AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MQRNIN0 DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 8, O., MONDAY MORNING, APRIL 30, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII M-uss-olinija so ubili patrioti Monakovo je vzela 7. armada Vidmar, Diana Douglas in Emma Joles, ki sta dvojčki. Kratek čas jima pa dela enajsta pridnih vnukov. i Mnogo sta delala, mnogo trpela, toda pozna leta življenja preživljata zdaj udobno in srečno. Prijazna kot sta, imata ne-broj prijateljev, ne samo v Clevelandu, ampak tudi drugod. K njuni 40 letnici srečnega zakona bosta gotovo prejela ne-broj čestitk od dobrih otrok in njih družin ter od zvestih prijateljev, Pridružujemo se tudi mi ter jima kličemo: še na mnoga leta zdravja in pa sreče." Bog vaju živi, draga prijatelja! -o- Poprava St. Clair ceste se nepotrebno zavlačuje Anton Grdina je nabral pri trgovcih na St. Clair Ave. podpise na peticijo do mestne u-prave. Trgovci se upravičeno pritožujejo, da se zavlačuje s popravo ceste. Šest mesecev po razstrelbi v plinarni pa je cesta še vedno zaprta za promet. Trgovci trdijo, da bodo trpeli ogromno finančno škodo, če cesta ne bo kmalu popravljena in odprta za promet. Že precej časa je, odkar so bile izvršene potrebne poprave pod cesto, kot kanali, vodne cevi in "kabli za elektriko, pa se še ni pričelo s tlaka-njem ceste. Župan Burke je obljubil, da se bo zdaj s popravo pohitelo, kar največ mogoče. -o- Važna seja nocoj Nocoj ob osmih bo seja celotnega odbora korporacije za nove domove v naselbini. Seja bo v mednarodni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Te seje se lahko udeležijo tudi lastniki parcel na pogorišču za morebitne nasvete in vprašanja. -o- Kupujte vojne znamke! NOV! GROBOVI John Prebil Kot smo že poročali je umrl za srčno hibo John Prebil, star 67 let, stanujoč na 1019 E. 72. Place. Doma e bil iz vsi Hudi; !vrh, fara Bloke, odkoder je prišel v Cleveland pred 41 leti. Nad 37 let je delal pri Ameri-uan Steel & Wire Co. Bil je član društva France Prešeren št. 17 SDZ in Srca Jezusovega. Tukaj zapušča soprogo Antonijo roj. Zaje, tri sinove: Joseph, Pvt. Rudolph in Pfc. Victor, tri hčere: Antoinette Schindler, Frances Hribar, Dorothy, dva vnuka in več drugih sorodnikov. Pogreb bo'v sredo zjutraj ob devetih iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvari-jo. Naj mu bb lahka ameriška zemlja, preostalim naše soža-lje. Frank Crtalič Kot smo že poročali je umrl Joseph Crtalič in čez nekaj ur zatem tudi njegov sin S. C. l/C Frank v veteranski bolnišnici v Brecksville, O. Tukaj zapušča soprogo Helen, mater Pauline, brata Pfc. Josepha in sestro Josephine omož. Samsa ter več drugih sorodnikov. Pokojni je služil pri mornarici več kot dve leti. Udeležil se je več bojev in enkrat je bila njegova ladja tudi torpedirana. Prejel je dvakrat odlikovanje bronaste medalje. Komaj pred enim mesecem je bil častno odpuščen iz mornarice. Rojen je bil v Clevelandu in star 24 let. Bil je član društva Clev. Slovenci št. 14 SDZ, katerega je bil član tudi njegov oče. Skupni pogreb očeta in sina bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob desetih ter na Kalvarijo. Naj počivata v miru, preostalim pa Rusi imajo še pol milje do središča Berlina; Angleži imajo v rokah Benetke in prodira jo proti Trstu; govorice se širijo, da je včeraj umrl v Berlinu Adolf Hitler! Himmler se trudi za kapitulacijo Rajha. MOLOTOV ZOPET ZAHTEVA SEDEŽ ZA POLJAKE San Francisco. — Ruski komisar Molotov je zopet prišel na dan z zahtevo, da se povabi na konferenco poljsko komunistično vlado. Molotov je prišel s to zahtevo ob času, ko se bo povabilo Argentino na zborovanje. Molotov pravi, da bo Rusija za to, da se povabi Argentino, če se obenem povabi tudi poljsko vlado iz Varšave. Zed. države in Anglija, pravijo, bodo vztrajale na tem, da se Poljske ne povabi. -o-- Mestni odbornik Pucel bo morda nosil puško Edward L. Pucel, mestni odbornik iz 10. varde je dobil od naborne komisije sporočilo, da so ga prestavili v 1-A. To pomeni, da bo lahko vsak čas kilcan na nabor. Na 9. junija bo star 28 let. Ako bo šel Eddie nosit' puško, bo njegov namestnik Peter Zimmerman, ker si vsak odbornik v takem slučaju lahko izbere namestnika. Mr. Pucel bo že 4. mestni odbornik, ki je šel služit domovino. četrta obletnica V torek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jennie Pižmoht v spomin 4. obletnice njene smrti. izrekamo naše iskreno sožalje. Ensign Rag W. Lauther V letalski nezgodi v North Carolini je izgubil življenje mladi ensign Raymond W. Lauther. Starši živijo na 1116 E. 74. St. Pogreb bo imel v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Truplo bo dopeljano v Cleveland. Cas pogreba še ni določen. Razne vesti od naSih borcev v službi Strica Sama Milan, 29. aprila. — Italijanski patrioti so včeraj ubili I Benito Mussolinija in je narod brcal njegovo truplo, ki so ga vrgli na glavni trg tega mesta, kjer je bil rojen fašizem. Mussolini je umrl z zadnjimi besedami na ustih: "ne! ne!" ko so počili streli, ki so ubili njega, njegovo bivšo pri-ležnico in kakih 25 drugih italijanskih fašistov v neki vasi blizu jezera Como ob 4:10 popoldne. Trupla so naložili na truk ter jih odpeljali v Milan, kjer so jih zmetali na kup na glavnem trgu. Iz Benetk so udarili Angleži proti reki Piavi, katera se izliva v Jadransko morje komaj 70 milj od meje Jugoslavije. Angleži so zdaj na glavni cesti, ki vodi v Trst, do koder imajo še 74 milj. Preko Istre prodira proti Trstu jugoslovanska armada in se bo najbrže v Trstu združila z angleško. Vodstvo italijanske fašistične armade se že pogaja z zavezniki za predajo. Italiani kot Nemci vidijo, da je njih igra v severni Italiji doigrana. * * * Nepotrjene vesti' trdijo, da je v Berlinu umrl Adolf Hitler London, 29. aprila. — Radio iz Švice je danes poročal vesti iz Berlina, da je v nedeljo umrl v Berlinu Adolf Hitler. Zraven njega je bil propagandni minister Goebbels. Poročilo trdi, da je potrdil te vesti nek nemški častnik v Monakovem. Druga poročila vedo povedati, da je Hitler res urnrl, ali pa da umira in ko bo padel Berlin, bo vojna v Evropi končana. Mr .in Mrs. John Modic iz 19413 Mohican Ave. sta naročila Ameriško Domovino sinu Cpl. Milanu, ki služi z ameriško armado nekje v Indiji. m (sn ni Mr. in Mrs. Anton Grosel iz 15615 School