave za svojega srčka — za» svojo Vero. O, kako se svetijo oči moji Veri, kadar vidi oddaleč tisto steklenico s tisto imenitno pripravo, kateri pravijo otroci »cucelj«! — Obrazek se ji zasveti, v ličecih se ji napravita dve jamici, in usteca se ji razširijo v pričakovanju najsladkejšega užitka!
Toda, evo otroci, poglejte jo sami — mojo Vero, kako srečen obrazek ima, ko se ji bliža stekleničica s »cucljeml«
Ko pa se je moj srček napil, dobi še nekaj piškotov, potem pa jo mamica obleče, ji umije nosek, lica in roke ter jo privede v sobo k meni, da mi da poljubček in ročico.
»Papà — pap-aa!« mi kliče v obraz ter se smehlja s svojimi očki in z vsem, kakor jabolko rdečim obrazkom. In kar nagledati se ne more svojega papačka. S prstki mi potrka po kolenu, kar pomeni, da hoče sesti v moje naročje. In ubraniti se ji ni mogoče. Dvignem jo k sebi, Vera pa se mi oklene z ročicami okolo vratu, pritisne svoj obrazek k mojim licem in se smehlja — smehlja tako srečno in veselo, da sta srečna in vesela tudi papa in mama, ker imata tako pridno in ljubeznivo dete.
Pridna pa je moja Vera ves dan. Iz kota v kot prenaša svoje punčke, svoj voziček, žogo, knjigo s podobicami domačih živali in z razno drobnjavo, katero je nabrala po sobah sama. Sedaj pa sedaj priteče v kuhinjo, da dobi olupljeno jabolko, kosec cukrčka, velik piškot in krožnik mlečne kaše ali zdroba ... In ma-. mica ji daje vsega, vsega in še več, kakor hoče!
Po kosilu pa oblečejo Vero v sneženobel plašček, ji pri vežejo na glavo belo čepico s svetlomodro pentljo .vrhu čela in na roke ji nataknejo rokavice.
In moj srček da mamici in papačku poljubček in ročico ter zakliče obema veselo: »Pà, pà!«
»Z Bogom, dušica!« ji pravi mamica.
In Vera gre ob roki Ivanke, naše služkinje, na iz-prehod. Po drevoredu se igra s peskom, teka za psički in za otroci, se vsakomur, ga ogovarja ter mu podaja svojo ročico, kličoč mu: »Pà, pà!« ima dela — neprestano bega od klopi do klopi — poseda tuintam, žare lica od vesele razburjenosti ter se ji svetijo oči od radosti.
Ivanka pa ji daje polagoma piškotov, kosce pomaranče in kruha vse tekne Veri izvrstno — lakoto ima uprav nenasitno.
smeje Silno da ji
Toda še preden se zmrači, je moj srček — moj Verček sila utrujen in izmučen. Nožice mu omagajo — nič več ne more hoditi. Ivanka jo mora nesti domov. Svojo glavico nasloni Vera na Ivankino glavo, se oklene z ročicami njenega vratu ter — zadremlje. Domov prišedši spi že trdno.
Toda — oj nesreče! — zbuditi jo je vendarle treba, da jo slečemo in spravimo v postelj.
In evo, otroci, glejte drugo podobico — taka-le je moja Vera zvečer, ko se je prebudila!
Sitna je in nevoljna, da smo ji skalili najlepše spančkanje, zato pa plaka na ves glas neutolažno. In nič ne pomaga, nič je ne uteši več — sleči jo mora mamica in spraviti spat.
Moj srček, moj angelček pa poda papačku še zadnjič svojo ročico in rahel poljubček.
>Pà! Pä!« dahnejo jedva slišno njene ustnice, in že jo zakoplje mamica v mehko posteljco, kjer zaspančka isti hip.
In pripeti se večkrat, dragi otroci, da stojita ob njeni posteljci še dolgo papa in mama, zroča srečna in vesela svojo zdravo, krepko in pridno punčko, na svojega srčka, na svojo Vero. Dušo pa jima hkrati polni vroča molitev k Stvarniku, ki jima je podaril toli lepo hčerko.
Naj bi vendar ohranil dobri Bogec vedno zdravo, krepko in pridno mojo Verico, mojo zlato hčerko!
iflk Lakomnik in siromak.
