O imenitni gospe, ki je šofirala tudi enega prvih avtov v Sloveniji, glasilo občine ribnica
je izšla knjiga. 29. oktober 2001, letnik v
Vir: "Dnevnik 0. Rudež KosTer”
RIBNIŠKI PUŠELJC 2001
NAMIGI ZA IZLETE
Vsem tistim, ki ste mi povedali, da namige redno berete, predlagam, da jih, od zdaj naprej, tudi upoštevate in se odpravite na pot. Do konca jeseni bo še veliko lepih dni, zato pot pod noge!
Grad Snežnik
Peljemo se skozi Sodražico do Nove vasi, nadaljujemo po dobro označeni poti skozi Lož in Stari trg pri Ložu do Snežnika, ki stoji na robu gozda. Njegovi visoki zidovi se zrcalijo v gladini majhnega jezera, kije nekoč oskrbovalo grajske prebivalce z vodo in ribami. Predlagamo vam sprehod po okolici, kjer lahko vidite ostanke angleškega parka in več obnovljenih gospodarskih poslopij, ter ogled lovske zbirke in polharskega muzeja.
Za vse, ki bi radi izkoristili lepo vreme in še malo kolesarili, predlagamo vožnjo do Kočevske Reke.
Peljemo se iz Ribnice skozi Dolenjo vas, na dolenjevaškem polju zavijemo v desno, potem nadaljujemo skozi Grčarice in Gotenico do Kočevske Reke. Predlagamo, da se spustite do jezera in se sprehodite po izjemno lepi okolici. Poleg tega je možen ogled cerkve, ki je pred nekaj leti nanovo postavljena kot nadomestek za vse porušene cerkve na tem območju. Vračamo se po novejši cesti, ki ne pelje skozi Gotenico.
Lejla Kratina
TIC Ribnica
1
Četrtič zaporedoma je pred nami izbor najbolj zaslužnih osebnosti Ribniške doline. Odločili smo se torej, da na podlagi dela v javnem življenju izberemo PETNAJST osebnosti, društev, klubov, organizacij, jih damo v vašo presojo, vam damo možnost, da omenjenim še vi dodaste PETNAJST novih (po svojem izboru) in na koncu izberemo(te) pet "pušeljcev", kijih bomo nagradili na sklepni prireditvi. Letošnje leto stremimo za tem, da odkrijemo čimveč novih, svežih imen in obrazov, ki so pustili svojo sled v kulturi, podjetjih, medijih, prireditvah, humanitarnih akcijah, skratka nova imena, ki še niso toliko "znana", kot, denimo, dobitniki nagrad v lanskem in predlanskem letu.
Torej: Ribniški pušeljc je akcija, ko izbiramo zaslužne osebnosti tekočega leta. Ne gre za življenjsko delo posameznika, podeljevanje nagrad takšnim osebnostim namreč vodi Občina. Društvom, klubom in posameznikom, ki so se letos najbolj dvignili nad poprečje, imate do novembra možnost dodati še petnajst svojih "ljubljencev" in na koncu boste izmed 30-tih izglasovali pet Ribničanov, ki jih je javnost leta 2001 posebej opazila.
Tako, prejšnje vrstice ste lahko prebrali že dvakrat, vendar smo jih namenoma pustili še enkrat. Je pa ta naš pušeljc že pošteno vzcvetel, kar se vidi na lestvici. Kruha in iger so zahtevali že Grki in Rimljani in tudi danes se vam najbolj priljubijo tisti, ki vas s svojim delom razvedrijo, sprostijo. Sicer pa, tokrat še imate čas za svoje predloge, torej v tem mesecu, kajti v novembrski številki bomo le še glasovali. Za glasovanje pa ni pogoj samo kupon, temveč tudi navadna dopisnica. Ena dopisnica, en glas in pa seveda naša e-pošta, enkrat poslana, en glas.
Vzemite stvar v roke in veselo na delo, da osebje z lestvice vas bo rado imelo.
En glas, dva glasova, pa kmalu videla bova, koga v decembru bomo razveselili, ko Ribniškipušeljc mu bomo podelili!
Marko Modrej
Lestvica:
VED HROVAČA (ohranjanje etnološke dediščine in starih običajev)	5 glasov
LUCIJA ČIROVIČ (priljubljena Fata v TV Dober dan)	5 glasov
TURISTIČNI PODMLADEK OŠ RIBNICA
(zlato državno priznanje 2. leto zapored za razstavo o Cenetovi gostilni)	5 glasov
SAŠA JAMNIK (zlato priznanje na regijskem tekmovanju in bronasta plaketa na državnem tekmovanju iz flavte. Leta 1998 zlato regijsko in zlato državno priznanje)	4 glasove
Dr. PETER RUS (aktivno in vidno delo v ZD Ribnica)	2 glasova
DRAGO MILINOVIČ (uspešen gledališki in filmski igralec)	2 glasova
MAŠA TRAM TE (več zaporednih zmag v ženski konkurenci triatlona)	2 glasova
ALOJZ MARN (aktivno delo na področju kmetijstva, vedno pripravljen pomagati kmetom in iskati primerne rešitve)	glas
A D'B' TEATR (oživitev alternativnega gledališča ter več dramsko improvizatorskih vložkov na prireditvah)	1 glas
MOTORISTIČNI KLUB RIB'NČAN (promocija Ribnice širom po Sloveniji in preko meja)
1 glas
JAVNI ZAVOD MIKLOVA HIŠA (Knjižnica -promocija bralnih navad, prenova muzejske dejavnosti, odmevne razstave v Galeriji) 1 glas
TŠD GRIČ (aktivno delo v amaterskem športu)
1 glas
URŠKA TEKAVEC (avtorica in režiserka nadvse dobro sprejetih gledaliških iger)	1 glas
JURE RUDEŽ (donatorstvo)
HUBERTKOSLER ml. (donatorstvo, uspešen podjetnik)
KEYLA ANDOLJŠEK (4. mesto na medn. plavalnem mitingu, najboljša uvrstitev ribn. plavalcev, obetavna plavalka)
PLAVALNI KLUB RIBNICA (uspehi članov PK Ribnica na številnih tekmovanjih, aktivno delo pri promoviranju plavalnega športa)
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE RIBNICA (uspehi na regijskih in državnih tekmovanjih v kmečkih igrah)
Predlogi:
BERNARDA KOGOVŠEK (izredna ženska, aktivno, neutrudno delo z mladimi glasbeniki)
JOŽE LAMPE (večkratni krvodajalec, kulturni skrbnik)
FRANCI BUT (zmeren politik, ki mu ni vseeno, kaj bo s Slovenijo po vstopu v EU)
SIMON POGORELC (državni prvak v duat-lonu)
Dr. ALENKA NADLER ŽAGAR (zdravnica z obsežnim strokovnim znanjem, velikim srcem in zna prisluhniti človeku)
MOŠKI PEVSKI ZBOR LONČAR (neprekinjeno 50-letno delo)
RIBNIŠKI PUŠELJC 2001
ZEšEro
Oktobra pišemo:
Zeleno,
ki te ljubim zeleno...
Objekti so sami po sebi mrtva stvar, zato ob sebi potrebujejo živost. To živost izžarevajo ne samo ljudje, marveč tudi drevesa. Tista lepa košata, ki se s svojimi mogočnimi krošnjami ponosno dvigujejo proti nebu. Topoli, hrasti, ljubke lipe, zelene smreke, igličasti macesni... Oko se spočije in vzradosti ob pogledu nanje, ne glede na to, da nas le korak loči do bujnega gozda, ki nas obdaja z vseh strani. Morda je ravno občutek, da smo si uspeli ljudje priboriti le majhne košček čistine, tisti, ki nas sili, da zavoljo nevšečnosti, kijih povzroča drevje, le-to sekamo. Z vejevja kaplja smola in v čarobnem jesenskem času drevo na nas in naše avtomobile sipa odpadlo listje. Nekdo je alergičen na njihovo cvetenje, nekomu zastira pogled, drug bi rad sonce namesto sence, tretji bi senco in robanti na tistega, kije noče. Tako je Komunala posekala smreke, ki so rasle tik ob grajskem zidovju, ker so iglice uničevale strehe bližnjih sosedov. Jeseni bo na drugem mestu v zameno zasadila 30 listavcev. Topoli ob stadionu na Opekarski cesti so postali hlodi, ker zakon zahteva preglednost v varnostnem delu cestišča. Nasproti bencinske črpalke v Žlebiču so bila zaradi istega vzroka odstranjena košata drevesa, ki so poletni turistom nudila zavetje pred pripekajočim soncem. Posekati bo treba tudi hruške, ki krasijo cesto na Breg...In podobna usoda naj bi čakala tudi tri topole, ki krasijo travnik pred bloki na Trubarjevi ulici, št. 4,6 in 8. Že pred dvema letoma se je začela gonja proti drevesom, ki so sporna predvsem zaradi listja, ki poškoduje avtomobilsko pločevino in občina je protest nekaterih stanovalcev odstopila Ministrstvu za obrambo, saj so zemljišče in drevesa v njegovi lasti. Posek sicer ni v interesu ministrstva, toda če bo taka enotna volja stanovalcev, ki jih drevesa tudi dejansko zadevajo (omenjeni bloki), potem bo to dejanje izvršilo, so dejali njegovi predstavniki. Človek razume vse argumente, ki so v igri. A zelenja le ne bo več.
Urednica
Dogodki meseca na straneh	4, 5, 10
Prostorski plan je noveliran
Sv. Gregor ima nove mrliške vežice
V pravljični deželi živela imenitna gospa...
Novice iz doline na strani	8 in 9
Švedi navdušeni nad ribniškim rokodelstvom Odločbe za komasacije izdane
Za človeka gre!	6
Ribniški lionisti zbrali že 2 mio SIT za humanitarne dejavnosti
Kulturne drobtinice na straneh 11,13,28,29
Ribnici manjkajo ambiciozne stvari Razstava. Svetozar Križaj.
10 let knjižnice
MLADI ZA mlade 12
Skavti prodirajo med Ribničane
Razpisi na strani 16, zabavne strani s kvizom na 21. in 22.
Odmeeevi na strani	24,25
Športni utrinki	31 in več
Odpoved financiranja ŠZ RK INLES RIKO - Tegobe rešene?
Ji
11
V
3
ffi
T
D
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor:
Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.100 izvodov
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS:8361 091, 8369 765
Izid naslednje številke: 26. november 2001 Rok za oddajo gradiva za naslednjo številko: 13. november 2001
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu.
Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani www.ribnica.si
.IsšEro
3
■>■<■<>r><>
Q Vandranje po svetniškiHklopeh
Prostorski plan je noveliran
Prostorski plan, ki se šteje za enega najpomembnejših dokumentov naše občine, bo po 15 letih doživel spremembe in dopolnitve, saj seje sredi julija končal postopek zbiranja pripomb in predlogov na predloženi osnutek, ki ga je pripravil Geodetski zavod Slovenije. Javna razgrnitev je trajala dva meseca, saj j e občinski svet junija rok podaljšal še za mesec dni in v tem času je bil plan obravnavan po vseh krajevnih skupnostih. K prostorskemu planu se je tako v vsem času nabralo 220 predlogov. Geodetski zavod, ki je bil kot pripravljavec tega akta izbran že avgusta 1999, se je do njih sedaj tudi dokončno opredelil. 70 odstotkov predlogov je bilo pozitivno opredeljenih, zavrnjeni pa so bili tisti, ki so posegali v zavarovana vodna območja in niso bili sprejemljivi z naravovarstvenega vidika; tisti, ki bi z razpršeno gradnjo kazili videz strnjenih naselij in tisti, ki so nameravali objekte graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih. Kljub vsemu pa pozitivni odgovori Geodetskega zavoda še ne pomenijo, da bo zavod zanje uspel dobiti soglasje tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za kmetijstvo, je 11. oktobra ribniške svetnike na 16. redni seji opozorila predstavnica zavoda Marjeta Novšak.
Sicer pa v prostorskih načrtih ni nikakršnih radikalnih posegov, je dejal župan Jože Tanko. Občina tudi ni želela posegati v zasebne interese, zato meje naselij in industrijskih con niso vrisane tam, kjer interesa prebivalcev ni bilo. Čeprav je interes večine občanov, da bi zemljiščem takoj zagotovili status, ki si ga sami želijo, tako daje bilo treba nekatere želje zavrniti, je dodal.
"Na novo so določene meje kmetijskega in urbanega prostora, določene nove meje naselij ter obrtnih in industrijskih con, opredeljena naravna in kulturna dediščina ter predvideni nekateri ukrepi, ki naj bi izboljšali parcelno in posestno strukturo kmetijskih zemljišč. Občina pa je še posebno pozornost namenila prometnim in komunalnim koridorjem. "
Industrijske cone ostajajo iste, kot so že do sedaj, pa tudi prostora za širitev stanovanjskih naselij ima Ribnica z načrtovanima novima sos-
eskama, Humcem in Hrastjem, dovolj. Povsod je možna tudi širitev v že obstoječih naseljih, a lastniki parcel pogosto nimajo interesa, da bi lete tudi pozidali, meni župan. Toda k temu teži tudi država, saj hoče s svojimi zakoni poseliti in sanirati degradirane objekte, ohraniti obstoječi stavbni fond in infrastrukturo ter omejuje novogradnje, je pojasnila Novšakova. Po tej plati ima Ribnica skorajda srečo, da ima na razpolago dve še skoraj nepozidani naselji, med katerima Hrastje omogoča gradnjo kar 250 objektov. Tam trenutno stoji le nekaj hiš, toda Novšakova meni, "da bi bilo Hrastja že pol pozidanega, če bi imela Ribnica močno industrijo." Tako pa zazidalna načrta stojita že 10 let.
Benjamin Henigman je novelaciji prostorskega akta oporekal, češ da je restriktiven, še posebej zato, ker je večina naselij znotraj kmetijskih območij, in so zato pri posegih deležna hudih omejitev. "Ne vem, zakaj tako ohranjate samo ozka jedra naselij, namesto da bi dopuščali tudi njihovo dopolnitev?" je namenil vprašanje Novšakovi. Le-taje dejala, da mora občina sanirati in zapolniti stare, opustele objekte. "Zdaj imate npr. v Brežah 5 opustelih hiš in 5 objektov z enim samim prebivalcem. Če jih vi ne boste zapolnili, kdo jih potem bo?"
Kljub vsemu zna biti varstveni režim, ki ga za Gorenjo vas, Hrovačo, Prigorico, Goričo in Dolenjo vas predvideva tudi Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, sporen, ker tak režim pogojuje obnovo objektov. Ta je večinoma dosti dražja, zato je Občina oporekala nekaterim predlogom. Meni celo, da bi se v strnjenih vaših jedrih, kjer je zelo gosta pozidava, moralo dopustiti rušenje nefunkcionalnih in neuporabnih objektov.
Tako bi vsaj ostalim prebivalcem zagotovili funkcionalno zemljišče, ne pa, da se bodo, tako kot sedaj, mnogi raje izseljevali, ker imajo premalo prostora.
"Zdaj imate npr. v Brežah 5 opustelih hiš in 5 objektov z enim samim prebivalcem. Če jih vi ne boste zapolnili, kdo jih potem bo?" je dejala Marjeta Novšak (desno)
Ovinek pri Sušju bo svoj epilog doživel z razlastitvijo
Razlastitev lastnika, ki ne želi prodati dela zemljišča, predvidenega za rekonstrukcijo ceste Sodražica - Žlebič, se bo po osmih letih neuspešnih dogovarjanj Direkcije RS z lastnikom, sedaj lahko začela. Prvi pogoj je bil namreč veljaven prostorski akt, na podlagi katerega se lahko izdela lokacijski načrt, ki je pogoj za začetek razlastitvenega postopka. Načrte za lokacijski načrt že izdeluje Projektivni atelje Prostor iz Ljubljane, naročnik načrta in investitor posega v prostor je Ministrstvo za promet, postopek priprave in sprejemanja lokacijskega načrta pa vodi ribniški oddelek za okolje in prostor. Prva faza je ravno program priprave načrta, ki so ga ribniški svetniki sprejeli na oktobrski seji.
Andrej Klemenc st. vendarle imenovan za častnega občana
Če bi sodili le po predlogih, ki jih je svetnikom za podelitev letošnjih občinskih nagrad predložila komisija za volitve in imenovanja, potem najvišjega naziva letos ne bi nihče prejel. Toda svetnik SDS Miha Klun je na seji izpostavil, da je komisija pravočasno prejela predlog o imenovanju Andreja Klemenca st. za častnega občana in da zato ni razloga, da predloga ne bi obravnavala. Klun je ponovno poudaril zasluge, kijih ima dolgoletni predsednik ribniškega turističnega društva za razvoj turizma, še posebej pa tradicionalnega ribniškega sejma, katerega pobudnik je. Klun je poudaril tudi Klemenčev prispevek k postavitvi Parka kulturnikov, "ki na domiseln način ponazarja vse duhovno bogastvo Ribniške doline."
Benjamin Henigman je kot predsednik komisije zagovarjal njeno prvotno stališče in zatrdil, daje komisija vse predloge SDS in SLS+SKD dobro preučila in se odločila tako, kot je zapisano.
Kljub vsemu je bil nato Andrej Klemenc st. izglasovan za častnega občana, čeprav so proti njemu volili trije svetniki iz vrst SLS+SKD. Dobitniki letošnjih občinskih nagrad in priznanj, ki so bila podeljena na večer ribniškega občinskega praznika, 23. oktobra, so navedeni na strani 7.
Romi pa še kar naprej burijo ribniškega duha
Pod točko Razno seje ponovno znašla protestna nota stanovalcev Lepovč, ki jo je županu, skupaj s podpisi, posredoval Andrej Mate, tudi sam prebivalec tega naselja. Stanovalci od lokalne skupnosti zahtevajo, da končno najde neko rešitev, "vendar ne v našem naselju". Število Romov se po njihovem mnenju nenehno povečuje, priseljujejo pa se tudi Romi iz drugih romskih naselij in občin: Grosuplja, Kočevja in Novega mesta. Razlog za to vidijo stanovalci tudi v tem, "ker jih lokalna skupnost pusti povsem pri miru". Težava pa postaja, ker zdaj ne gre več za to, da bi imeli prebivalci kakršnekoli predsodke proti tem sodobnim nomadom, ki ne sprejemajo civilizacijskih norm, marveč zato, ker prihaja do vse pogostejših konfliktov.
"Romi so začeli izsiljevati in fizično napadati naše otroke, od njih zahtevajo denar. Vse bolj so predrzni in agresivni tudi do starejših. Po naselju se prevažajo z neregistriranimi avtomobili brez vozniškega izpita in z neprimerno hitrostjo. Dnevno nam pregledujejo kontejner za kosovne odpadke, če se jim ponudi
priložnost, pa tudi individualne zabojnike za smeti. Daleč okoli romskega naselja je razmetano, širi se smrad, obstaja nevarnost širjenja nalezljivih bolezni," so v peticiji zapisali prebivalci Lepovč.
V vsem imajo prav, v ničemer ne pretiravajo. Tudi tabor v Lepovčah je vsa leta sporen, ne samo tisti na Nemškem Brezju. Poseben je morda le toliko, ker se v njem zadržuje precej Romov iz drugih občin, pa če to policija potrdi ali ne. Obravnava se jih namreč kot enakovredne državljane, torej se lahko 30 dni zadržujejo na enem in istem mestu, ne da bi se bili dolžni tam prijaviti. Potem gredo na kratek obisk k sosedom v Kočevje, na primer, pa spet nazaj v Ribnico, 'nabirat' novih 30 dni. In tako gre v nedogled. Človek ima zato res občutek, da se njihovo število nenehno povečuje. Verjetno tudi se, čeprav policija trdi nasprotno. Pogled namreč nikoli ne vara. In Ribnica je res, ničko-likokrat smo to že zapisali, preplavljena z Romi. Zdaj se že sredi belega dne prevažajo z neregistriranimi avtomobili po lokalnih cestah, ne več po kolovoznih poteh, ker dobro vedo, da za to ne bodo plačali kazni. Župan je na sami seji obljubil, da se bo ponovno pogovoril z inšpekcijskimi službami in policijo, "glede lokacije pa bodo veliki problemi". Vsak predlog je do sedaj propadel, "zato se bomo najverjetneje še naprej ukvarjali s peticijami".
Novo zamisel je posredovala Olga Tanko, ki je dobila informacijo, da občina Črnomelj Romom plača polovico kupnine v primeru, da kupijo nepremičnino izven občine. Najbolj radikalen je bil Vinko Levstik, ki je predlagal, naj jih policija izžene, medtem ko so ostali svetniki modro molčali, saj že vsa leta ne najdejo
V NEKAJ STAVKIH:
•	Edini semafor v Ribnici, pa še ta skoraj nikoli ne dela, naj bi popravljali drugo leto. Popravilo bo občino stalo 4-5 mio SIT.
•	Ravnateljica Vrtca Ribnica ostaja Andreja Hojč. Bila je edina prijavljena kandidatka.
•	Hitro rastoče podjetje Ristro d.o.o. namerava poleg že obstoječe proizvodne hale v Lepovčah zgraditi še eno.
•	Stanje ribniškega proračuna po pretekli polovici leta: prihodki so bili za 60 mio SIT nižji od načrtovanih. Najmanj denarja je v občinsko blagajno prispelo od prodaje premoženja. Prodaje stanovanj namreč še ni bilo. Taksa za obremenjevanje vode bo pobrana šele do konca leta, občina pa čaka tudi še na 6 mio SIT neplačanih stanarin.
Ni zanemarljivo niti dejstvo, da seje morala občina zaradi nelikvidnosti kratkoročno zadolževati.
sprejemljive rešitve.