Ave. sta prejela vest od sina Pvt. Henry j a, da je srečno dospel na Filipine. Prej je bil v taborišču Ord, California. Njegov brat William je pa pri radijskem oddelku in sicer je njegov naslov: Wm. A. Grosel, A.R. T 2/C, Radio Test USNAS, Paturent River, Md. Starši so obema sinovoma naročili Ameriško Domovino. M M H» Cpl. Milan Grahovac, sin Mr, in Mrs. Peter Grahovac iz 1513 E. 45. St. je bil ranjen na o-toku Iwo Jima 14. marca. Star je 21 let in je vstopil k mari-nom. februarja 1941. Preko morja je bil poslan lanskega ok- Krogla je zadela Mussolinija v čelo ter mu odtrgala del glave nad desnim ušesom. Z njim obenem je bila ubita Clara Pe-tacci in drugi gavni italijanski fašisti. Kakih 5,000 oseb s vesti zatrjujejo, da se vrše v resnici pogajanja za kapitulacijo, čeprav se širijo glede tega razne vesti. Kot trdijo zadnje vesti, bo kapitulacija predložena danes Ameriki, Angliji in Rusiji. SOCIALNI! DEMO-KRAT JE NA ČELU VLADE V AVSTRIJI Moskva. — Na Dunaju je bila organizirana nova avstrijska vlada. Na čelu je bil postavljen dr. Kari Renner, socialni demokrat. Renner, ki je danes star 75 let, je leta 1920 napravil novo ustavo za avstrijsko republiko pa padcu Habsburgovcev. Renner je po zadnji vojni nasprotoval komunizmu v Avstriji. V novi vladi so socialisti, krščanski socialisti in komunisti. -o- Naj se udeleže pogreba ' Članstvo društva Cleveland št. 126 SNPJ naj se po možnosti udeleži pogreba za pokojnim sobratom Joseph Crtali-čem jutri zjutraj. -o- Kupujte vojne bonde! KRATKA JE BILA RADOST 0 MIRU Vsa dežela je bila na no-srah ob vesteh, da so se Nemci podali. Ne samo v Zed. državah, ampak po vsem svetu je zavladalo v soboto večer nepopisno veselje, ko smo zaslišali po radiu vest, da so se Nemci brezpogojno vdali zaveznikom. Toda veselje je bila kratko, kajti predsdenik Truman je iz Bele hiše uradno naznanil, da vesti ne odgovarjajo resnici. Prvo vest o končani vojni v Evropi je dal Associated Press senator Connally v San Fran-ciscu. To je bilo takoj razglašeno po radiu in mnogo časopisov je tiskalo naglo posebne izdaje s to senzacijo na prvih straneh z velikimi črkami. V nekaterih mestih so začeli zvoniti po cerkvah in oglasile so se parne pi-ščali. V Independence, Missouri, kjer je bil rojen predsednik Truman, so zaprli vse trgovine in parne'piščali so začele tuliti. V nekaterih mestih so zaprle gostilne in ljudje so hiteli v cerkve, da se zahvalijo za konec vojne. Vse to je pa takoj ponehalo, ko je dal ob 8:30 zvečer besedo predsednik Truman, da vojske še ni konec. General Eisenhower je izjavil v nedeljo zjutraj, da mu ni ničesar znanega o nemški kapitulaciji. Senator Connally, ki je v soboto dal to vest v javnost ob 4:30 popoldne, ni povedal virov teh vesti, že potem, ko je predsednik Truman zanikal vesti o nemški kapitulaciji, je Connally vztrajal na tem, da bo prišlo do kapitulacije vsak čas. Kot je povedal Connally, je Himmler izjavil, da je Hitler na smrt bolan in da ponuja brezpogojno vdajo Rajha v Hitlerjevem imenu. Zavezniki da so dali Himmler-ju čas do 'torka 1. maja, da se poda vsem trem zaveznikom, Ameriki, Angliji in Rusiji. Londonsko časopisje je tudi tiskalo to vest v nedeljo zjutraj, toda s. pripombo, naj se počaka in prepriča glede vse stvari. V Ri0 De Janeiro, v Braziliji, so ljudje plesali po cestah, ko so zvedeli novico o koncu vojne v Evropi. Premier Churchill ni vesti o nemški kapitulaciji niti zanikal, niti potrdil. Izjavil pa je odločno, da bo priznala Anglija samo kapitulacijo nacijev vsem trem velesilam in sicer brezpogojno vdajo. Vse je pričakovalo uradnega zatrdila o koncu vojne, ko se je predsednik Truman nenadoma vrnil v Belo hišo ob 6:85 v soboto zvečer. Ob sedmih zvečer s bili poklicani časnikarji k,predsedniku. Vsi so pričakovali uradne proklamacije, da je voi-na v Evropi končana. Mesto , ■ ga jim je pa predsednik povedal, da so govorice o tem neosnovano. tobra. Njegov brat Pfc. Nick je v Belgiji, njegova sestra Mary služi pa pri WACs v Angliji in ima šaržo narednika. Brat Joseph je bil pa nedavno častno odpuščen iz armade. m m «• Pfc. Anthony R. Jurcec, sin Mrs. Jurcec, iz 5119 JLuther Ave. je bil ranjen v Nemčiji 4. aprila. Služi pri anti-tančnem topništvu. V armado je stopil 13. aprila 1943. Prej je bil zaposlen pri Thompson Products Co. Star je 22 let in preko morja je od lanskega oktobra. M » R« Cpl. Rudolf Peskar, iz 3609 E. 78. St. je bil 18. mareji ra-njšn v Nemčiji. V juliju je bil ranjen v Franciji, pa se je pozdravil. Zdaj je v bolnišnici v Angliji. Služil je pri 4. o-.klepni diviziji in je bil poslan čez morje lanskega januarja. 'Prej je bil zaposlen pri Draper J 5?t^enski koledar za racioniranje (! ^Vu Plave znamke H-2 do G-2 so veljavne zdaj. V- Sii bodo veljavne znamke Y-2, Z-2, A-l, B-l in C-l. ' V Sirovo masl° itd- —■ Rdeče znamke Y"5 in Z-5 iiH ft i50 veljavne zdaj. Od jutri naprej bodo veljavne SMf T-2 in u-2- Znamka 35 je veljavna do 2. junija, ffj ^klicJnamke 1> 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so ve- Ww^l' KuP°n A-15 je veljaven do 21. junija, vsak \ " ln C-6 ter B-7 in C-7; vsak za 5 galon, dokler Mr. in Mrs. Christ Mandel \j Nblj£tekl° 40 let, odkar ■ Vv Večno zvestobo ^ si v/da Christ Mandel 5- Za vse življe- V?- takratni žuPnik 1 \ h, ar> ki napra-SHn , an vozel, ker še drži. Vi!ndel je doma iz št. / i;' kov61"- S? imeli d0m£l f U" ^ da! na vodno si-\ v 0 »ajbrže 12 letne- • so &aeSelJe do mehanike. P°Slali v Zagreb' r \ j lci1 za mojstrskega ti ! Doa-Jf.kot tak delal pri j \ 3etih kot izurjen Mfc 4 Ni Mehanik, je bil * pri gradnji pre-i/ Jsko .železnico. Za j > (J. vidnost in izur-1 , via(1'Jel od takratne av-] p°sebno odlikovale še danes pono- ■ S i jeJe dospel v Cleve-ijfojjj Po svojo izvoljen-I l/' a 1. maja sta se t f1' in [f % Vareni Christ pa J tf s Z delati za druge, SP ženko posta- V C04 Waterloo Rd. j» Vlno z železnino. i pj2idala na ,višino U'■Jfcjwla leta 1926 še (':t)0lto°smimi leti sta pa / C*V„ter izi'0čila trgo-J n„n° sinu Christu, fj i £ °bratoval že od fOf . '^ Pomiran lekarnar Xi?a v svoji hiši na h>Cam Rd., a za za-\'X vJeta lepo farmo Jll/Hv ,'ima rodi fina I %%> ^' hruške, grozdje a lovec m M kSal,fazan> Pa tudi Pred njegove i&S • ^/1?' %vkonu se jima j t * V* S sin°va Chrisl Josp.nhiru .