Zapisal Solovcj.
bogatemu lakomniku pride nekoč ubožen deček in ga poprosi miloščine. Lakomnik mu da košček trdega kruha in ga vpraša: »Ali znaš brati?«
»Ne znam«, odgovori deček. »Ali znaš moliti ?« vpraša zopet lakomnik.
»Tudi ne znam«, odvrne deček.
»Počakaj torej! Naučim te moliti »Očenaš*!« reče bogatin.
»Ali je gospod Bog Vaš oče?« ga vpraša deček.
»Gospod Bog je tvoj in moj oče«, odgovori lakomnik.
»Torej sva si brata?« vpraša deček.
»Kajpada!« odgovori oni.
Deček mu pokaže košček trdega kruha in pravi: »Jako se čudim, kako morete dati svojemu bratu tak košček trdega kruha!«
Lakomnika je bilo sram in je dečka bogato obdaroval.
Sveti oče Leon XIII.
Sveti oče Leon XI11. praznuje letos devetdesetletnico svojega slavnega življenja. Rodil se je [ namreč dne 2. sušca 1810. leta v Karpinetu na Laškem, za papeža je bil izvoljen dne 20. svečna 1878. leta, kronan pa je bil dne i 3. sušca istega leta. — Sedanji sveti oče je, dasi tako star, še I vedno čil in zdrav, a marljiv kot čebela. On je velik učenjak in T modrijan, a tudi nadarjen pesnik. Zložil je mnogo umnih pesmi, največ v latinskem jeziku. — Sveti oče Leon XIII. je plemenitega rodu. Imenoval se je prej Joahim grof Peči. Že v zgodnji mladosti je kazal plemenito, do siromakov usmiljeno srce. Ljubezen do trpečega človeštva in do Boga mu je vcepila v mlado srce njegova dobra mati. Bil je slaboten deček, a zrastel je v krepkega mladeniča, ki se je posvetil duhovskemu stanu. Kmalu je bil škof, nato kardinal in sedaj je papež. — Prosimo dobrega Boga, da nam še dolgo ohrani našega vrhovnega cerkvenega poglavarja — Leona XIII.!
Za kratek čas.
Čudno število je število 37! Pomnoži ga s 3, 6, 9, 12,15,18, 21, 24, 27 -in videl boš, da dobiš vselej po tri enake številke in če te sešteješ, dobiš vselej število, s katerim si poprej množil. — Poskusi torej, da se prepričaš!
Oče: Pa kaj to delaš, Zorka?
Zorka: Svoji punčki bi rada obrazek malo pordečila.
Oče: A s čim misliš to storiti?
Zorka: Z vinom.
Oče: A kdo ti je to rekel, ti mala ne-umnica?
Zorka: Mati so dejali, da je nos našega hlapca od vina tako rdeč, zato mažem tudi jaz punčko z vinom.
Gospodar: Kaj, Vi ste edini hlapec, ki se je zglasil na moj poziv?
Hlapec: O, ne — bilo jih je vsaj dvajset že tu, pa sem jih vse po vrsti pometal po stopnicah.
Učitelj: Kakšna beseda je beseda jajce ?
Učenec: Samostalnik. Učitelj: Katerega spola? Učenec: Tega ni moči vedeti, dokler se ne izvali mladiček.
Učenec Tonček Nemislinič je izročil učitelju nalogo, kateri je napisal naslov tako: Osel. Popis Tončka Nemisliniča.
Vij o 1 i ca.*)
Lahno.	Besede zložil E. Gang/.	Uglasbil Ivan Bartl.
m f	^
% pipmpipsm..
rj iti fT liti II U U I I
Vi -	jo - li - ca po	- mladni cvet,	ka - ko sladko deh	- tiš,	glej,
Kot	o-no kra-sno	in ljubo	ta - ko pre-cvi-taš	ti, in
Na	pr - si bi te	rad pripel	in v svoj pone - sel	stan, a
Pri	skakal sem bo	zbor otrok,	naj vonja te, naj	ve:	Po-
i^rnm^mkß^^m in
u 1 t i ir r i 1 1 i i
ti enaka se mi zdiš življe - nju mladih let.
pe-sem, ki se	mi budi, po - zdravlja te sr - čno.
naj te greje	solnčni dan, da drug te bo ve - sel. nižno le i - mej srce, da te bo ljubil Bog!