Nekateri občani so sicer zagrizli v idejo, ki jo je pred časom izrekel član sveta KS Ribnica, češ da bi bila za Rome najbolj idealna lokacija opustela stavba v Glažuti, a so skočili gozdarji. Vse, kar naj bi se v kratkem spremenilo, bo le to, da naj bi do naslednje seje (ali še kasneje) na mizo svetnikov prispelo novo poročilo o dosedanjih aktivnostih Občine pri reševanju tega akutnega problema.
Tekst in foto Alenka Pahulje
"Lepe in prepotrebne" mrliške vežice sedaj tudi pri Sv.Gregorju
Mrliške vežice pri Sv. Gregorju so bile šele šeste na spisku želja, ki so ga pred leti zabeležili sodelavci projekta CRPOV, celostnega razvoja podeželja, pa vendar je bila želja krajanov prej izpolnjena. Gradnja, kije bila v rokah Gradišča iz Cerknice, je sicer potekala leto in pol, zaključena pa je bila letošnjega maja. Do slavnostnega odprtja pa je prišlo šele 19. oktobra, saj vežice niso dobile uporabnega dovoljenja zaradi oporečne vode. Voda iz zajetja pri Sv. Gregorju je nasploh sporna, saj so inšpekcijski pregledi dokazali, da je onesnažena s fekalijami in jo je trenutno potrebno za pitje prekuhavati vsaj 20 minut. Oporečnosti vode in težav z zajetjem se
Slovesen prerez spominskega traku. Škarje v rokah župana, spremljevalca pa predsednik in podpredsednik KS Bogdan Adamič ter Alojz Levstik.
je zato v svojem govoru ob odprtju dotaknil tudi ribniški župan, Jože Tanko, ki je navzoče še enkrat pozval, naj sodelujejo s prizadevanjem Občine, da se vsi vodovodi priključijo na javnega oz. se opremijo z ustreznimi filtrirnimi sistemi.
Sicer pa je z mrliškimi vežicami uresničena tudi želja Občine, da investicije razprši po celi občini in največ jih je bila po županovem mnenju deležna prav KS Sv. Gregor. Urejena je bila na primer cesta do Štangarjev, cesta od Junčjega do Male Slevice in še nekaj drugih odcepov.
Z mrliškimi vežicami, ki so občino stale 22 milijonov tolarjev, se tako dviguje tudi splošni standard okolja, v katerem prebiva okrog 700 prebivalcev. Le-ti si želijo tudi večjo pomoč kmetijstvu in turistični dejavnosti, dobrodošel pa bi bil tudi lesno-predelovalni objekt, ki bi vsaj nekaterim nudil zaposlitev. A slednje ni več v pristojnosti občine, ampak je odvisno od interesa samih krajanov, je dejal župan. Pozval pa jih je, da čim hitreje najdejo primerno površino za športno igrišče, saj občina v zadnjih letih namenja posebno pozornost in proračunska sredstva za
Samega odprtja se je poleg vrste občinskih predstavnikov in projektantov udeležila tudi manjša skupina krajanov, glavnina kulturnega programa pa je bila tokrat v rokah gregorskih osnovnošolcev.
rekreativne dejavnosti v smislu: "Vsako leto eno športno igrišče". Večnamensko športno igrišče je odslej prva želja krajanov, je dejal predsednik KS Bogdan Adamič, ki se je razveselil tudi najnovejše pridobitve-mrliških vežic. Preteklo je namreč precej let in potrebno je bilo veliko prizadevanja KS in precejšen posluh župana, da seje projekt izpeljal, je dodal Adamič. Rešiti je bilo treba tudi zaplet glede lokacije vežic, saj so se nekateri krajani nagibali k temu, da bi bile tik ob pokopališču, ne pa preko ceste. Prevladali so rezultati ankete ter mnenje strokovnih institucij, je dejal Adamič.
Tekst in foto A. Pahulje
x/:>:ri/vi ■>icior>c><■
Cl.OV'lIV/V C5KEI
N ZA HUMANITARNE CIUE V LETU 2001 > ŽE ZBRANIH VEČ KOT 2 MILIJONA
TOLARJEV
Lions klub Ribnica je svoje človekoljubno poslanstvo že tretjič združil na dobrodelnem plesu
"Skupaj z vami, člani, pa vendar prvi med enakimi, je lian Hubert pomembno prispeval h kakovostnim odnosom v javnosti. Znano namreč je, da prav v vašem klubu že pri planiranju projektov humanitarne pomoči najdete načine in sredstva za predstavitev javnosti."
Ustanovni predsednik Hubert Kosler je bil tako na prireditvi deležen najvišjega priznanja (DGAA), ki ga sme podeliti guverner, izročil pa mu ga je vice guverner II Milan Kapetan.
Predsednik Lepold Trdan prejema dar iz rok guiding liona g. Kukca
Osrednji letni dogodek ribniških lionistov se je odvijal na sobotni večer, šestega oktobra, v prostorih kočevskega hotela Valentin -tokrat že 3. dobrodelni ples, na katerem se je zbral 101 gost. Ob letu osorej sije bilo potrebno zastaviti nove načrte v humanitarnih prizadevanjih, h katerim se je zavezalo sedaj že 26 članov Lions klub Ribnica. Ples pa je gotovo tisti elegantni način, preko katerega se lahko zbere dobršen del sredstev, ki so nujni za uresničitev letošnjih prednostnih ciljev: slabovidni sestri - dijakinja zadnjega letnika gimnazije in absolventka fakultete - naj bi dobili posebno računalniško opremo, prilagojeno slabovidnim; socialno ogroženi družini s štirimi otroki iz Ribnice naj bi kupili šolske potrebščine in pomagalo naj bi se varovancem Varstveno-delovnega centra Ribnica pri nakupu športne opreme, ki jo potrebujejo za udeležbo na Specialni olimpia-di. Za vsa ta plemenita dejanja, ki jih pomoči potrebni potrebujejo, lionisti pa si zanjo zaslužijo veliko zahvalo, bi bilo potrebno z donacijami, srečelovom in vstopnino zbrati 1.450.000 SIT. A ribniškim lionistom je uspelo z dobrodelnim plesom in preko donacij nabrati celo preko 2 mio SIT, zato so z akcijo zelo zadovoljni, je dejal predsednik LK Ribnica Leopold Trdan.
Člani so s pomočjo sponzorjev zbrali kar preko 300 dobitkov, glavni pa je bil dar Krasa Sežane, slastni pršut. Sreča ga je ulovila prav za rep, saj ni imel nihče sreče pri izbiri njegove srečke in je bila tako potrebna licitacija. Dar je nazadnje pripadel Alojzu Maroltu, ki je postavil tudi najvišjo ceno za sliko Hama Čavrke, licitirano na dražbi. Nova Štifta v pozni jeseni, dar Nataše Kolenko, ki je nosila izklicno ceno 40.000 SIT, pa je postala last predsednika LK Ribnica Leopolda Trdana. Nikakor se med sponzorskimi darovi ne sme pozabiti omeniti tudi računalnika v vrednosti
250.000	SIT, ki ga je lionistom poklonilo podjetje iz Zagorja.
Od svoje ustanovitve leta 1999 je Lions klub Ribnica zbral in posredoval že preko 5,400.000 SIT dobrodelne pomoči, skupaj z letošnjim plesom torej preko 7 mio SIT. Ravno zato ga zveza zdaj že skoraj 39 lionističnih klubov v državi uvršča "med aktivnejše Lions klube v Sloveniji".
Ves ta čas je tudi številčno dokaj stabilno, saj je od prvotnih 24 naraslo na 26 članov. Od letošnjega poletja člane vodi, kot že rečeno, Leopold Trdan, čigar želja je, da bi klub poleg dobrodelnosti še naprej deloval tako, da bi
bili "maksimalno izpolnjeni smotri lionizma in da bi med vsemi lioni v klubu veljal kodeks lion-istične etike, ki je osnovni pogoj njihove uspešnosti".
Na samem plesu se je za ves dosedanji trud zahvalil svojima predhodnikoma Olgi Tanko in ustanovnemu predsedniku Hubertu Koslerju. Lion Kosler je bil na prireditvi deležen tudi najvišjega priznanja, ki ga sme podeliti guverner. "S svojo notranjo in javno podobo je kljub obveznostim v poslovnem življenju in okoliščinah, ko za njegovo pozornost tekmujejo tudi družina, kariera in druge dejavnosti, uspel ustvariti dovolj vznemirljivo ozračje in take odnose v klubu, ki vzpodbujajo k snovanju in realizaciji humanitarnih projektov za dobrobit lokalne skupnosti," je v obrazložitvi zapisal guverner 129. slovenskega distrikta Marjan Starc.
Darovano od leta 1999 dalje:
2.700.000	SIT za nakup ultrazvoka in 1.554.000 SIT za nakup refraktometra, naprave za določanje dioptrije za zdravstveni dom Ribnica.
500.000	SIT finančne pomoči za šolanje otrok iz socialno ogrožene družine, katere člani so slabovidni. 224.508 SIT za nakup posebnega računalnika za slabovidnega študenta.
200.000	SIT pomoči, nakazane Lions klubu Log pod Mangartom. 131.976 SIT Športni zvezi Ribnica za brezplačno uporabo bazena za invalide. 100.000 SIT za pomoč duševno prizadetim.
Lionisti v Sloveniji sedaj delujejo 11 let, za dobrodelne namene pa jim je uspelo pridobiti že nekaj milijonov nemških mark. Samo v letu 2000 preko 500.000 DEM, je dejal vice guverner II. in predsednik 3. cone, kamor sodi tudi Lions klub Ribnica, Milan Kapetan. Prireditve se je udeležil skupaj z guiding lionom Jožetom Kukcem in predsednikom Lions kluba Novo mesto, ki je botrski klub ribniškemu.
Druženje in zabava, ki sta povezovali lioniste na tretjem dobrodelnem plesu, sta vodili k višjemu cilju, ki naj bi bil tudi princip delovanja vseh Lions Club International: spoštovanje kulture lastnega okolja, prijateljstvo, spodbujanje čuta solidarnosti, osebna predanost, velikodušnost in humanitarna skrb za druge.
Alenka Pahulje
Foto Foto TONI
NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE RIBNICA, 2001
Naziv častni občan se podeli gospodu Andreju Klemencu za dolgoletno delo na turističnem in kulturnem področju
Andrej Klemenc je že dolga leta, več kot pol stoletja aktiven v ribniškem turističnem društvu, odleta 1961 pa, s krajšimi prekinitvami, njegov predsednik. Je med pobudniki in vsa leta med glavnimi organizatorji tradicionalnega sejma suhe robe in lončarstva, kije še utrdil sloves Ribnice kot rokodelskega kraja. Ribniški sejem, letos že 26. po vrsti, je pripomogel k izjemni promociji Ribnice kot kraja, znanega po izročilu svojih prednikov, ki so "obžirali po celem svetu" in mu prodajali svoje izdelke iz gline in lesa. Ta sejem tudi dokazuje, daje Ribnica kraj, kjer je še vedno živa domača obrt, ki vsako leto privabi stare in mlade iz cele države. Pod predsedovanjem gospoda Klemenca je postalo Turistično društvo Ribnica pobudnik, organizator in sofinancer Parka kulturnikov. Park na nazoren način prikazuje duhovno bogastvo ribniške dežele, ki je rodila in hranila številne, širšemu svetu poznane in ugledne može.
