Za poduk m kratek cas. Kakšni so? (Izvirni dopis s Poliorakih liribov.) Milo je čitati bilo v našem priljubljenem ^Gospodarji" zanimive članke in pojasnila nakan znanega rovarja ^Schulvereina*1, kateremu smo štirski Slovenci kakor mrzlej burji na jesen v naših planinab, brez vse zaslombe izpostavljeni. Hvala Ti na Tvojem trudoljubji, ki bo vsaj zavednim Slovencem moSno služilo v brambo, kadar bi taki hinavci ,,osrečevatelji" se utegnili z medom namazanim gobcem med nje pritihotapiti. ,,Nemški veter'*' ali sploh ,,nemec;' piha, pravijo pri nas gorjancih, kedar čutimo strogo žvižgati okrog ušes mrzli sever. Da so prusaki vže od davua naši najhujši neprijatelji, to veino vsi, pa tudi zuamo za berolinski ,,Drang nach Osten" in ,,Deutsch bis zur Adria". 0 tem dvojem se suče tudi vsa zagonetka o početku ,,Scliulvereina" in kakor vidimo, hočejo oai to pot na vso moč vresničiti drugo geslo: ,,zur Adria!" Ko so 1. 1866 Prusi ali Prajzi našo vojsko pri Kraljevem. Gradci nabiii, rekali so pruski časniki: pruski iičitelji so preinagali sovražae armade! Da pa tistokrat Prusi še niso si prisvojili dežel, kjer nemci v Avstriji prebivajo, temu bilo je krivo baje le to, da so bili ti poslednji na takšno pograbljenje iii pohrustanje nepripravljeni. V teku časa se je toraj porodila v glavi teh visokoletečih učenjakov misel, delati na tb, da naše dežele za prajzovski želodec prebavljive naredijo. ,,Nepolitični (??) Schulverein na Dunaji čestokrat iz Prajzovskcga denar dobivlja in pogosto govorijo njegovi kričači o nekej ,,vzvišenej nemškej ideji." Čudno je še to, da^ šulverein svoje delovanje večjidel samo pri Cehih in Slovencih ter avstrijskih Nemcih širi. Vse o^erske dežele prepušna rogovilstvu Berolinskega rAllgemeiner Schulverein". Vzemimo v roke zemljovid in potegnimo ravno črto od pruske Slezije čez Moravsko in za vogersko-hrvaško mejo dalje k Adriji. pa razvidimo, kam pes tace moli. Raztegniti Nemčijo do Adrije, in iztrebiti tukaj napotje delujoee Slovane (Cehe in Slovence) to, utegne glavni namen biti pi*usački. Nad vse zanimivi so govori vodjev tega društva. Znani dr. Weitloff in prof. Kraus sta sicer lani pri občnem zboru skrivala močno za besede svoje misli, vendar pa se je dalo iz tega že dosti razbrati. Weitloff je navdušeno naznanjal, kako se udje od dne do due množijo in da jih je že do takrat pristopilo 250.000. Toda — dostavljal je — to je še le prvi početek društvenega razvoja, društvo bo pričelo delovati še le takrat, ko mu bodo udje že vsi av strij s ki nemci in da bi se to hitreje zgodilo, je dmštvo v pravilih zagotovilo, da se tam sprejemajo vsi brez vsega razločka naj bo dotični člen že ,,katoliški menih, evangeliški pastor ali judovski rabin," Drugi govornik je zopet proslavljal vznešenost velike ,,nemške ideje', ki bo sicer še le ob svojem času na dan stopala. Da, ubogi Čehi in Slovenci, preti nam nevarnost večja kakor si morda mnogi domišljujemo. Turki so v svojih džamijah učili svoje ,,pravoverne": sovražiti ,,gjaure" in ugonobljati jih, prusaki pa hočejo in snujejo proti nam pravo narodno vojsko, da, boj za življenje in smrt. Tolažimo se samo s tem, da smo še pod nezavisnim avstrijskim orlom, ki ne bo dal poginiti našej narodnosti v pograbljivem prugačkem žrelu, kajti tekla bo še kri, predno se taka ,,velika ideja" tako tebi nič meni nič v dejanje dovede. toda sramota večna tistim Slovenskim odpadnikom, ki se dajo po Schulvereinu mamiti in še sami zanj rogovilijo! Pomislijo naj, da se mora vsak zaveden Slovenec in narodnjak studom od njih obrniti, ker oni ne izdajejo samo lastuo narodnost, ampak še več ter vabijo s svojim počenjanjem mirne rodoljube k boju. Vsa druga prilizovanja in prepiri padajo tukaj v nič. Tukaj pojde zgolj le zato, ali naj pridemo kedaj pod prusačko ,,pikelhavbo", ter se darao poprej za to pripraviti, ali pa naj še ostanemo nezavisni avstrijski državljani, kar zamoremo, ako tudi svoje narodnosti ne zatajimo. Toraj slovenski renegati, še grši od Judežev, sram vas mora biti takega veleizdajstva, da, vsak ,,erjav kakor Judež bodi, naj ga pes za plotom jč!" A kaj imamo mi Slovenci proti tej povodnji storiti ? Vse drugo stoji preveč žrtev in zaprek, le ena pot je še odprta in ta je: zahtevanje, naj vlada tako društvo ,,velikih idej brez politike':, razpusti. To zamore biti najgotovejša in najkrajša rešilna pot. Narodnim Judežem pa še enkrat: Fej vas bodi' Smešnica 16. Nemškutar zapiše svojej služabnici takov ,,zeignis" namreč: ,,na 2 Julj^ ist fan dinst kumen, na 3 Augusta je forti Takšno windiš-nemško kolobocijo želijo naa šulvereinarji na mesto naše lepe pravilne slffi venščine! Le slovenski tepci in buteljni jii morejo prav dajati. j'1