____ v_ j Mmo l vojne ^ BONDE - In ftAMKE "an k > H "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) (117 St. Clair Ave. HKnderson «628 Cleveland S. Ohio. _________ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, fietrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po razna£alcih: Celo leto $6-50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months, u. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall. $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, »6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Ali so Slovenci res obsodbe vredni ? Pismo uredniku lista "The Tablet" (Napisal dr. Ciril žebot) Entered as second-class matter January 5th. 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. 40**8 No. 99 Mon„ April 30, 1945 Človek je čudna žival Zgodbica pripoveduje o potniku v puščavi, ki je naletel na ogromnega leva. Ko je potnik mislil, da je že po njem, je v svoje začudenje opazil, da je šel lev krotko proti njemu in mu molel eno svojo velikih šap. Potnik si je šapo ogledal in videl v njej zadrt velik trn. Spretno ga je izvlekel in lev je šel od tistega časa za njim kot krotka ovčica. Nikdar ni pozabil, da ga je človek rešil velikih bolečin. Dnevno opažamo, kako so nam živali hvaležne.za vsako dobro besedo, za vsako kost nam pes hvaležno maha z repom. Brezpametne živali poznajo čut hvaležnosti, česar dostikrat, le predostikrat ne najdemo pri ljudeh, ki so, kot pravimo, višek stvarstva. Lahko izkažete sočloveku dobroto za dobroto, za katere se dotičnik kar topi same neizmerne hvaležnosti. Pa storite samo trohico nekaj, kar dotičnemu ni po volji, pa bo mahoma pozabil vse prejete dobrote in bo storil vse v svoji moči, da svojega dobrotnika obesi še pred sončnim zatonom na obcestno svetilko. Neumna žival ne bo nikdar pozabila ene same dobrote, ki jo ji izkaže človek. Človek z vsem razumom bo pa pripravljen sto in stokrat pozabiti dobrote, ki mu jih je izkazal bližnjik. Taki smo ljudje, ki se v tem oziru ponižujemo daleč pod neumno žival. Nekaj podobnega se danes godi v Franciji, kjer se pripravljajo, da postavijo pred sodni stol 89 let starega junaka izpred Verduna tekom prve svetovne vojne, maršala Petai-na. Francosko časopisje ga zmerja kot največjo barabo na svetu in vse vpije po njegovi glavi. Očitajo mu, da je izdal svojo domovino, ker je v času okupacije kot načelnik francoske vlade v Vichy sodeloval z Nemci. V koliko je držal z Nemci in v kolikb je bil na strani zaveznikov, o tem mi tukaj ne bomo sodili, ker bo o tem sodila zgodovina. Kar hočemo mi tukaj povedati je to, da če ima kdo malo pravice očitati maršalu Petainu izdajstvo domovine, potem je to ravno francoski narod, najmanj pa mu morejo očitati izdajstvo tisti, ki to danes najbolj glasno vpijejo. To so tisti, ki so napeli vse sile, da Francija ni bila oborožena za to vojno in pa tisti, ki so dezertirali iz francoske armade ter zbežali v Rusijo, ker se niso hoteli bojevati proti nacijem, ki so bili takrat še zavezniki Rusije. Kdo pa je tekom štirih let okupacije nemške armade isto preživljal, če ne francoski kmet? Kdo je pa izdeloval tanke in drugo orožje za Nemce, če ne francoski delavec? Doti m je francoski kmet zabogatel s tem, da je prodajal nacijem svoje pridelke, mu tega ne zameri nihče, ampak je še vedno "naš dobri francoski narod." In ali je kaj drugače na češkem, kjer dela 15,000,000 Slovanov orožje in municijo za nemško armado? Pa bo za to kdo sojen? Ali je kdo teh delavcev proglašen za izdajalca? Pa poglejmo slučaj maršala Petaina, ki je tekom prve svetovne vojne ustavil pred Verdunom 80 najboljših nemških divizij z znanim geslom: "Nemci ne smejo prodreti!" In niso predrli. Takrat je Petain rešil Francijo, kar je mila domovina danes popolnoma pozabila, kot je videti. Kakšen izdajalec je Petain? Petain ni vzel francoske dežele ter jo izročil nacijem v roke. Ko se je odpor Francije že zrušil pod nemškim blitzkriegom, so poklicali Petaina iz pokoja ter ga 84 letnega starčka postavili na čelo vladi, Francozi so mislili, da bo stari bojevnik ponovil svoj klic: "Nemci ne smejo predreti!" in rešil že zrušeno Francijo. Toda to je bilo že prepozno, ker Francija ni bila pripravljena za vojno, za kar gre zahvala komunistom, ki so vpili proti oboroževanju ter proglašali vojno med Nemčijo in zapadni-mi zavezniki kot imperialistično vojno. Petain je bil v resnici lutka v rokah nacijev za časa okupacije. Bil je lutka v roki svojega ministra Lavala. Morda ga za to opravičuje njegova visoka starost, morda je igral vlogo čakanja, da bo nekega dne še poraben zaveznikom. Za svoja dejanja bo dajal zdaj odgovor pred francoskim ljudskim sodiščem. Če ga ustrelijo ali obesijo, mu bodo za par ur prikrajšali življenje pri njegovi visoki starosti. Pa to je zadeva Francije. Kar bi človek rekel, ko ogleduje to žaloigro je to, da se je Francija več prodala Nemcem sama, kot pa jo je prodal Petain. Lahko rečemo, da je danes v Franciji na odličnih mestih mnogo oseb, ki so bolj zaslužili ime izdajalca, kot je to zaslužil Petain. Ako zdaj Francija išče grešne kozle, da opere svoj madež slabosti ob nemškem napadu, naj jih le, toda pred zgodovino tega madeža ne bo oprala. Vse, kar je. Petain.storil dobrega za Francijo, je vrženo v koš. Postavljen je pred sodni stol kot grešni kozel za grehe drugih. Čut hvaležnosti je zopet dobil novo brco. Pa — to ni nič novega pri človeškem rodu. Take brce so na dnevnem redu — med ljudmi. Morda se bo kdaj človeški rod tudi v tem oziru povzpel vsaj na tisto stopnjo, na kateri so glede hvaležnosti — neumne živali. Kupujte vojne bonde! Dr. Ciril žebot je sin Franca žebota, znanega slovenskega čas-' nikarja in politika v Mariboru, j Njegov oče je bil poslanec v zadnjem jugoslovanskem parlamentu. Ko so prišli Nemci v Slovenijo, s0 ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Tam je umrl kot žrtev nemškega divjanja proti Slovanom. Znan je bil na Slovenskem iz narodnih bojev v Št. Ijlu v Slovenskih goricah, odkoder je družina izvirala. Bil je vedno pristaš Slovenske ljudske stranke. Sin Ciril je docent na ljubljanski univerzi. Pred komunističnim terorizmom se je umaknil v Rim, odkoder je napisal to pismo. Povod za pismo je dal neki članek v imenovanem listu. Pismo je pisano v septembru 1944. Stališče Slovencev do nemštva 1. Bog je dal Slovencem čudovit košček evropske zemlje: sinje morje okoli Trsta, s