V zadnjem času je bil gospod Andrej Klemenc, poleg organizacije vsakoletnih Ribniških sejmov, aktiven in pomemben člen v verigi tistih, ki so odločilno pripomogli k uspešni izpeljavi obeh izseljenskih prireditev v Ribnici.
Na svoj način gospod Klemenc vseskozi spremlja utrip Ribniške doline in njene pokrajine tudi kot pesnik amater, ki se oglaša pod psevdonimom Sergo zlasti v farnem listu Ribniški sejalec.
Urbanovo nagrado prejme gospod Edo Tanko za življenjsko delo na področju gasilstva
Edo Tanko, tajnik ribniške gasilske zveze, je človek, ki ga prav gotovo pozna vsak, ki je vsaj en dan preživel med gasilci. Že več desetletij se posveča gasileriji in razvoju gasilstva na področju občine Ribnica pa tudi širše, saj je bil več let aktiven v Gasilski zvezi Slovenije.
Delo tajnika v občinski gasilski zvezi opravlja več kot trideset let. Na njegovo pomoč in bogate izkušnje lahko računajo vsi organizatorji gasilskih prireditev, saj j e ni na našem področju, v kateri Edo Tanko ne bi aktivno sodeloval.
Gallusovo priznanje prejme Metod Jaklič za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na področju amaterske igralske dejavnosti
Metod Jaklič preko 40 let nadaljuje tradicijo Svetega Gregorja na področju amaterske igralske dejavnosti. Sprva kot igralec, kasneje pa tudi kot režiser je združeval ob sebi generacije amaterskih igralcev, letos je bila že peta.
Metod Jaklič, od mladih nog je tudi član pevskega zbora Slemena, še pred časom enega vodilnih zborov v Ribniški dolini, sedaj opravlja delo predsednika Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti za ribniško področje.
Priznanje si zasluži za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na področju amaterske igralske skupine. Te so svoj čas delovale v več ali manj vseh krajih naše občine, obstala pa je le pri Svetem Gregorju, za kar gre zasluga prav Metodu Jakliču.
Gallusovo priznanje prejme gospod Jože Lampe za dolgoletno delo na humanitarnem in kulturnem področju
Jože Lampe seje pred 14 leti priselil v Ribnico. Že naslednje leto seje pridružil gledališki skupini KUD Gallus in sodeloval kot igralec v gledaliških predstavah in drugih prireditvah, zlasti pa na vseh občinskih proslavah dneva državnosti. Prav tako je dal svoj pečat organizaciji odmevnih že tradicionalnih božično-novoletnih koncertov v Ribnici.
Še posebej si gospod Jože Lampe zasluži Gallusovo priznanje za izjemno človekoljubno dejanje: zapisal se je krvodajalstvu in mu ostal zvest do danes; število odvzemov kaže številko 376 in je vsaj neuradno med prvimi šestimi darovalci v državi. Z bratom Metodom, ki je župnik v Grahovem pri Cerknici, pa imata zanimiv, družinski rekord: oba skupaj sta darovala kri že skoraj 800-krat.
NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE RIBNICA, 2001
Priznanje občine Ribnica prejme Ana Češarek za dosežke na področju umetniškega oblikovanja gline
Z vso močjo se ji je prebudila umetniška sila pred tremi leti. Njene roke dajejo brezoblični kepi gline umetniško obliko, ki v tistem trenutku vre iz nje. Njena dela so hitro opazili likovni strokovnjaki in širša javnost. Začele so se vrstiti razstave, pa tudi nagrad ni manjkalo:
-	druga nagrada za jaslice iz gline na ljubljanskem magistratu -1999
-	prva nagrada naslednje leto.
Razstavljala je doma in v tujini. Trenutno se pripravlja za razstavo v Rimu. Njena dela krasijo že veliko cerkva in kulturnih ustanov in prav je, da priznanje občine Ribnica krasi tudi njen dom.
Priznanje občine Ribnica prejme Ekipa mladih:	Irena Andoljšek, Jože
Andoljšek in Ema Adamič za vidne dosežke na področju popularizacije kmetijstva.
Ekipa mladih Irena Andoljšek in Jože Andoljšek iz Velikih Poljan ter Ema Adamič iz Grabna, ekipa iz Ribnice, ki je dvakrat zaporedoma (leta 2000 in 2001) osvojila naslov državnih prvakov v kvizu "Mladi in kmetijstvo". Tekmovanje je že tradicionalno. Vsaka ekipa se mora najprej dokazati na regijskih kvizih. Na ta način se popularizira kmetijstvo, animira mlade in spodbuja druženje.
Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani vabi medse vse mlade z veseljem do plesa in petja.
V skupini, ki se že preko 5 desetletij prizadeva ohraniti našo raznovrstno ljudsko kulturo, pleše in poje preko šestdeset mladih, predvsem študentov iz vse Slovenije. Plešemo plese iz vseh pokrajin Slovenije, kar nas po kvaliteti in raznovrstnosti uvršča v sam vrh folklornih skupin. Imamo vrsto nastopov po Sloveniji ter tujini, vsako leto pa se udeležimo vsaj ene daljše turneje. Mladim in pa tudi malo starejšim zato želimo pokazati, da utegnejo biti ples, petje, nastopi in še posebno turneje prav zabavni!
Tel./faks:+386 (0)1 2514312 E-mail:afs.marolt@guest.arnes.si
i	/v
2 Ribniška športna dvorana najvecja na g poti od Ljubljane do Kolpe
^ Dvorana, ki naj bi bila po končani obnovi, predvidoma leta 2003, največji |e| športni objekt med Ljubljano in Kolpo, bo letos dobila dodatnih 1000 m2 A površin. 300 m2 bo takšnih, ki bodo posebej prilagojeni predšolski športni 1 J vzgoji, je dejal župan Jože Tanko. Poseg, o katerega nujnosti seje v javnos-Jfj ti vsake toliko časa polemiziralo, bo tako obnovil dotrajani objekt, ki nima zagotovljene niti ustrezne požarne varnosti. Namesto ene bodo v prihod-^ nje tri vadbene površine in dvorana naj bi bila usposobljena za mednarod-k . na tekmovanja, je dodal. Ločene vadbene površine bo moč tudi lažje tržiti, 1^1 v komercialno ponudbo pa naj bi bili vključeni tudi fitness, plesna in borilna delavnica, utežarna in plezalna stena.
Vidna sprememba bo tudi vhod, ki bo odslej s strani zdravstvenega doma in ne več s šolskega dvorišča. V ta namen bo narejeno tudi parkirišče za okrog 80 vozil, ki naj bi bilo v dopoldanskem času na razpolago tudi strankam ZD, vrtca in šole Je načrte sprememb predstavil župan. Obnova pa bo seveda potratna, saj j e že lani, ko seje investicija začela, predvsem pa letos, požrla 95 milijonov tolarjev. Do zaključka obnove naj bi končni strošek presegel 600 milijonov tolarjev. 12. oktobra je bil v Uradnem listu že objavljen razpis za začetek druge faze obnove, ki bo zajemala osrednji del objekta in dodelavo dvorane. Ta naj bi bila tako usposobljena do septembra 2002 in pripravljena za tekoči šolski in rekreativni program, je še dejal.
Seveda, če bo pritok finančnih sredstev v okviru pričakovanj. Od skupne 600-milijonske vsote bo namreč Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo le 24 odstotkov, kar znese 139 milijonov SIT, iz Fundacije za šport pa je letos priteklo 17 mio SIT.
Praviloma za take posege ministrstvo prispeva kar 40%, toda obnova ribniškega objekta ne poteka po standardnih merilih. Ribnica želi po besedah Jožeta Tanka narediti atraktiven športni objekt, ki bi se ga lahko tudi primerno tržilo. Na to so opozarjali že mnogi športniki in pri tem vedno izpostavljali nujnost nočitvenih kapacitet, kar pa ni naloga občine, marveč izziv podjetnikom.
Odločbe za komasacije izdane, a celoten postopek traja do 3 leta
Upravna enota je avgusta izdala odločbe o uvedbi treh komasacijskih območij, ki zajemajo 410 hektarjev površine na področjih Prigorice 1, Prigorice 2 in Dolenje vasi. Na vseh omenjenih področjih je Občina uspela zbrati od 81-do 85-odstotno soglasje lastnikov, saj je več kot 80-procentno strinjanje osnovni pogoj za uvedbo komasacijskih postopkov. Le-ti so za tako razdrobljeno lastniško strukturo, kot je v Ribniški dolini, nujni. Zgovoren dokaz je dolenjevaško območje, kjer kar 459 lastnikov razpolaga z 296 hektarji površine, na kateri imajo 3380 parcel. Parcele naj bi se tako povečale kar za trikrat, s tem pa bo omogočen tudi strojni način obdelave in povečana možnost oddaje zemlje v najem. Postopek komasacij pa ne bo hiter, saj je potrebno osebno vročiti vseh 1200 izdanih odločb ter počakati na pritožbe. Slednjih je bilo doslej res le 14, toda tudi 80 odločb še ni bilo vročenih in ravno te bodo morda najbolj problematične. Lastniki so ali v tujini ali pa gre za zelo nejasne in zapletene zapuščinske razmere, večje število dedičev ali celo neznane lastnike. Če lastnika ne bo možno določiti, bo Upravna enota, ki od izdaje odločb dalje vodi kmetijski postopek,
ŠVEDI NAVDUŠENI NAD RIBNIŠKIM ROKODELSTVOM
S predsednikom obänskega izvršnega sveta v švedski Landskroni, Gostom Nibsonom, sva se za krajši pogovor dogovarjala že za septembrsko številko, ko je bil skupaj s triäansko delegacijo ribniški gost na znamenitem sejmu suhe robe in lončarstva. Pa naju je prehitel čas in prišla jesen, in tako kot ta letni čas zbira lis je, tako sva midva spomine na Ribnico. Da pa bi bila zadeva tudi novinarsko aktualna, je bilo potrebno g. Niksona povprašati tudi o tem, ali se bodo odnosi med občinama, ki so se po aprilskem obisku ribniškega župana v Goteborgu in Landskroni dokaj dobro usidrali, obrodili sadove, kijih morda pričakujejo podjetniki, kulturniki...
(Op. ured.)
"Ko smo prispeli v Ribnico, nas je sprejela čudovita narava te prekrasne doline. To je bilo zares močno doživetje. K tem občutkom moramo še dodati vso doživeto človeško toplino in gostoljubnost, ki nas je neprestano obkrožala. Pridam naj še vse priznanje k izredno bogatemu programu, ki nam je omogočil, da smo si ustvarili vpogled v zgodovino Ribnice, v njeno kulturno življenje in v življenje podjetnikov.