♦) Glej „Pisanice", stran 59!
Resnice.
Slabi so kolači,
ki si jih človek priberači.
*
Sam se postavi na svoja tla, da se rešiš uboštva in zla.
Misli trezno, delaj oprezno, govori redko, opuščaj spletko, da ne prideš v Železno kletko!
Prej se preskrbi, da najdeš pomoči,
zaman sta zvonjenje in jok po toči. *
Kdor se pajdaši z uzmoviči, sam sebi hišo in čast uniči.
A. A. Sešr/fi.
Buri.
Buri v južni Afriki so jako delaven in priden narod in se prav sedaj hrabro in navdušeno vojskujejo zoper Angleže, kateri imajo ondot naselbine, po imenu Natal. Že leta 1838. so Buri naselili te kraje in pa Transval. V Natalu je poglavitno mesto Pichetmanitsburg, a imenitna so tudi mesta Newcastel, Durban in Ladysmith. Ondi je tudi mnogo pomorskih mest. Prebivalci južne Afrike se dele v Culukafre, ki so jako vojskoviti, v Hotentote in Bušmane. Po tistih krajih kopljejo zlato in demante.
Največji sod.
Za velikansko razstavo, katero pripravljajo letos v Parizu in katera prekosi vse razstave, ki so jih doslej priredili križem sveta, so izdelali v mestu Nantesu na Francoskem sod, kateri je 14 metrov dolg in tehta 150.000 kilogramov. Ta sod velja 150.000 frankov in drži 4200 hektolitrov. Vsem delavcem, ki so ga delali, so napravili v njem pojedino. Na tem gostovanju v sodu je bilo 142 ljudi. — Doslej so imeli največji sod na Nemškem v mestu Heidel-bergu, a ta drži samo 2000 hektolitrov.
Zrak.
Bodi kjerkoli — brez zraka nisi nikjer. Sicer ga ne vidiš, ali lahko ga čutiš, ako pred licem naglo giblješ roko semintja. Čutiš ga tudi, kadar sopeš. Celo slišiš ga lahko, kadar ti buči veter okolo ušes. Brez zraka ne more živeti nobena božja stvar. Človek, žival in rastlina — vse bi pomrlo brez zraka. Zrak imenujejo tudi vzduh.
„Vstajenje".
Gospod Rudolf V rab I, učitelj v Ljubljani, je spisal slovenski mladini za Božič »Sveto noč«, za Veiiko noč pa ji je podaril »Vstajenje«, lično opremljeno knjižico, ki obsega na b7 straneh te-le povesti, oziroma pravljice: »Nada«, »Za sestro«, »Samo eno cvetko« in »Na usodnih potih«. — Vse povesti imajo prav zanimivo vsebino in[so pisane v gladkem, lepem in slikovitem jeziku. Naša mladina se bo z njimi prav prijetno zabavala. Knjižica, ki jo prodaja založnik J. Giontini v Ljubljani in vse druge knjigotržnice, stane samo 40 h.
M 1 e\ d i risar.
Priobčil V o j teh Siisch.
Prav veselilo me je, ko sem videl, kako dobro so nekateri izmed vas posneli podobice, ki sem vam jih poslal v risanje v predzanji številki našega »Zvončka«. Radi tega vam pa pošiljam danes zopet te-le podobice. Le pridno jih rišite!
u	—
Besedna naloga.
Priobčil Prostoslav Jera/a.
Besede znači jo: 1. soglasnik, 2. rastlino, 3. reko na Kranjskem, 4. dan v tednu, 5. goro na Kranjskem, 6. moško ime, 7. samoglasnik, 8. žensko ime, 9. moško ime, 10. so-čivje, 11. soglasnik, 12. dotok Dunava, 13. ptico močvir-nico, 14. mesto na Poljskem.
Srednje črke prav pogojenih besed, brane od zgoraj nizdoli, dado polno ime slovenskega pesnika.
Rešitev in imena nešilcev priobčimo v prihodnji številki. B^i
„Uvod v narodno gospodarstvo".