snegom pokrite Julijske Alpe in Visoke Ture, prekrasna planinska jezera na Koroškem in Gorenjskem, dragocene vinograde v Slovenskih Goricah in rodovitno zemljo v slovenski Pano-niji. Dal jim je torej vse, kar ima Švica, vrhu tega pa še morje, vinske gorice in dobro zemljo. Samo ene reči Slovenci niso dobili — primerne varno-stt pred grabežljivostjo tujcev. Slovenija je namreč postavljena med Nemce in Lahe, za hrbtom pa ji preže Madžari. Ker imajo Slovenci visoko srednjo evropsko kultro in žilavo narodno solidnost, so Slovenci napram Italijanom dobro držali svojo narodnostno mejo vse do leta 1919, ko je Italija dobila celo slovensko Primorje z okoli pol milijona Slovencev. Skozi 25 let je Italija nasilno raznarodovala vse, kar so si bili Slovenci kljub svojemu majhnemu številu s težavo ustvarili. Toda dvamilijonski naro-dič se ni mogel zadostno upirati- pritisku Nemcev od severa, ki so na vsak način hoteli preko slovenskih grobov do morja. Preko Slovenije je imel iti fa-mozni "most do Adrije." Zaradi tega silnega nemškega pritiska so Slovenci na severu izgubili dve tretjini svojega nekdanjega ozemlja. Pariški mir leta 1919 je ugrabil Slovencem še tisto, kar so si bili s trudom otranili svoje narodnosti na Koroškem. Zaradi teh razmer, v katerih se morajo Slovenci boriti za svoje narodno življenje, so že po naravi in iz vse duše nasprotni vsakemu, nemškemu in laškemu imperializmu. Zato Slovenci ne morejo drugega kot pomilovalno se nasmehniti, če jih kdo dolži sodelovanja z Nemci! 2. Skupno s predstavniki vseh srbskih in hrvatskih demokratičnih strank s^ zastopniki najbolj popularne slovenske politične stranke, Slovenske Ljudske stranke, Slovenci prevzeli so odgovornost za odločitev 27. marca 1941. Slovence sta zastopala dr. Kulovec in dr. Krek. Te odločitve proti osišču so potem povzročile naval osišča na Jugoslavijo in katastrofalno delitev Slovenije med Nemce, Lahe in Madžare. 3.'Politični vodja Slovenske Ljudske Stranke je bil ubit v Belgradu 6. aprila 1941. Postal je ena prvih žrtev nemškega napada na Belgrad. 4. Ko so v aprilu 1941 Nemci zasedli Slovenijo, so izjavili, da mora Slovenija postati "nemška zemlja." Slovens.ko ljudstvo, materialno ter kulturno imetje Slovencev je bilo postavljeno izven zakona. Vodilni predstavnik Slovenske Ljudske Stranke v zasedenem delu Slovenije, Rev. Franc Hrastelj, načelnik katoliškega slovenskega tiska v Mariboru, in Fran Žebot, državni poslanec, sta morala v koncentracijsko taborišče v Dachau. Enako je moral tja predstavnik liberalne stranke, dr. Ferdo Pintar. Z izjemo nekaterih starih duhovnikov sto Nemci aretirali vso duhovščino, po številu kakih 700. Nemci so jih vodili po ulicah Maribora in Celja ter jih javno sramotili. Morali so pometati ceste in snažiti stranišča. V ječah so jih mučili. Končno so jih izgnali na Hrvatsko in v Srbijo, kjer žive v težkih okoliščinah. Mariborski škof, dr. Tomažič, je postal jetnik v dveh ali treh sobah svoje škofijske palače,—vse o-stale prostore v hiši so zasedli Nemci. Enako so zasedli vse druge cerkvene stavbe v mestu in po deželi. Večino cerkva so zaprli. Ista usoda kot duhovščino je zadela druge slovenske izobražence vseh stanov in poklicev, vsega skupaj kakih 45,000 lju di. Vse premično in nepremično imetje teh izgnancev je bilo konfiscirano — "brez odškodni ne!"—v prid "Ustanove za pospeševanje nemštva. "Vsak izgnanec je smel vzeti s seboj le majhen zavitek in nekaj denar ja. Tako je izginilo iz dežele 95% voditeljev katoliške in napredne stranke. Dva meseca poznejeso Nemci deportirali cela dva podeželska okraja v bližini Hrvatske Cez noč je moralo 60,000 kmet-skega prebivalstva proč s svoje stoletne zemlje v tujino. Nemci so jih odvažali na veli kih tovornih avtomobilih na bližnjo železniško postajo, od tam pa v živinskih vozovih Šlezijo, na Brandeburško in v druge nemške kraje. V njihove, tako izpraznjene hiše so se vselili Nemci iz Besarabije. Pa to še ni vse. Nemci so nato mobilizirali slovenske fante za nemško Reichwehr. Otroke so trgali staršem iz rok in jih spravili v posebna vzgajališča, kjer se jim je začela vtepati nacijska kultura. Enako so Nemci postopali Slovenci na Koroškem, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Avstriji. 5. V primeru s tem peklom ki je zavladal pod nemško o-kupačijo v dveh tretjinah Slovenije, se je zdelo življenje onem delu, ki so ga bili zasedli Italijani, vse prej ko neznosno To ozemlje vključuje glavno mesto Ljubljano in kraje proti morju. Obsegalo je 330,000 prebivalcev. To je bila famoz-na "Provinzia Ljubljana." Čeprav je bila Ljubljana zasedena po tujcih, je vendar postala pribežališče slovenskih beguncev in v velikem številu so se zatekali vanjo pribežniki izpod nemške okupacije. Tam so bili na varnem. Vse se je pa balo, da utegnejo Nemci končno zusesti tudi ta kos slovenske zemlje. Te okolnosti so pritisnile na prejšnjega bana dr. Natlačena, člana SLS, in Ivana Puclja, člana liberalne stranke, da sta sprejela ponujeno mesto v ta kozvanem "sosvetu" (Consul-ta), ki so ga Italijani ustanovili in je imel šteti dvanajst članov. Ostali člani seveda so bili izbrani iz raznih gospodarskih ustanov. "Poslovanje" tega sosveta je bilo popolnoma brezpomembno in nepolitično. Rečeno je bilo, da bo ta sosvet stal ob strani "Visokemu Komisarju" v zadevah upravnega značaja dežele. Dejansko je bil sosvet samo dvakrat sklican k zasedanju in obakrat je imel samo to nalogo, da je moral poslušati govorniške zmožnosti! Visokega komisarja. Za nasvet jih ni nihče vprašal. Edin političen korak tega sosveta je bila usodna pot v Rim, ti se je končala s sestankom pri Mussoliniju. Čeravno je ail edini pogoj za neznosne razmere v pokrajini ta, da sta dr. Natlačen in Ivan Pucelj vstopila v sosvet in šla v Rim, je vendar vsakdo vedel in se zavedal, da je bila to s političnega vidika slaba reč. Oba omenjena sta dobro vedela, da se spuščata v zelo nevarne reči, vendar sta storila to, da bi obvarovala pred propadom slovensko pribežališče v Ljubljani. Toda kakor hitro je postalo jasno, da je bila "consulta" od strani Lahov samo blufanje, in kakor hitro sta moža imela v rokah dokaze o nepostavnem postopanju Lahov po slovenskih vaseh, sta oba odstopila in se umaknila. To se je zgodilo nekaj mesecev po imenovanju v sosvet. 