Namen našega obiska je bil predvsem ta, da si poskušamo ustvariti podobo o ribniški občini, za primer nadaljnjega sodelovanja med obema občinama. Občinski župan g. Jože Tanko, ljudje, s katerimi smo prišli v stik, in odlično organiziran program so nam omogočili, da je bil namen našega obiska pri vas uresničen. Jeseni letos se bomo v domači občini pogovarjali o naših mednarodnih kontaktih v prihodnosti. Naša zamisel je, da bi izdelali nekakšne mednarodne (internacionalne) smernice, predpise ali zakone, ki se bi nanašali na naša bodoča sodelovanja z raznimi občinami v Evropi in drugje po svetu. Ribnica je na našem spisku občin, s katerimi bi mogli navezati tesnejše stike glede sodelovanja.
V Ribnici obstaja nekaj takšnih področij, za katera verjamemo, da bi na
njih dobro sodelovah. Bili smo na primer zelo navdušeni nad spretnim rokodelstvom, tako ob obiskih pri raznih spretnih rokodelcih kakor tudi ob našem ogledu bogate rokodelske razstave. Pravkar razmišljamo o možnostih, da bi aprila 2002 povabili določeno število ribniških rokodelcev v Landskrono v zvezi z podjetniškim sejmom v Landskroni.
V Landskroni obstaja ROKODELSTVO SKAONE (Skane hantverk); to je posebna skanska rokodelska organizacija z mnogimi različnimi rokodelskimi programi. Zraven tega smo predali naši podjetniški pisarni (naeringskontor) v analizo vse podjetniške informacije, katerih smo bili deležni ob našem obisku pri vas. Vsekakor obstajajo tudi druge možnosti za sodelovanje. Predvidevamo, da bomo pogovore z ribniškim županom, g. Jožetom Tankom, in ostalimi predstavniki občine Ribnica lahko uspešno nadaljevan ob našem skupnem obisku v Arcevii maja leta 2002."
Gosta Nilsson, predsednik občinskega izvršnega sveta v Landskroni, Švedska
OPRAVIČILO
Opravičujemo se vsem, kisov soboto, 20.10.2001, prišli na podelitev nagrad za akcijo "Urejena Ribniška dolina". Do nesporazuma je prišlo, ker je imela tega dne (bilje sicer napovedan v prejšnji številki Rešeta), strokovna predavateljica gospa Ruth Podgornik - Reš, druge obveznosti.
Datum podelitve smo morali spremeniti (24.10.2001). Javnost smo obvestili preko radia Univox ter poslali vabila za vse aktivne udeležence akcije.
Žal, vsi niso pravočasno prejeli vabil in zgodilo se nam je to, kar smo si najmanj želeli. Za razumevanje se vam vnaprej zahvaljujemo!
TIC Ribnica, Lejla Kratina
Predstavili smo se na 48. Prazniku grozdja v Arcevii
Skoraj 30 let je minilo, odkar sta se naša in italijanska občina Arcevia pobratili. Sodelovanje se je začelo nekaj let predtem. Ne glede na politične spremembe, ki so se dogajale pri nas, so se dobri odnosi ohranili. Tako kot leta prej je tudi letos naša delegacija, po italijanskem obisku Ribniškega sejma, vrnila obisk. Odpravila seje v Arcevio na tridnevno praznovanje, ki se prične v petek popoldne in traja vse do nedelje zvečer (28., 29., 30. september).
V okviru praznovanja organizirajo bogat program z različnimi vsebinami: od koncertov, iger, predstav, degustacij, do veličastnega (verjetno tudi precej dragega) ognjemeta. Posebnost praznovanja je odprtje starih vinskih kleti, ki jih občina da v najem predstavnikom delujočih društev in le ti pripravljajo tradicionalne jedi ter jih ponujajo gostom.
Na izrecno željo župana Arcevie seje naša delegacija predstavila v slovenskih narodnih nošah in vzbudila veliko pozornosti. Sicer je malokdo uganil, odkod smo, toda ko smo povedali, da smo iz Ribnice, je velika večina vedela, daje to njihova "sestrska" občina.
Veliko pozornost so pritegnili tudi izdelki dveh obrtnikov, Jakoba Nosana in Franca Koširja.
Lejla Kratina, TIC Ribnica
KOMUNALA PRESEUENA V GORIČO VAS
sama določila skrbnika za posamezen komasacijski primer, j e dejal župan. Toda tudi določitev skrbništva je dolgotrajna procedura in vse to vpliva na dejstvo, da se komasacijski postopki ponavadi ugodno zaključijo šele po dveh ali treh letih. Plačnik je ministrstvo za kmetijstvo, izvajalec del pa bo Geodetski zavod Slovenije, a šele, ko bo odločba o uvedbi komasacij pravnomočna.
Suša hujša kot lani, a manj denarja za odškodnine
Na Občino je prispelo 288 vlog za pridobitev odškodnine, saj je bilo letos daljše in hujše sušno obdobje kot lani. Tako je tudi 60 vlog več kot lani, toda odškodnina bo bistveno manjša. Novi zakon namreč predvideva polovico nižjo kvoto za izplačilo odškodnin, za nameček pa so napisane še druge omejitve, ki bodo zagotovo izločile vsaj tretjino vlog, ki so bile podane v celi Sloveniji, je dejal župan.
Tudi Ribničani bodo deležni te finančne suše, saj gre tod okoli za premajhne površine, ki jih je suša prizadela. 288 vlog pokriva komaj 2000 hektarjev in še tu gre večinoma za travinje, tako da odškodnina praviloma ne bo presegala 30.000 tolarjev na oškodovanca, torej tudi ne bo izplačil! Izračunana odškodnina bi morala biti namreč višja od omenjenega zneska.
Lani je Ribnici od države uspelo na račun suše dobiti osem milijonov tolarjev. Ocenjena škoda na travinju je bila 60 - odstotna, priznanih in izplačanih pa le od 35 - 40 odstotkov celotne škode.
Upravna enota bo v začetku leta 2002 v samostojni stavbi
36 milijonov tolarjev bo potrebnih, da se bo uredilo okrog 250 kv. metrov prostora v stavbi na Gorenjski c. 9, kjer sedaj uraduje del Upravne enote (UE), medtem ko 10 delavcev zaseda sedem pisarn v stavbi občine. To je nelagoden položaj, saj je UE razdeljena na dveh lokacijah, občinski upravi pa zaseda prepotrebni prostor in so tako v eni pisarni praviloma po trije delavci. Navsezadnje bo ta selitev dobrodošla tudi zato, ker bosta občina in upravna enota končno fizično ločeni. Po 10 letih samostojnosti večina občanov namreč še vedno ne loči, katere funkcije pripadajo eni in katere drugi instituciji.
Letos je bila dovršena streha, zaključna dela bodo opravljena do decembra, je dejal župan, ter dodal, da 34 odstotkov stroškov investicije krije servis skupnih služb vlade RS. Preselitev UE je predvidena v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Tako bosta spraznjena celotna srednja etaža v občinski stavbi ter vložišče v spodnjih prostorih, delavci UE pa naj bi dobili tudi bolj prostorne površine.
23 milijonov za asfaltiranja
V oktobru sta bili v Ribnici asfaltirani Ulica talcev in Ulica Louisa Adamiča (na fotografiji).
S 15. oktobrom je Komunala dobila nove prostore v Goriči vasi 11 a, kjer je bil nekdaj sedež Eurotransa. Ta informacija naj zadošča za to številko, o tem, kolikšne in kakšne prostore so dobili v najem od Petrola, pa v prihodnji številki Rešeta.
Skupna vrednost obeh investicijskih posegov je ca. 9 mio SIT, iz programa KS pa bodo do konca leta izvedene še naslednje investicije: v KS Ribnica -odcep Sv.Križ v Jurjeviči, v KS Velike Poljane - odcep Dule,v KS Sveti Gregor - odcep Junčje in v KS Dolenja vas - pločnik ob Šolski ulici. Vrednost teh investicij je okrog 14 mio SIT, skupno pa bodo letos stala asfaltiranja približno 23 mio SIT, je dejal župan.
A. Pahulje
■ IXJi ioci v:i ;1.>1/X<>[XU
■ >!<■<>->< ><■
l
n
z
s
V PRAVLJIČNI DEŽELI ŽIVELA IMENITNA GOSPA, GOSPODARICA IN LOVKA
Del Rudeževe dediščine in rodovine odkrit v knjigi "Dnevnik Olge Rudež Kosler"
"Stara mama Olga je bila res vsestranska; dobra gospodarica, izredno kulturna, rada je potovala, ukvarjala se je z botaniko. Zelo dobro je igrala klavir in v času, ko ni bilo ne radia ne televizije, muzicirala z drugimi. Zanimala sta jo zgodovina in rodovništvo. Zbirala je podatke svojih prednikov in si zapisovala vse informacije in ustna sporočila iz preteklosti. Ukvarjala se je z različnimi športi. Smučala je že takrat, ko se je smučalo v krilih in z eno palico. Šofirala je enega prvih avtomobilov v Sloveniji. Bila je tudi izredna lovka in edina gospa v Evropi, kije ustrelila kar 4 medvede.
Leta 1927 si je zgradila veliko vilo na morju, v Kraljeviči, in to posestvo je poleti postalo center za celotno družino. Po smrti moža Antona je več mesecev letno preživljala tam, vedno v družbi gostov in prijateljev, ki so z veseljem prihajali v ta izredno lepi kraj. Vilo je obdajal velik vrt, na katerem je zasadila cipreso, bore in druge sredozemske rastline.
<5£yNEVNIK OLGE RUDEŽ KOSLER
Tako se Katja Zorc Kobi v razdelku "Življenjska pot Olge Rudež Kosler" spominja svoje drage stare mame.
Roka nam mora seči po tej knjigi, ker se nam mora obzorje znanja razširiti s podatki o tem, kako živa je bila ribniška preteklost in kdo jo je gradil. Rudeži kot veliki veleposestniki so bili njen izjemno vitalen del, a s smrtjo Olginega drugega moža, Antona Rudeža, leta 1932, seje za to rodbino spremenil način življenja, pa tudi za Ribnico se je zaključil nek pomemben del zgodovine. Takrat je bil prodan tudi grad, center družine pa se je s staro mamo preselil v Kraljevi-co, medtem ko je Katja Zorc Kobi s sestro in starši živela v Beogradu.
"Vendar to ni bil več naš dom, ni bila Ribnica," popisuje svoja osebna doživljanja in spomine na nekdanje čase Zorčeva, idejna pobudnica in glavna urednica knjige, kije izšla na 150 straneh in je bila javnosti predstavljena 19. oktobra v Miklovi hiši. V vlogi izdajatelja in založnika se poleg Zorčeve pojavlja tudi Jurij Rudež, odgovorni urednik je bil mag. Brane Kozina, tehnična urednica pa Tadeja Klun.