»Uvod v narodno gospodarstvo« se imenuje za Slovence prevažna knjiga, ki jo je po neki francoski knjigi priredil Vekoslav Kukovec. Knjigo prodajajo vse slovenske knjigotržnice po 1 K (s poštnino 1 K 10 h).
Knjigo naj bero s pridom odrasli ljudje, a mnogo koristnega najde lahko v nji ona mladina, ki je že dovršila ljudsko šolo in ki stopa v resno življenje.
76 f«-
Mati.
Kar je cvetici solnce, zrak in rosa, to je otroku mati.
Kako bi bil pust in prazen naš dom brez matere! Ona ga oživlja, ona nam ga napravlja vabljivega in prijetnega, ona je v njem ljubeča vladarica. Mati nam je najdražja stvar božja pod solncem.
Materino oko bedi nad nami. Kadar se igramo, kadar se učimo, ali kadar kako drugače uporabljamo dragoceni čas, vedno nas skrbeče in pazno gleda materino oko. In kadar nas objema sladko spanje, nam stoji mati ob postelji in moli Boga za svoje ljubljence — za svojo deco.
Materino srce je ena sama, a to neugasna, večna molitev!
O, kako je bolno to sveto srce, če ga užali neubogljivi, hudobni otrok! Bog dviga nad njim svoj prst, ki pade nanj s silo pravične jeze Njegove!
Rešitev rebusa v 3. številki.
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
Prav so gn reäili: Tonej in Vida Obreza v Ljubljani; Leon Jelene, učenec v Ljubljani; Ciril Vrančić, učenec, Janko Vrančić, prvoiolec, in Miroslav Vrančić, tretjefiolec v Ljubljani; Srečko Ferjančič, učenec na vadnici v Ljubljani; Minka Kmet, učenka v Cerkljah na Gorenjskem; Rihard Kramer, učenec v Skofji Loki; Slavko Svetck, učence v Ljubljani; Dragotin in Stanko Vrhovec, učenca v Ljubljani; Anica Mach, učenka v Ljubljani ; Zora in Ivun Juvančič v šiski; Milko in Slavko N'aulič, učenca v Ljubljani; Stana Pire, učenka, in Ciril Pire, realec v Ljubljani; Anton !'<>-harc, učenec v Makolah; Mira Gnus, učenka, in Kazimir Gnus, učenec ni Dolu pri Hrastniku; Dragica Fnrčnik, postna odpravitcljica na Dolu pri Hrastniku; Ciril Gregorin, učenec na Črnučah; Matko Janežič. učenec v Dolili; Ana Jeglič in Krna Lcnče, učenki v Ljubljani; Leopold Novak, učenec v Idriji; Zorka Legat, Mici Windischer in Milka Kuttin, učit. kandìdatinjc v Ljubljani; F. Pctrič, čctrtoletnik v Ljubljani; Ivan Košiček, prvoSokc v Ljubljani; Janko in Francelj Lcvičnik v Ljubljani; Stanko Svetina, učenec v Ljubljani; Jebačino vi v Ljubljani ; Vladimir Kersnik, učenec na vadnici v Ljubljani; Franc Mnrn, učenec v Ljubljani. Andrej Cekatla, učenec v Ljubljani; Rarael Dolinftek, učenec v Brežicah; Pavlica Christof, učenka v Kostanjevici; Vida Mally in Ana Snoj v Ljubljani; Tonček Farčnik, učenec v Polzeli; Ciril Mayer, učenec, in Valerija Mayer, učenka v Bovcu; Franc Širca in Franc ZiherI, učenca, Ivanka Klemen ec in Antonija Urhas, učenki v Planini; Minka in Ivek Koče var »' Srediiću ; Alojzij Geso, učenec, in Štefanija Geso, učenka v Starem trgu pri Poljanah; Micika Trobej, učenka v St. Ilju pod Gradičem; Mira Bahovec, učenka, in Franc Bahovec, dijak v Ljubljani; Cvetoslava Martelanc, učenka na Katinari pri Trstu; MaSa in Ru5a Kersnik na Brdu; Rozalija Randl v Ljubljani; Prostoslav Jcrala v