6. Od takrat naprej so Lahi v ''ljubljanski provinciji" začeli s tako "vlado" kot poprej že 25 let nad pol milijona Slovenci v Primorju. Slovenci so bili postavljeni izven zakona. Laški izgovor za kruto postopanje s Slovenci je bila — "vojna potreba." Laške fašistični organizacije, GJLL, za mladino in otroke, so uvedli v deželo s silo. Svobodne slovenske kulturne, delavske in druge organizacije so Lahi u-kinili. Industrijske in gospo clarske organizacije so dobile laškega komisarja. Tudi slovenska policija je bila razpu-ščena. Ves tisk so vzeli Lahi pod svojo kontrolo. Vse slovenske politične stranke — SLS, Napredna in Soci alistična stranka — so se združile že prav v začetku vojne ter ustanovile Slovenski Narodni Svet, ki je veljal za začasno najvišjo slovensko ob last. Ko je pridrl v deželo oku pator, je šla ta demokratična skupina "pod zemljo." Sloven ski Narodni Svet je zbiral gradivo, ki je dokazovalo nepo-stavno početje Lahov: organiziral je tajno pomožno akcijo in navezoval stike s slovenskimi izgnanci. Istotako je polagoma pripravljal podtalno slovensko vojaško organizacijo. Zbiral je podatke za informacije zavezniški obveščevalni službi; študiral je možnosti za hitro preureditev narodnega življenja po osvoboditvi in delal je pro gram za tako delo. Izdal je mnogo podtalnih brošur in časopisov, itd. Iskal je potov, kako bi prodrl med ves razklani narod in med izseljence, da bi vsi Slovenci zvedeli za delo Narodnega Sveta in se tako pripravili za enodušen odpor, obenem pa za delo reorganiza cije po osvoboditvi, zlasti za u-resničenje naših narodnih zahtev glede ujedinjene Slovenije. Tako bi imel okupator proti sebi enotno fronto vsega na roda, ki je vedel, da ga Nem ci in Lahi hočejo uničiti, toda obenem bi se zavedal, da je ravno sedaj čas za uresničenje visokih narodnih idealov. (Dalje prihodnjič.) -o- 12. april — usodni dan Amerike •UUIIUI1IIIIHW Bonač je prinesel na mizo opler vina in hude besede je rodil vipavčan med gosti, ki so žugali medvedji mrcini grdi, ki se ji je moralo, če je res va-sovala po Pretržju, močno kol-cati. Ako bi bila vsaka beseda, ki je padla tisti večer pri Bonaču na račun medveda mala šivanka, pa bi bil podoben situ za moko. Razume se, da so imeli največ besede taki, ki so vedeli, da bodo ostali doma. Odbrana jagra, Kranj č Miha in pa Herblan, ki naj neseta ponujat svojo kožo medvedu, sta se pa moško držala. Herblan je sicer od časa do časa mogočno pokimal in potrdil, da ?re medved lahko kar k notarju delat oporoko, ker je že toliko kot ran j ki, Kranj č gospodar Preprosto ljudstvo Amerike vsesplošno žaluje za svojim o-četom, ki mu je pomagal do boljšega življenja. Pojavljajo se spomini iz let 1930 — 1932, ko sem videl, kako je tu v Ame^ riki revno ljudstvo pobiralo odpadke iz smetišča, kruh in drugo, da si je utešilo glad. To je bila tista slavna prospe-riteta našega gospoda Hoover-ja, katere si nihče več ne žfeli nazaj. Hoover je obljubil vsakemu pečeno kokoš na mizi in po dva avtomobila v garaži. Vse to se je izpolnilo: avtomobili so bili v garaži, ker rri bilo denarja za kupiti gazolin, pe- če verjamete al'pane cene kokoši pa so bile na Hoover j evi mizi. Potem pa so prišle volitve in leta 1932 smo izvolili za predsednika našega F, D. Roosevel-ta, čigar administracija je nemudoma zasnovala in uresničila program, da se pomaga u-božnim ljudem, ki so skoraj poginili od pomanjkanja pod prejšnjo administracijo. Predsednik Roosevelt je imel >rce za splošen narod in njego va beseda je v splošnem zalegla. Vanj so imeli vsi zaupa .ije in spoštovanje, ker smo vsi sedeli, da imamo poštenega moža na krmilu naše administracije. On je bil oče nas vseh v Ameriki, pa tudi drugim brez pravnim narodom na svetu. Danes žalujejo naši fantje in dekleta po vsem svetu za svojim dragim očetom. So pa tudi ljudje, ki nimajo občutkov ne do sebe, še manj Jo drugih sorojakov. Škoda, da io taki ljudje me nami, kjer sejejo samo neslogo in sovraštvo. Žalibog, da jih osebno poznam, ki govore nespodobne besede po prodajalnah in dru ?ih javnih lokalih in ne poznajo pravega sožitja z drugimi narodi. Kdo jih neki živi, če ne tisti, ki prihajajo k njemu z dolarjem! Brez dolarja jih ne marajo. Žalostno je, da je takim dolar vse in več kot narod! Taki ljudje spadajo med nemške gestapovce, ne pa med ameriško ljudstvo! Oni mislijo, da sedaj, ko ni več Očeta, da bo njihova obveljala in da bodo prevedrili vihar, toda se motijo. Ti podleži niso drugega vredni, kot da bi jim zama> šili usta in jih izobčili iz naše ameriške druge domovine. Od ameriških Slovencev so obogateli, zdaj pa blatijo solvenski narod, ki se tako čudovito hra bro bori za svojo svobodo. Oni ne poznajo ne domovine ne na roda, samo ameriški dolar! Svoboda je meni prva, vse drugo je postranska stvar. Res je, da danes ni v prodajalnah vsega dovolj, kar bi radi in potrebovali, toda naši fantje in dekleta, ki se bore za svobodo po vseh svetovnih frontah, kakor tudi drugi borci, morajo tudi živeti, kakor tudi tisti ljudje, ki jih osvobodi ameriška armada. Narod hoče in mora živeti, in ameriški živež preživlja danes pol sveta. Zato primanjkuje tukaj nekaterih živil, toda o pomanjkanju ali lakoti pa nemoremo govoriti. Imejte malo srca tudi do drugih, pa boste zadovoljni s tem, kar morete kupiti. Še kaj več pozneje. J. Markich. -o-- Število nesreč Statistika preračunana na število prevoženih milj, ko so preučevali vzroke avtomobilskih nesreč, so dognali, da imajo vozniki v starosti pod 20 leti največje število avtomobilskih nesreč. e pa molčal in sa®^ 4 :ozarec, kadar je kdo s' ^ •eš, da naj trčita »a ;mago. _ . j, j 1 Kranjči so bili sp' rsi kot zelo molčeči Uu ilili so veliko in t om uspehe, govorje^ •adi prepuščali drug1 ie bil tndi gospodar (j|jot laj starejši sin Mihe. i tej koloni glavni ju» 'J! jj France je bil lovec ';£aif1? sem bil doma na P°cl p je rad povabil v ^Lm,5^ stvar, ki so ji rekli P Aj mi bili posodili V0?, fljjfJo Sevščka. Ker je ^j,« stare vere, ni napraeI)), i8oŽ, škode ne meni ne Nekoč me je vil tam pod Crvivn* J* 8e ukazal: "Tukaj seCt',»F>i'{« i ti bom prignal zajC, „0® f, rei ga res s svojim B pak dolgoušec je s ^ z tako nepričakovan«' jtL sem mogel takoj od'kiii^«a spustil cigareto iz.r dj|4*f ^i. za puško, ali bi Poka frf 1« v ca. Presodil P» seW' Aj* i bo upal mimo m«^ >J%ta mi nikamor ne »» le veseli še par f^jfl n življenja tam za *8 M •*<> Ko sem šel pa P.