Predstavitve so se udeležili številni potomci obeh rodbin, Rudeževin Koslerjev, ter množica ostalih obiskovalcev. Mag. Kozina je seznanil poslušalce
Z leve proti desni: Odgovorni urednik Brane Kozina, založnik Jurij Rudež in idejna pobudnica knjige Katja Zorc Kobi	Foto AP
Po celem vrtu je dišalo po rožmarinu, timijanu in žajblju. Zjutraj je prihajal ribič iz nočnega lova in prinašal sveže ribe in rake. V toplem mediteranskem okolju smo preživljali lepe počitnice. "Omama" je posebno nam, vnukom, nudila veliko veselja." ( "Dnevnik Olge Rudež Kosler", str.34)
z vsebino in nastankom knjige.
Spletanje rodovinskih niti v knjigo se je začelo pred tremi leti, ko sta se naključno srečala Kozina in Zorčeva, ki je ravno tisti čas prišla na krajši obisk iz Argentine, kjer živi. Takrat je Zorčeva že hranila vrsto zapiskov in je Kozino kot zgodovinarja poprosila za njihovo strokovno presojo.
S tistim srečanjem se je vse začelo in po zahtevnem deluje tako na svetlo prišla obširna vsebina, nanizana v sedmih poglavjih in obogatena s 24 barvnimi ter z 48 črno belimi fotografijami.
Prične se z uvodnimi besedami Katje Zorc Kobi, v katerih razkrije povod za izdajo knjige. Ne samo zaradi spoznavanja medvojnih in povojnih dogajanj v Ribnici, saj je bil dnevnik pisan v obdobju od 1.12.1943 do 23. 12. 1951. "Utrinki iz slovenske zgodovine so predvsem spomin na mojo staro mamo, na katero me vežeta velika ljubezen in občudovanje. Moja želja je, da ta knjiga ostane izraz velike hvaležnosti do nje."
Drugo poglavje oriše rodbine na Kranjskem, med njimi tudi Rudeževo, vključno z življenjskimi usodami tistih posameznikov, ki so tvorili jedro omenjene rodbine. Tretje poglavje je oris življenjske poti Olge Rudež Kosler, kot jo je po spominih sestavila v mozaik njena vnukinja Katja. Skoraj polovica knjige pa je seveda posvečena dnevniku te imenitne Rudeževe gospodarice. V letih od 1943 do 1947 je po besedah Braneta Kozine zajet dokaj podroben spomin na dogajanje v Ribnici, medtem ko gre v obdobju od 1948 do 1951 za bolj osebno podoživljanje časa in dogodkov. Del dnevnika, pisan v letu 1944, ni ohranjen, čeprav naj bi ga Olga Rudež Kosler pisala. Menda je bil uničen, je dodal Kozina, ki dnevnik pojmuje kot "mozaik v iskanju drobcev pri pripravi celostne ribniške zgodovine". Večje težave pa so se pojavile pri rekonstruiranju oseb, omenjenih v dnevniku, zato je bila v veliko pomoč poleg Katje Zorc tudi Slavka Gril s svojim bistrim spominom, je dodal mag. Kozina.
Dragocen arhivski vir je vsekakor tudi Knjiga gostov v Jelenovem Žlebu, ki jo sedaj hrani Jurij Rudež. Utrinke, ki sojih bližnji in daljni sorodniki ter drugi eminentni gostje vpisovali vanjo, je uredil mag. Dragan Matič. Mnogi od njih so bili v Jelenov Žleb menda naravnost zaljubljeni, kako ne, ko pa so bivali v "pravljični deželi nepreglednih gozdov Velike gore"...
Redek dokument in zato toliko bolj vreden za zgodovinarje, lovce, geografe, biologe in gozdarje pa je po mnenju Kozine lovski dnevnik gospe, kije osvojila kar 403 trofeje! Med njimi celo vrhunske trofeje medvedov! Posebna dragocenost dnevnika se kaže v tem, da je ta odlična lovka in strelka od leta 1895 pa do 1. 1941 beležila vse potrebne podatke: datum odstrela, število živali, opis, revir in navedla skupno število uplenjenih živali.
Kot življenjsko pot zaključi usoda, tako je knjiga zapečatena z družinskim deblom rodbine Rudež, vse od Antona Rudeža, rojenega 1.1757, do Anje Rudež, kije na svet privekala letošnjega marca. Veje je zapletena, toda deblo je vsekakor eno najbolje izdelanih v Sloveniji, je menil tudi zgodovinar Brane Kozina. Z veliko natančnostjo gaje izdelal Katjin mož Lojze Kobi.
Pa vendar slovenski arhivi skrivajo v sebi še toliko dokumentov o tej rodbini, da bi bilo začeto delo potrebno nadaljevati. Navsezadnje na svoj čas razkritja čakajo tudi prispevki, kijih knjiga zdaj ni mogla sprejeti, a prav tako pomenijo "neprecenljivo dediščino za vse prihodnje rodove".
Predstavitev spremljala Alenka Pa h ulje
10
.EešfiTo
"PA SE LAHKO PRENAŠATE SRAMOTO, DA NIMATE SREDNJE ŠOLE?"
Ribnici manjka kreativna skupina kulturnih posameznikov, ki bi zmogla
preiti lokalne meje
BREZPOGOJNA ? LJUBEZEN DO C SVETA...
V zadnjih letih je Slovenija prosperirala na kulturnem področju, če bi bil argument za to podatek, da je število društev z 200 naraslo na 1800. Toliko bolj pa zato preseneča dejstvo, da Ribnica na tem področju stopiclja na mestu. Vojko Stopar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki seje 10. oktobra udeležil seje sveta naše območne izpostave, razlog pripisuje temu, da v ribniškem prostoru ni srednjih šol in da smo preblizu prestolnice. Mladi, ki so izvrsten kulturni potencial in vitalna sila kulturnega prebujenja, tako svoje darove podarjajo drugim krajem. Območna izpostava, ki ima sicer sedež v Ribnici, deluje pa tudi za občini Loški Potok in Sodražico, ima še dodatne
Maribor, a se ga vodja zbora še ni želel udeležiti. Čaka namreč, da bo skupina komornih pevcev zadosti zrela in pripravljena na tako velike in pomembne nastope.
Našo izpostavo čaka do konca leta še sedem prireditev, pripravljen pa je tudi že program dela za leto 2002, ki bo v marsičem podoben letošnjemu, kjer sta prevladovala glasba in gledališče. Državni sklad ji je lani namenil 4 milijone tolarjev, vključno s plačami in ostalimi stroški, medtem ko je ribniška občina med vsemi tremi za prireditve namenila največ denarja, 2 mio SIT (Sodražica 320.000 SIT in LP 267.000 SIT), ter pisarniški prostor oddala v brezplačen najem.
Letos bo denarja od države že manj in pomanjkanje se bo odražalo v strožji selekciji-vse bolj se bo financiralo le medob-močne programe, nikakor pa ne prireditev, ki so tipično lokalne. Ribnica je lani imela večino prireditev ravno medobmočnega tipa, delo pa se bo nadaljevalo v tej smeri. Obetajo se tudi Dnevi kulturnih društev zamejskih Slovencev, je napovedal Lampe. Zgoditi bi se morali sicer že letošnje poletje, toda amaterje-kulturnike je težko angažirati v
'Ta še lahko prenašate sramoto, da nimate srednje šole?" je vprašal Vojko Stopar
težave, saj se potoško okolje nanjo slabo odziva, Sodražica pa denar za določene prireditve raje namenja neposredno, ne pa na izpostavo. Glede na opisane razmere je delo izpostave solidno, je dejal Stopar, bo pa vendarle potreben kak radikalnejši poseg. "V Ribnici mora vznikniti skupina, ki bi presegla lokalne okvire, ker ste zdaj preveč zaprti v občinske meje," je svetoval direktor sklada. "Kočevje je tako izven meja poslalo pihalni orkester in lutkovno skupino, ki po Sloveniji lahko potuje na državne stroške," je dodal. "Poskušajte najti zametek bolj ambicioznih stvari."
Drugačen pristop bo potreben tudi zato, ker bo vse strožje tudi ocenjevanje dela posameznih izpostav, zato bi bilo po Stoparjevem mnenju treba več sredstev in truda vložiti v pospešen razvoj le določenih društev. Denarja za vse namreč ne bo, dobili naj bi ga le tisti, ki premorejo več kreativnosti. Uspelo je na primer mladim iz Krškega, starim okrog 18 let, ki so se povezali v Društvo zaveznikov mehkega pristanka. Po mnenju sklada so naravnost "fantastični", in na ta račun potegnejo s seboj tudi nekaj milijonov tolarjev pomoči, je dodal Stopar.
A tudi Ribnica bo morda zopet presegla te lokalne okvire, je menil vodja območne izpostave Jože Lampe, ki svetlo luč vidi tudi v Komornem zboru KUD Gallus. Pred kratkim je zbor ustanovil svoje lastno društvo pod imenom p. Stanislava Škrabca. Zbor je bil letos povabljen na državno zborovsko tekmovanje v
Predsednik OI L. Lampe in Metod Jaklič
poletnih mesecih, saj se prepustijo prostočasnim stvarem in ne delovnim obveznostim.
Sicer pa je vodja OI Jože Lampe z odzivom prebivalcev na izpostavo zadovoljen, saj vedo, da obstaja in kakšno je njeno poslanstvo. Kot je tudi res, da marsikdo tja zaide tudi zato, ker upa na finančno pomoč in če je le v okviru razpoložljivih sredstev in seveda iz ljubiteljske kulturne sfere, se poizkuša najti tudi kakšna ustrezna rešitev.
Tekst in foto A. Pahulje
12. oktobra je v prostorih bivše trgovine Manufaktura mimoidoče presenetila razstava, preko katere je svoj umetniški dar javnosti pokazala varovanka Varstveno - delovnega centra, Mojca Pucelj. Obiskovalce je navdušila s paleto barv in domiselnim izražanjem svojega daru, ki gaje na strokoven način orisal akademski slikar in profesor David Premrl.
»Kar najprej izstopi iz Mojčinih slik, je izredna toplina. V njenih delih se tako čuti tenkočutnost do vseh nas in do sveta, ki jo obdaja. Njena dela prav tako izražajo igrivost. V Mojčinih slikah prevladujejo barve, kot so rumena, oranžna, rdeča, vijolična, roza in le-te še bolj poudarjajo toplino in življenje. Da je svet lep in urejen, kaže harmonija na risbah, ki jo ustvarja Mojčin občutek za kompizici-jo.« (Op.ured.)
Varstveno delovni center Ribnica se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so pomagali, da smo lahko organizirali razstavo naše varovanke Mojce Pucelj.
Marina Trdan, Sušje 3B - lastnica bivše trgovine Manufaktura
David Premrl - akademski slikar in profesor SOŽITJE - Društvo za pomoč duševno prizadetim, Ribnica
Združena lista socialnih demokratov, Ribnica KOŠČEK, d.o.o.
Območna obrtna zbornica Ribnica Občina Sodražica INOTHERM, d.o.o.