Ljubljani; Albin in Maks Unger, učenca v Središču ; Bogomil Oroien, učenec, Dragica' in Minka Oroien, učenki v Trebnjem; Evgen Armič v Ljubljani; Stanisi. Legat, učitelj pri Sv. Gregorju; Milica Prosenc, Faneta P rosene, Mici Hočevar, Darinka Franke, Mara Bukovic in Helena Debevec, četrtoletnice v Ljubljani; Iva Peroväek, Mariju Brir.Sek, Cilka in Mici Pirnat, učenke pri Sv. Gregorju; Ferd. Do, .noe, učenec v Vel. LaSičah; Martin Natlačan, Tomai Nerat, Janez Krajne, učenci, Marija Kolenc, Elizabeta Časi, učenki pri Sv. Frančiiku na Straii; Irma Schcligo, učenka pri Sv. Jederti; Milena in Sav;« Bratina v Bovcu; Amalija Hartman, učenka v Vel. LaSičah; Franc Kenda in Ferdinand Klavora, učenca v Bovcu; Lojzek Rus, učenec, in Olga Verderber, učenka na Bledu; Janez Petrovič v Mariboru; Ciril Juvan. prvo&olec v Ljubljani; Albert, Dolfi in Stanko Viijak, učenci v Gornji Rečici; učenci in učenke III. razreda v Hočah; Pavel Skale, učencev Ljubljani; Lc-pica, NuSica, Ljubica Cepuder, učenke uräulinxkega zavoda v Ljubljani; Franc Jerič, učenec v Skalah; Franc Marinič, Anton Sirovnik, Vid Krajne in Franc Sirovnik, učenci pri Sv. Duhu v Halozah ; Franjo Podkrajftek, učenec v Rajhen-burgu; Jošt Zoràn, učenec v Celju; Justin Rafael, Palčič Rudolf, Som Josip, šorn Franc. Fa j diga Ivan, Sekula Josip, Tavčar Franck, Levičnife Franc, Dekleva Leon, Dimnik Sfavo;, Dimnik Ivan, Dimnik Stanko, učenci v Ljubljani; Hrga Jurče, IvanuSa Anton, Keček Joiek, Kuharič Anton, Leben Ivan, Lesjak Ivan, Majcen Andrejček, Novak Jurče , Otorepec Adalbert, Plaveč Anton, Vaupotič Miha, Žibrat Ivan, učenci, in Podgorelec Micika, učenka na Humu pri Ormožu ; Domiceljevi v Ljubljani j Ivanka in Anica Gantar na Cateiu ob Savi; Franc KotluSek, učenec v Ljubljani; Niko štritof, učenec v Kranju; Minka štrubelj, Pavla Govékar in Mirko Govékar v Ljubljani; Milan Ženko, prvoSolec v Ljubljani; Franc Piäek, učenec na vadnici v Mariboru.
Ji. O.: „Siroto" smo še enkrat prebrali, pa smo se prepričali, da ni za tisk. To je že obrabljena snov. Bodite novi, kratki in veseli ! Za mladino je pai težko pisati. — Cvetko: Poslano obeta. Pošljite še kaj, končno bo že! — Zoran : Vaše pesmi nam ne prijajo. Staro, staro ! Jv. : Vašo povest priobčimo. — Juo T. ; Takisto ! Prostora je malo, torej prosimo mnogo potrpljenja. — Uganke, dentante, naloge i. t. d., ki smo jih dobili z mnogih strani, borno polagoma porabili. Prelahkih seveda ne. — One, ki nam pošiljajo rešitve, še enkrat opozarjamo, da se moremo ozirati nanje le tedaj, če jih dobimo do 20. dne v mesecu.
Prijatelje „ŽvončJfove" prosimo, naj mu vztrajno nabirajo novih naročnikov, katerim so na razpolago je vse številke.
„Zvonček" izhaja 1. dne vsakega meseca ter stoj» vse leto 5 K, pol leta 2 K 80 h. četrt leta 1 K 25 Ii. Naročnino prejema gosp. Lnkn Jelene, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta it. 7. — Izdajatelj in odgovorni urednik je Knffelbert «tanni, učitelj v Ljubljani, Turjaèki trg St. 4.
Last in zaloiba »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev«. — Tiska » Narodna tiskarna« v Ljubljani.