® j M proti tisti strata* si jo je zajec izbr ^J^n nji odpor, kot #fSSi Berchtesgaden, pfWMglJ kjer. Še .danes la jjo, TSi da se je vdrl v *en Pioče ga< ntef5 Ifc^ Ko sva prišla P° vf|J Z\ cetom skupaj, ^f, p> "Ali si ga videl. Ji a j( sem mu klaverno v tem ni rekel n°be" Je Šele pred vasjo »a speif%c je čez par ur Pote ^ |>ii šal: "Zakaj ga Pa ^tjo bile vse njegove ff> dan. la P" % e Največ sta l°v| ^ i Ji. France in Cenc°v „e ^ šega para bi čl°v 5t*JJelj, skupaj. Po ves o ^ci,|k> ^ kala po gmajni t /1% bi spregovorila e' dico. Tako sta čeča. Ampak h bilo pa njuno Pr'J. ijl'%. roskujalo. Ej* v JN je bilo, ko j« > gledal proti J^ ^s se od nas prav _„ ^''Jr^' ' pripomni: . jI^O France ni reKe* sta se zvečer l^' ^»J' ob , kotu, mu je i'ek jš » li vse preveč g°v0^ t^l'Si Torej tak Je g. dobri oče, ki .j 4 i Kranj č ata, yi\1 je pa Kranjča fj mirn0 re^lv6' Jerneju. ^ odrf ViV Kranjča mama / shrambi, ki ^ ^A* ^ takoj za vrati. ► jflj ha, ki je bil J dober, Pn ke( ; J % navadno bele**-- ^J^ kot je rekla, »i | ^ Ampak meni J gp^f.V je bil črn i» JJ bolj v slast. »j ie itak vse veli«0 J^ii;, saj veste šli 2 "Jutri bom« ■ k _ Škalčno Pot- .^f^ mov." i1101 ) 0 J,1 Mj. ' spomnili, daJ>'Lf ^ Ijek in na P«? fX" delo kot pa 1 MS Se > "Dajmo se vpil ^ ^ srečo j age, ., 2d je skrbno P^V/J« ostalo kaj v'n>liN: še enkrat ^Li^f, začeli odpra^r ij; Najtežje se Je ^^\ je vedel, d» ji \ Johanca, pij»L čenega \,lf! doma za eno noč % hlev, ki so | Al; medse '.1 Konferenca.^ / f ^ medveda ,le vJd»' i ib ski uspeh, k0 Pravica do življenja Jernej. "Nič. Le zamislila sem se.' Pa se je zasmejala. Drug pred drugim sta skrivala senco, ki jima je kdaj pa kdaj vstala iz duš. Zdaj sta bila sama na tisti samoti. Beta ni vzdržala pri njima, vedno se je držala nekam napeto. Nista ji branila, ko je rekla, da poj de na dnino. Saj se vrne, ko Jernej odide na pot. Noči so bile tako tihe; zdelo se jima je, da živita sama na svetu. Vsakd jutro, ko sta vstala, je sonce že sijalo v nasprotnem bregu. Kdaj pa kdaj—ob jasnih dneh — je bilo tako žarko, da je jemalo vid. Osojno pobočje pa je bilo zeleno in bujno, da je ob pogledu nanj igralo srce. Kadar je sonce slednjič posijalo skozi drevje, so ležali na tleh sami cekini. Vet dan se je pomikalo na zahod, slednjič zagorelo skozi drevje na daljnem hribu. Vsa pokrajina je bila oblita z bajno lučjo. Ječmen je bil pozno use j an, zato je tudi pozno dozorel. Ma-rula ga je žela. Jernej je stal nekaj časa ob njivici in jo gledal s tihim zadovoljstvom nt obrazu. Šel je, naklestil jese-novih vej in jih položil kozi, ki jo je kupil do Žerjuna. Vzel jt rovnico in kopal novino na drugi strani ozke drage. Jeklo je zvenelo, upogibal st je, pobiral kamenje in ga metal za hrbet. Čelo se mu je nabralo v gube, kakor da mu ga venomer orjejo-misli. Kdaj pa kdaj se je zravnal in pogledal na njivo. Tudi Marula se je.£ svojim zardelim obrazom pod belo ruto pogosto ozrla proti njemu. "Hoj! Ali si žejna?" "Malo. In ti?" "Tudi. Čakaj, prinesem vode." "Saj lahko sama grem ponj o." Jernej je prinesel vode v novem putrhu. Pila sta, da je klokotalo, in se smejala. Jernej se ni več vrnil k rovnici, pobiral je snope in jih postavljal v kopice, da bi se osušili. Potem je Marula dela srp v predpasnik in vzela putrh. "Kam?" "Domov, da skuham kosilo. Saj je že pozno." Res, sonce se je bilo že nagnilo čez poldan. Tiste čase sta živela tjevendan, ne da bi bila pazila natančno na obede. Jernej se je tiho nasmihal pod brki in zdaj pa zdaj pogle dal proti koči. Iz veže se je že kadilo. Prikazala se je Marula in šla po vodo, nato je znova izginila v kočo. Ropotala je posoda. Jernej je napenjal možgane, da bi si izmislil kako porednost. Bila je tudi Marula vsa otročja in ga je včasih nedolžno nalagala. Poterii pa smehu ni bilo konca. Postavil je zadnji snop, odšel proti koči in z resnim obrazom stopil v vežo. "Marula! Oče prihaja!" Marula se je naglo obrnila od ognjišča, pobledela ko stena, oči so ji prestrašeno zastr-mele v moža. (Dalje prihodnjič). KOLEDAR DRUiTVENIH PRIREDITEV Na Fajlovem hribu po 22 letih Gnalo me je že dolgo, da se vrnem na Fajtov hrib, kjer sem prebil 1. 1917 celih 8 mesecev . . . Drdrali smo čez Kras. Gib-:na moderna litorina nas je peljala. Ima samo en voz, kvečjemu dva. Navadna naglica /"0-85 km na uro. Dima nič, sedeži mehki, vse snažno: le en vtis te kar ne more pustiti: Na ovinku se bomo prevrnili . . . Dutovlje. . Prej Dutovlje-Skopo. Tega je 35 let, ko so gradili železnico in sta se bodli obe občini za ime postaje. Uprava drž. železnic je rešila sdevo tako, da je ugodila obe-na z imenom Dutovlje-Skopo. Danes se je pa vtopila občina Skopo v dutovski, in na postaj i iitaš le še ime Duttogliano. ,)utovska postaja! Kaj se je rodilo tu med svetovno vojno! gledali smo kar cele gore voj-lega materiala, desk, žice, tra-novja, zabojev, krdela živali, :elo vrsto pekarn, ki so bile ;nane takrat le pod imenom ?ekeraj (Baeckerei). Tu je bil )dcep vojne železnice (Feld->aum), še zdaj stojijo v dolini .Jermana Hribrovega orjaški podstavki cementnega mostu, po katerem je odhajala ta že-eznica proti Kostanjevici. Po cestah okoli postaje in dalje proti Dutovljam * prahu do gležnjev, ozironia ob dežju toliko blata, da si ga moremo sedaj komaj predstavljati, po njem pa odhajajoči bataljoni, trudni in premočeni, molčeči in obloženi, da jih mehak človek sploh gledati ni mogel. Odhajali so v bobnenje na spodnjem Krasu, naslednji večer pa smo jih že spet videli pred dutov-sko bolnišnico na nosilih: pravkar so jih pripeljali: Eden je bil brez roke, drugi brez obeh nog, slepi, nečloveško razbiti ... Ne gre mi izpred oči oni revež: obe roki in obe nogi mu je odbilo, glavo je imel vso razvito, povsdo sama ilovica in obve-se, le eno oko je menda še buljilo topo v me, kolikor ga ni zemlja pokrivala . . . "Vi ste že zopet tu? Odkod? "S Fajti hriba." "In vi?" "S Kostanjevice . . ." "Jaz pa iz —r pekla!" "Gospod zdravnik, zabodite me, končajte me, ne morem več . . ." Oči je stiskal pred menoj od groznih bolečin in žeje, noga mu je*pa ležala v naročju. Dutovlje ... V tistih strašnih poletnih večerih 1915, 1916 in 1917 smo sedeli na Rusi zemlji in smo gledali nemi tja proti Fajtovem hribu: grmelo je tako, da nisi sploh čul presledka, v zraku se je pojavljalo