Ksenija Abramovič in Danica Kavrakova Motoristični klub Ribnica
Nanča Mohar - Opeka
Vodja VDC
■ rxji.i.sk»!«! :■ i%j*ir r.i i
>i«ix/ i e^j vz: icexz ii^vj
SKAVTI V RIBNICI PRIDNO DELAJO IN "MASIRAJO"!
Pa začnimo malo drugače, zakaj pa ne! Pri vseh nedeljskih mašah sedmega oktobra smo lahko prisluhnili mladini, ki se nam j e predstavila in nas povabila medse! Ampak opazili smo jih tudi že prej - po Ribnici, pa brali smo, da so bili na "Briga me!", pa: "Ja, ja, to so ribniški skavtje!" Kdo sploh so skavti? Zagotovo sije že skoraj vsak izmed nas zastavil to vprašanje. In skoraj v isti sapi si se že vprašal: "Ja, kaj pa delajo? Kdo lahko postane skavt? Postanem skavt lahko tudi jaz.... ?"
Skavtska skupnost združuje vse mlade ljudi, ki so pripravljeni aktivno in požrtvovalno preživeti svoj prosti čas in se iz tega naučiti prepotrebnih življenjskih veščin kot so potrpežljivost, vztrajnost, načrtovalne sposobnosti in podobno. Po svojem izvoru so skavti pravzaprav izvidniki, ki morajo biti vedno pripravljeni na kakršnekoli izzive današnjega sveta. Poleg vseh naštetih lastnosti jih odlikuje tudi posebna povezanost z naravo in učenje iz izkušenj.
Kdo lahko postane skavt? Kratek odgovor bi se glasil: "Vsakdo, ki v sebi čuti skavtskega duha!" To pomeni, da v sebi nosi pogum in pripravljenost za zvesto služenje Bogu, domovini in bližnjemu. Preizkušnje, na katere lahko naleti pri tem, niso lahke, zato sta potrebni tudi odločnost in zvestoba postavljenim ciljem. Bistveno pri skavtu je, da gre za mlado ali odraslo osebo, ki ve, kaj hoče in tudi, kako to doseči. Torej, pri tem, kdo lahko postane skavt, ni nobenih omejitev. Vsakdo se lahko poizkusi, če je le dovolj korajžen.
O vsem tem in še o marsičem sem se pogovarjala z Urško Tekavec, voditeljico ribniške skavtske skupine, ki za zdaj še ni steg, ker so za vzpostavitev stega predpisani pogoji. Voditelji si pa prizadevajo, da bi te pogoje čimprej izpolnili in bi tako v Zvezi slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) tudi Ribničani dobili svoj steg. Ribnica ima za zdaj izoblikovano skavtsko skupino, ki pa si svojega uradnega naziva še ni izbrala. Voditelji menijo, da je za to še vedno čas.
Ribniški skavti so se uradno ustanovili šele spomladi (meseca maja, ko so se prvi štirje ribniški skavti zaobljubili), dokaj hitro pa so se
vključili v skavtsko dogajanje v Sloveniji pa tudi na svetovni ravni. Ravno letošnje leto seje namreč slovensko združenje ZSKSS vključilo v WAGGGS, svetovno združenje skavtinj in skavtov. Srečanje predstavnikov je potekalo na Češkem, kjer je moralo ZSKSS čim bolje predstaviti Slovenijo (kultura, običaji). Za pomoč so zaprosili tudi ribniške skavte in ti so jim posredovali veliko količino suhe robe, kije navdušila predvsem tuje skavte - dobesedno so jo razgra-
bili. Menda so bili posebej privlačni masažni pripomočki, Italijane pa so navdušile mer’ce za špagete! Za to veliko promocijo Ribnice se skavti še posebej zahvaljujejo posameznikom, ki so velikodušno prostovoljno prispevali svoje izdelke.
Še bolj prepoznavni v slovenskem prostoru pa so ribniški skavti postali na državnem srečanju veje popotnikov in popotnic (starih od 16 do 21 let), poimenovanem "Briga me!", kjer so vodili delavnice o izdelovanju suhe robe (omejili so se na rešeta) ter izoblikovali pravo "ribniško stojnico". Predstavili so svoje projekte, kot zabavno aktivnost pa uvedli "Ribn'ško masažo". Prvi del masaže so izvedli z masažnimi pripomočki, drugi del pa je bila obdelava "terena" z valjarjem. Stojnica je vzbudila izredno zanimanje, saj kandidatov za masažo kar ni hotelo zmanjkati. Na podlagi priznanj, ki so jim jih skavti podelili s pomočjo nalepk "Briga me!", so se uvrstili med pet najboljših stegov oziroma skupin.
Za nameček jih je vodstvo veje popotnikov in popotnic povabilo tudi k predstavitvi njihove stojnice na vseslovenskem srečanju v Stični, kjer so Ribnico in domače običaje ter seveda "Ribn'ško masažo" predstavili še širši slovenski mladini. Opazni so bili tudi v medijih, in sicer v oddaji Obzorja duha in v študentski oddaji na Radiu Ognjišče, poimenovani Sončna pesem. Urška meni, da so na ta način dokaj dobro zastopali in predstavili Ribnico.
Kako pa se ribniški skavti vidijo v lokalnem ribniškem prostoru?
"Vlogo skavtov vidim predvsem v tem, da pripomorejo pri vzgoji izredno sposobnih ter zavednih državljanov, na kakršne bo ponosna ribniška občina. Dejansko bi lahko pritegnili tiste mladostnike, ki jih zanimajo predvsem akcija, organiziranost ter metode izvidništva, kot so taborjenje, potep v neznano, preživetje v naravi in druge. Skavti naj bi pritegnili predvsem tiste mlade, ki so polni energije, idej in pripravljeni le-te porabiti v koristen namen. Skavti so idealno okolje za organiziranje in izpeljavo projektov, za druženje mladih, ki želijo ob tem narediti tudi nekaj dobrega in se zapisati v zgodovino Ribnice."
Na jesenskem vseslovenskem srečanju mladine v Stični
12
,R eš e m
Trenutno šteje ribniška skupina 23 skavtinj in skavtov, izoblikovana pa je za zdaj samo veja popotnikov in popotnic, ki združuje mlade od 16. leta dalje. In kako se jim pridružiti? Preprosto: Če imaš resen namen, lahko prideš na njihova sobotna srečanja ob osmih zvečer v skavtski sobi, Škrabčeva 40, v drugem nadstropju.
In nažrti za naprej?
"Najprej si bomo prizadevali za ustanovitev ribniškega stega, za kar moramo imeti izoblikovani najmanj dve veji. Tako načrtujemo v drugi polovici leta začeti z vejo izvidnikov in vodnic, kamor se lahko vključijo mladi od 11. do 15. leta. "Trenutno se voditelji izobražujejo še za delo s to starostno skupino. V novembru načrtujejo pomoč pri ustanovitvi odraslih skavtov (ZBOKS), kamor se lahko vključijo vsi od 22. leta dalje. V ta namen bodo povabili vodilne predstavnike ZBOKS, ki nam bodo bratovščino predstavili 15.11. ob osmih zvečer v skavtski sobi. Toliko, kar se nanaša na skavtsko organizacijo.
"Poleg tega načrtujemo še dva večja projekta, in sicer Luč miru iz Betlehema, ki smo jo v Ribnico prinesli že lani ter izvedba Oratorija v ribniški in dolenje-vaški župniji. Pri tem upamo na sodelovanje in pomoč tako organov, organizacij, kakor tudi posameznikov. Skupaj namreč lahko naredimo veliko več dobrega - v skupnosti se dobrota ne sešteva, ampak se množi!" dodaja Urška.
Naj zaključim v skavtskem duhu: Bodite pripravljeni!
Pogovarjala se je Zdenka Mihelič Foto Urška Tekavec
HR5LEDHJR ŠTEVILKR REŠETR IZIDE
BS. nOVERBRR BODI. GRRDIVO ODDRJTE DO 13. nORERBRR BODI
Svetozar Križaj. Spornim m opomin.
V galeriji Miklova hišaje tokratna razstava posvečena danes že pokojnemu Svetozarju Križaju, pomembnemu predstavniku slovenske povojne arhitekture. S fotografijami izbranih realiziranih projektov se tako obuja spomin na njegovo delo, bodisi novogradnje, prenove, posege v mestna jedra in tudi notranjščine. Predstavitev arhitekta in njegoveda dela pa ni edino, kar ponuja razstava, temveč spodbuja tudi odpiranje vprašanj, ki vodijo k razmišljanju.
Svetozar Križaj je bil pravzaprav idejni načrtovalec prostora. Prostorje ustvarjal premišljeno, interpretativno in predvsem sledeč svojemu konceptu prostora. Prostor,
treznem odnosu do dediščine; spoštovanje do nje, njeno varovanje in ohranjevanje, pa tudi na način njenega obnavljanja in dopolnjevanja se kaže v Križajeviprenovi Mestne hiše v Ljubljani ali pri prenovi Homanove hiše v Skojji Loki. Omenjena objekta delujeta popolno v smislu, da ni ničesar motečega, da elementi prenove, ki jih je avtor vnesel, niso izstopajoči, temveč se stapljajo z obstoječim in so tako pravzaprav nepogrešljivi. Prva večja samostojna dela, novogradnje, pa so bila posvečena krajem njegove mladosti; Kinodvorana in Pilonova galerija v Ajdovščini, vrstne hiše v Vipavi, arhitekture, ki kljub svoji primarni funkcionalnosti nosijo v sebi svojevrstno es-
je trdil, je prostor, v katerem biva človek. Leta pa je zamejen z dvema upognjenima ravninama. Ena ga nosi: zemlja, kot posoda, kot skleda. Druga pa je nebeški svod, torej pokrov, ki se spušča do obzorja. Vmesni prostor je prostor našega bivanja, ki ga mora arhitekt z ustrezno interpretacijo urediti. To, skorajda poetično vizijo, je Križaj ubesedil pravzaprav pri oblikovanju notranjščin (najbolj znani notranjščini hotela Slon in ljubljanskega Rovotža), katerim seje temeljito posvečal. Bilje pozoren na "nebeški svod"- strop, ki ga je večkrat obokal, tudi na stene, ki jih je iluzorično povečeval, in tudi na talno ploskev, torej na celotno lupino. Povojno arhitekturo je zaznamovala inžinirska intervencija, to pa je Križaj vsekakor presegel predvsem z z atmosfero prostora, h kateremu so pravo razpoloženjsko noto dodali tudi detajli (npr. svetila in svetloba). Pravzaprav bi lahko govorili o Križaju tudi kot o velikem estetu, pri čemer so se njegovi interieri skorajda kosali s slikarskimi in kiparskimi obravnavami površin. Vera v poslanstvo, ki ga opravlja arhitektura in s tem tudi arhitekt (to je dediščina njegovega učitelja Plečnika), se kaže tudi v Križajevem us-
tetiko. In prav v njih se kaže tudi arhitektova zmožnost prilagoditve danim razmeram; npr. vrstne hiše v Vipavi se mestu, okoliški krajini pa tudi podnebju odlično prilagajajo. Križajeve realizacije ne izstopajo kot tujek v naravni ali tudi kulturni krajini, ne omejujejo niti ne zapirajo. Predvsem omogočajo harmonijo med posameznimi elementi in tudi zahtevami. Danes je velik del Križejevih realizacij (še sploh notranjščin) uničenih. Ostajajo zgolj kot spomin. Tako razstava opominja na propadanje zelo kvalitetne arhitekture, kar se dandanes izkaže pravzaprav kot tragična izguba. Resje, menjajo se časi, menjajo se okusi in s tem tudi zahteve. In temu ni podvržena le arhitekturna dediščina, temveč tudi vse tisto v naši osebni ali kolektivni preteklosti, kar čisto potiho izgineva iz naše zavesti, ne da bi se tega tudi dobro zavedali. Tudi vrednote. Toda brez preteklosti postanemo lahko le izgubljeni brez-imneži. Naj razstava tudi učinkuje kot resničen opomin, da na kakršenkoli način varujemo preteklost v kakršnikoli obliki.