tam doli tisoč kresnic, sami šrapnelski razstrelki, vmes bliski težkih granat in migljanje reflektorjev, jasno smo slišali rezke poke min, ki so pretresali zemljo . . . Samo tu pa lam je kdo vzdihnil: In tam doli je naš Janez, tam na Grmadi je naš Tate, Bog ve, če je še živ ... Pa se je oglasil že stati Miha, počasi je govoril, moder je bil: "So bli res potrebni malo šibe ti fantiči, so bli res potrebni, človek jih ni mogel /eč krotiti . . ., kar je preveč, je preveč . . ." in solza mu je danila iz očesa. Štanjel. Značilna vas! Mr-sla in zračna, stara in upoštevana, svoj grad ima na zahodni strani, ki ne dosega sicer po mogočnosti rihenberškega, ven-lar pa je grad . ... in misliš ob pogledu nanj na žalostno zgodovino tlačanstva in pesti, ki so se dvigali proti tem stavbam, bolje rečeno proti gospodarjem teh gradov. Zdaj je v njem županstvo, in pa precej praznih sob. Stanjelski zvonik prečudne oblike. Konica je podobna "štoku" čukra iz starih, dobrih časbv. Desno ob štanjelski postaji vidimo prvo vojaško pokopališče. Grob za grobom, sami trpini, ki so tako žalostno končali svoj zemski hod, daleč od svojih, daleč od doma. Predor, za njim hitro drugi, navzdol gremo, padamo s Krasa proti braniški dolini. Litorina tega ne upošteva, naglost ista, nehote stopim do motorista: Pozr, da se ne "zatombo-liramo" čez nasipe v braniško dolino, eh! Samo pogledal me je z južnaško brezskrbnostjo: ,"e garantito," bodite brez skr-(be, se ne bomo, in se je na-i smehnil. J Pod nami Spodnja Branica. J Oho, novo šolo ima, pa še kako lepo! Vsak trg bi bil ponosem nanjo. Ob šoli pokrita in proti nam odprta lopa za telovadbo in drugo. Skoraj da se tam zadaj stoječa Marijina cerkvica nekam sramuje, češ nisem več prva in največja, vsaj po zunanji lepoti ne . . . Tam gori višje: S vino. Kako bi neki razložil Jože Ivanov iz tomajskega Križa to ime? Nam se zdi to . . . prav lahko . . . pa, ne prikaži se potem pred očeta Gruntarja z njegovo . . . briškolo in harmoniko. Bi slabo opravil! Rihember/c. Rifenbergo čita-mo na postaji. Joj, kaj dela je dala ta postaja! 15 m skale vsaj so morali sestreljati in odvoziti, da so postavili tja tole postajo. Vsa je v osojnem, neprijetna je. Nad njo pa mogočni grad rihemberški, menda eden najlepših v deželi s svojim velikim obzornikom. Moško je zamišljen ta velikan, človek bi ga občudoval, ko bi ne poznal njegove žalostne zgodovine . ; . Tam na nasprotnem gričku, prek sonca je farna cerkev. V njej je stopal na prižnico in pred oltar mehki naš goriški slavček Simon Gregorčič. Tu je spesnil svojo nesmrtno: "Pod trto bivam zdaj," tu je vzdihoval po svojih nepozabnih planinah: "Nazaj v planinski raj!" Ko bi ga mogli le enkrat slišati, dragega gospoda Šim-na! Kako mehko, boječe in prisrčno božajoče je govoril in molil on v tej cerkvi ... In pa še one čudne reči pred 10. leti v tej župni cerkvi ... Ko je bilo zašumelo po vsej Vipavi in po Krasu o čudežnih prikazovanjih v rihemberški farni cerkvi . . . Prvačina. Smo v dolini. Pogled nam gre na drugo stran, na Gradišče, mirni Gregorčičev dom, kjer so mu v molku krvavele in se le počasi celile skeleče rane, zadane mu po prestrogih kritikih. "Vidiš ono-le veliko hišo tam dol na levi?" "Vidim." "Tam mimo smo šli v ogenj. Ponoči. Vedno bolj tihi smo bili. Preden smo prekoračili onile hrbet tam gor, so nam rekli: Wortlos weiter und Feuer ein-stellen! (Od tukaj dalje vsi tiho in Bog varuj prižgati si cigarete!)" "Ste se kaj bali?" "Da in ne, ampak onemeli »mo pa-vsi in nekaj topega nas je vse prevzelo." (Dalje prihodnjič) WHERE THE FUEL GOES, DELO DOBIJO DELO DOBIJO ŽENSKE IN MOŠKI za ČIŠČENJE URADOV Dobra plača, starost ni omejena Delovne ure za vašo udobnost Zglasite se AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27. St. (vogal Superior) THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI V najem V najem se odda stanovanje 4 sobe in kopalnico, z gore j. Zglasite se na 710 E. 155. St. (99) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4211 Soba v najem V najem se odda lepo, veliko opremljeno sobo za enega ali dva poštena fanta ali ženske. Vprašajte na 539 E. 123. St. po 5 uri zvečer. (99) Farma naprodaj V Ashtabula okraju se proda farma 124 akrov; lepa 8 sob hiša; vsa potrebna poslopja na farmi; nahaja se v bližini dveh industrijskih mest; voda; sa-donosnik. Cefia je $3,500. Pokličite po 5 popoldne CE 0855. (99) A MODERN DESTROYER wes more ' tiuur 3,000'gallons of oil VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, iahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Zup niku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) FORGE POMAGAČI NA DROP KLADIVIH HEATERS OILERS SCALE BLOWERS TRIMMER OPERATORS Plača od ure in plača od kosa Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. (99) Težaki za tovarniško delo Plača od ure in overtime Stalna zaposlitev Pipe Machinery Co. 930 E. 70. St. (103) Stanovanje v najem V najem se odda stanov-anje samo zase. 6 sob, kopalnica, furnez. Zglasite se na 1283^ E. 55 St. Tel. HE 8162. (Apr. 26, 28, 30.) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za 3 sobe, vse v dobrem stanju. Na razpolago je tudi 5 sob, da se takoj vselite. V slovenski naselbini, prašajte na 6521 St. Clair Ave. (99) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripelje-mo na dom, r St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Previden general. — Brigadni general Issac D. White, ki poveljuje 2. oklopni diviziji !). ameriške armade na zapadni f ronti ni prav nič zaupal trem nacijskim ujetnikom, ki so ■prihajali proti njegovem "jeppu," ampak je pozno stal na straži s karabinlco v roki, čeprav so naciji prihajali nasproti z dvignjenimi rokami. V ozadju pa je videti ameriško stražo. Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. i Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Moške se sprejme za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. (99) ženske za čiščenje Lahko delo Podnevi ali ponoči Plača od ure in overtime Stalno delo Pipe Machinery Co. 930 E. 70. St. (103) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. t [ % J V^eict: je si- Kiie: H ,ki podpihuje lju-I^'l!?*! na vislicah. Na| iH^Pii ite» ste mene itn«! Sebe ste oslepari- ■ ^fti^ »e dobi dote! Niti ! ptt^jjv^! Vem, kam me- da bi jo : i smrti. Pa je i ^IgJozažgem..." 1 c^'lk Drejc!" se je o- ] o®*™ up, :lce {\ ' ua se ne pregre- i k0lS# 80 ] i * g Zgrešili! Meni »!** 'if .di lakote po- j j# bom posekal, s pilr | ^m na njive, da 1 n z SrušČem ..." i \ %a se boj!" j j**' boJ'! Ti in tvoja 1 tje'' Moja ni več. Ne i Za SV0J'° hčer. i ie' #pat ^ hodi na prag! 1 ;li. 'jp,"a' Nikoli več na i ^ JL 1 li J'V odg°vorila. Od- t ifl i1 J °In Pocenila k og- s & 4$ V 1 .Vlitih.0stal sam, je ne- j Zagledal se je j % ;MeSadovnjak> kjer se 0ri 'Oe Pretakalo son- j fl!J0, i« j '' Je v vežo. Ali i i 'OCe ? r> .... j % ' saj 01 Je ne 1 j!e s Morda pretaka c jeVC°dej! Udarec je c V* l 8a ko njo. Kazno i 3 K Clc>ti le vest. ■ % e 1«1 bolj potrt ko i * Wihl Je vzdihnil- Ka- v srce in i Vs \ telesne moči, t Nj ibila koiena. t a i Si i6 do stene in Ie" \ ti ne bo zaž*al 1 * 'sf Ni?a ne b0 P°se" i a!# Cvode 'na njive:' v1 S; .mu je s tistim i 0 V lH PUstošeno. Dva j mč ju je ljubil. eV S ,1 rati vsaj zeta. >f '< mu Prekletstvo a ^ V" Ko umre, osta- < n!> H> f°sPodarja. Ga- "fj C^ejali. ena trpkej- * Sblako je ležal d0 ' ^^ S^dihal.Vhi- j K J Clho> le hlapčič j .V Vlevu- i ft/' %Jm* Agata in , .1 11 tf it!', M. Sa je poklicala. ' t ^ ie V! Xh,°dg°voril trdo t1 st Tj ' % je zavr- '. cA f0 Ved«o povečer-; * SH f sem se naje-S k mi dali." > . ,. jgpO' ^^ Cenjeni javnosti sporočamo, da smo preJe ^ ^ ] logo cotton oblek in boljše vrste obleke vse , ' toplo priporočamo. F™ | MARY'S FASHION SHOW* J 6521 ST. CLAIR AVE. \ MRS. M. GIROZAN. lastnica NAZNANILO IN ZAHVA J, Jj S tužnim in prežalostnim srcem i1'1^ se_l , vsem sorodnikom, prijateljem in znancern^ ^ tj^. Bogu vsemogočnemu dopadlo, da je vzel ja višave našega ljubljenega in nikdar zilP k C! očeta in soproga ^itn KAROL BOK ARi vr gSflPJe* ^ ki je vdan v voljo Stvarnika, previden s sv- ^ ti za umirajoče, za vedno zatisnil svoje bl» ^jeŽ^i ^ 2. aprila 1945 v častitljivi starosti 82 ^^ Z^lHlta, blago dušo smo izročili Bogu, telo pa ma dne 6. aprila na Kalvariji pokopališču. jZ^A^itj Blagi pokojni soprog in oče je bil do«' pr^JtSiJ, vasi, fara Zagradec in je prišel v Amen ^ liJ-Jj^ leti. Z vdano hvaležnostjo se želimo 28 'jjrCT čč. gg. duhovnikom: Rt. Rev. kanoniku On' v i,Jf Slapšaku, Rev. Prazniku, za številne oblS.(i 0t> ^J?' u^ dveletne bolezni. Hvala Rev. Bazniku, službe pri sv. Lovrencu in ob času vojask^ ^jj^M v mnogokrat nas obiskal, tolažil in vse izr°c , varstvu. A r6č Prav z vdano hvaležnostjo se želiltl°0pr»vl,m % vsem darovalcem za sv. maše, katere se ^ za mir in pokoj blagega soproga in oC k^i L._» vsem, kateri ste položili vence in cvetlice ^ 1. , fe s tem okrasili zadnje bivališče na zernlj'"obisHof>ij ij ^ hvala dobrim sosedom, ki so nas tolikrat ii, času dolge bolezni, nas tolažili, molili P W čem in njegovo dušo izročali Bogu. jjiv0 l^l&l Hvala Rt. Rev. kanoniku Omanu za S'^ F kveno opravilo in za tolažilni govor v cel | 1 Rev. Slapšaku in Rev. Prazniku za asiSten ^ ki grebni sv. maši. v > V Hvala g. Zormanu za zapete zal° jn vSey pogrebnemu zavodu L. Ferfolia za točno ^ p . ^ sko postrežbo. Hvala nosilcem krste. Ki3*!/' društva Sv. Imena za molitve. Hvala vsem< ^ o ^ ^ a šli blagega očeta kropit, ste čuli ob mrtva ^i1 ^ < molili za mir in pokoj, nas tolažili in Sa b ^ zadnji poti proti dolgi večnosti. ^ ]?! Ti pa, ljubljeni soprog in oče, S,,"4 sva živela v miru jn ljubezni, seda j P®'^'F O odšel od nas, smo zapuščeni v veliki ža1 ^ pt« y e Tvoje dobro delo, Tvoje usmiljeno srC^ ^ i , je bilo za nas, nas vedno spominja na.gelll ^ Tolaži pa nas zavest, da si sedaj v u2'v'j \ %J mi. Saj si sedaj v sv. raju pri Bogu, W ^ J V plačilo za vsa dobra dela. Saj upa"10'^ imaš veliko. Počivaj mirno, ljubljeni ^ dragi in nikdar pozabljeni oče in ProSl^oj'S t V Boga, da se po smrti zopet snidemo v )» ^ dan j i pravi večni domovini v sv. raju- Počivaj mirno, dobri oče, spavaj sladko, moj soprog, ; S . 1 božja volja se zgodila, 1 x c da odvzel te nam je Bog. \ 0 Pri Bogu bomo se združili, na veke gledali Boga, j v? saj to je vedno božja volja, J (J31 da vsi gremo iz sveta. ' ^Jr1 Nad zvezdami bo dom naš V***' . ko se zopet snidemo, , ^ |j veselje bode v višavah, ^o ^ pri Bogu našem Stvarniku. Sm \ Žalujoči ostali: jvf JOSEPHINE BOKAR, soprog' ju1 FRANK, LOUIS, sinova; k MARY poroč. BLATNIK, \ Jk\ Cleveland, O., 30. aprila 1945- NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalos no vest, da nam je umrl dragi in priljubljeni brat VITUS J. KMET Pokojni brat je bil rojen 30. septembra 1907. v Clevelandi Umrl je na dan 15. marca 1945., a pokopali smo ga na dan 19. ma: ca na katoliškem pokopališču Kalvarija. Z iskreno hvaležnostjo in globokim upoštevanjem izrekam toplo in srčno zahvalo vsem številnim sorodnikom, prijateljem i znancem, ki so prišli pokropit pokojnega brata; zahvaljujemo £ vsem onim, ki so nam nudili tolažilne in bodrilne besede ob m šem zopet ponovljenem žalovanju; neizmerno smo hvaležni vsen ki so prispevali rože, cvetje in vence; hvala onim, ki so darova za svete maše; in hvala vsem, ki so s svojimi avtomobili zapel j a pogrebce na pokopališče. Hvaležni smo Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vse pr prave in tako lepo urejeni pogreb in sočutno naklonjenost. Naš brat je odšel v večnost, kamor sta odšla še ne pred letoi dni naš oče in naša mama. Trije so umrli v teku enega leta; p< grešamo vas ob vsaki misli na vas tri. Počivajte mirno in sladk< spomin na vas pa nam ostane svet in sladak do konca našega ži' ljenja. Žalujoči: Brat JOE in sestre: CAROLINE, MARY, FRANCES, ROSE, ANTOINETTE, MILDRED, BERTHA in GERTRUDE Cleveland, Ohio, 30. aprila, 1945. Lawr«nce Tlbbett, Metropolitan Opora baritone and hla wlfo. Jane, always have time for one of the moat Important household taaka-Svlna used cooking fat. They know how needed It Is to help make j mmmaim* joI WAr.an«LM*entlf! civilian products. PIJTE TRINERJEVO GRENKO VINO! "** -^f] Vprašajte zanj v gostilni, kjer ga lahko J . dobite na kozarčke ali v steklenicah. Go- iiwuwati*«^ stiine ga smejo prodajati tudi ob nedeljah s—,,«- j na kozar{ke ali steklenice. WWKMDHWU^ RINE RS r- Lahko ga naročite pri meni. Pošiljamo lUCAMtuxiiof \ tudi iz mesta. Pokličite ali pišite: ITTERWINE i I JACOB J. fffjll VIDMAR Jjgjjj^ ^Jif GLAVNI RAZVAŽALEC ^triVw"1' 2SilSES» i ujS^J fj 626 E. 124. St. GLenville 0560 ^----^ Cleveland 8, Ohio