Polona Lovšin
Foto Marko Burger
* >■ rv■.h si«»i<i ■ rvi>■ (i t ir *>■
■ s»x//v < >< ■ es^xz/v
USPEL JE!
Prvi jesenski izlet poljanskih upokojencev
Foto Mara Okorn
a izlet po Dolenjski smo odšli 6. oktobra. Organizacija je bila brezhibna, saj so nas povsod pričakali vodiči.
Najprej smo se člani novoustanovljenega Društva upokojencev Velike Poljane - Ortnek podali v kraško podzemlje Županove jame. Prevzela nas je zaradi neokrnjenosti, pristnosti, pa tudi velikosti. Prizadevni vodič nas je eno uro vodil po neverjetni lepoti podzemlja. Nato smo se povzpeli do taborske cerkvice. Tabor-obzidje proti Turkom - je že obnovljeno. Pripoveduje nam o časih, ko so Turki ropali po teh krajih. Iznajdljivi Taborčani so našli zavetje ob zelo zanimivi cerkvici z bogatimi freskami. Pot nas je nato vodila v Višnjo Goro. Ogledali smo si starodavno mesto, ki ga opisuje pisatelj tega kotička Dolenjske- Josip Jurčič. Pred ogledom njegove domačije smo se ustavili v vasi Gorenje. Tu smo spoznali biološko kmetijo Erjavec. Bogati nasad jablan je kljub toči in suši dal kar soliden pridelek sortnih jabolk. Višek sadja posušijo v sušilnici ali stisnejo v mošt in odličen zdravilen jabolčni kis. Njihov sadjevec in usedeno žganje pošteno ogrejeta. Prizadevna gospodinja speče tudi dober sadni kruh.
Muljava - domačija Krjavlja, je bila naša naslednja postaja. Tu nas je vodič seznanjal z Jurčičevim življenjem in delom. Po Jurčičevi deželici smo prišli do izvira Krke. Posebno zanimiva je prebivalka večne teme podzemlja, človeška ribica, ki je v naših krajih tako edinstvena. V Krkinih teminah je proteusov še kar veliko. Bojijo se svetlobe, zato jih skrbno varujejo.
Sledilo je kosilo v gostilni Pri Nacetu. Gostišče v Gabrovčcu se odlikuje po prijaznosti in okusni ter obilni hrani. Tam je bil naš prvi izlet tudi
Pred Županovo jamo
zaključen. Vso pot nazaj nas je spremljala nam tako ljuba ljudska pesem. Poljanski upokojenci jo znajo prav ubrano zapeti.
Lepo nam je bilo, zato zahvala organizatorjem.
Pa še kdaj, kajne?
Sonja s Poljan
0, da mi je še kdaj ugizniti v to veliko, rdeče, sočno jabolko...
Sredi oktobra se je bilo potrebno odpraviti na Velike Poljane 21, k Francu Čampa. Pri njem je bilo namreč moč v tem zrelem jesenskem času najti majhno, komaj 4 leta mlado jablano, ki je nosila neko posebnost. Taje seveda zrasla na njenih tenkih vejah, da so se kar šibile od nje. Velika, sočna, sladka, rdeča JABOLKA. Tista, tako velika, da jih drobcena in ženska dlan komaj objame s prsti, usta pa si ne upajo ugrizniti vanje, ker ne vedo, od kod neki bi se jih lahko dobro oprijela. Zrasla so v sadovnjaku, teh pa je na Velikih Poljanah že bolj težko najti, je dejal sosed, saj "so se na Poljanah bolj na rože vrgli!" Zato so taki sočni sadeži toliko bolj opazni, čeprav je tudi res, da Velike Poljane še premorejo toliko sadovnjakov, da lahko večina gojiteljev skuha po 100 litrov žganja, je dodal gospod Čampa.
Ko sva se odpravila do te mlade jablane, ki je nekakšen križanec s krivopecljem, sem z veseljem poslušala, ko mi je ponosni lastnik dejal, da jablanca izrazito raste, in to brez vsakršnih škropiv! Še suša ni ugonobila sadov, "očitno jim je godila, saj nismo nič zalivali", je pri dal.
Mlado je lepo, bi človek rekel, in tako sedaj velja tudi za nove sadne križance, ki se jih prinaša v sadovnjake. Pa tudi dobro. Ostale stare jablane le malo obrodijo, je dejal, vendar tudi teh ne škropijo s kemičnimi gnojili. Pa še dobro, da toliko ne obrodijo, ker sadja ne bi imeli kje hraniti. Starih dobrih in hladnih kleti marsikje ni več. Čampov sadovnjak tako danes obsega le 15 do 20 dreves, večinoma jablan in hrušk. Gospodar negoduje nad tem, da so pred 30 leti, kot je "veleval trend", zasadili preveč moštnic, saj so zrasle daleč v višino. "Ne moremo gor, potem pa kakor pade," je dodal gospodar. Še vse kaj drugega je bilo včasih, ja, ja, bi lahko začeli vzdihovati. Vsa hrana se je pridelala doma, jedlo seje zdravo in dobro. Nazaj k naravi!
Pridelek opazovala in degustirala
A. Pahulje
To mlado jablano bomo poskusili cepiti, je dejal Franc Čampa, ko se je njegova roka z velikim veseljem oklenila izvrstnega letošnjega pridelka.
Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o., Breže IB, Ribnica, razpisuje
JAVNO DRAŽBO ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V GORIČI VASI 11 A (BIVŠI EUROTRANS),
ki bo v petek, dne 16.11.2001, v sejni sobi Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o., v Goriči vasi 11A (bivši Eurotrans), s pričetkom ob 12. uri.
I)	Predmet oddaje so poslovni prostori:
a)	pisarniški prostori v I. nadstropju v neto izmeri 86.45 m2,
b)	skladišče v I. nadstropju v neto izmeri 111.30m2 (možna je sprememba namembnosti v pisarniške prostore)
c)	avtomehanična delavnica v pritličju stavbe v neto izmeri 437 m2.
V ceni m2 za pisarniške prostore in skladišče je zajeta souporaba notranjih prostorov (hodniki in sanitarije) in uporaba parkirnega prostora.
Sreča nas s teboj je zapustila, v nasse je bolečina in žalost naselila,
sedaj s teboj bomo poklepetali le ob grobu, kjer svečko ti bomo prižgali.
ZAHVALA
V	ceni m2 za avtomehanično delavnico je zajeta uporaba zunanje površine - parkirišča pred delavnico v izmeri ca 400 m2.
V	ceni najemnine niso zajeti poraba električne energije, ogrevanje in komunalne storitve.
II)	Izhodiščna mesečna najemnina za m2 poslovnih prostorov znaša: poda) 1300 SIT/m2
pod b) 1300 SIT/m2 pode) 700SIT/m2
III)	Varščino v višini 3 mesečne izklicne najemnine za posamezni prostor je treba plačati pred javno dražbo.
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica in tasta
ANTONA MIHELIČA
iz Gorenjih Lazov
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob njegovi prerani smrti izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Naj počiva v miru!
JV) S potrdilom o vplačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je treba vplačati na žiro račun Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o št.: 03114-10000-90269 ali pri blagajni podjetja v Goriči vasi 11 A, Ribnica.
Iskrena hvala. Vsi njegovi žalujoči
Varščina se uspelemu dražitelju upošteva kot vnaprej plačana najemnina, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh pojavni dražbi.
V)	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe z dokazilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje.
VI)	Uspeli dražitelj mora skleniti najemno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi z naslednjimi določili:
-	najemnina se določi v neto znesku, h kateremu se prišteje davek na dodano vrednost;
-	najemna doba je 5 let s 3-mesečnim odpovednim rokom.
Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od najema, plačana varščina pa zapade.
VII)	Drugi pogoji bodo dogovorjeni z najemno pogodbo.
VIII)	Ogled nepremičnine je možen na kraju samem.
Dodatne informacije lahko dobite na tel. št: 8361 - 138 ali 8360 - 650 ali GSM 041-513-329.
Kontaktna oseba je Jože Zakrajšek.
Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o.
OCENJEVANJE DOMAČIH SOKOV
KSS Ribnica prireja v drugi polovici novembra drugo ocenjevanje sadnih sokov (pri nas najbolj popularen jabolčni sok). Po ocenjevanju sledi komentar o napakah, ki ga bo podal dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete. Vse zainteresirane vabimo, da se oglasijo pri nas, kjer dobijo vse nadaljnje infor macije. Tel.: 836-19-27.
Tin__„

KINO IDEAL
Kolodvorska 9/a
NOVEMBER 2001
Sobota, 3. november, ob 21. uri
JURSKI PARK lil
ameriški ZF film Sobota, 10. november, ob 21. uri
PEARL HARBOUR
ameriška vojna drama Sobota, 17. november, ob 19. uri
AMERIŠKA PITA II
ameriška najstniška komedija
USPEŠNICA JESENI 2001111
Sobota, 17. november, ob 21. uri
HANIBAL
ameriški psihološki triler
Sobota, 24. november, ob 21. uri
PREPRODAJALCI (trafic)
ameriška kriminalna drama
A\ ^


Področni center za razvoj gospodarstva
Povzetki dela razpisov, objavljenih v Uradnih listih:
ODOBRITEV GARANCIJ IN SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA DOLGOROČNE INVESTICIJSKE KREDITE MLADIM PODJETNIKOM
Uradni list: št. 71, str. 5310, Javni sklad za razvoj malega gospodarstva Namen: za podjetnike, ki so zaključili šolanje pred manj kot desetimi leti (ter odprli svoje podjetje) in investicije, do višine 10 mio SIT.
Rok prijave: do porabe sredstev. Vloge morajo prispeti do 10. v mesecu na naslov sklada.
Okvirna višina sredstev: 300 mio SIT garancije in 45 mio SIT subvencije obrestne mere.
Informacije, dokumentacija: na sedežu javnega sklada, tel. 02 234 1274, Boštjan Vidovič.
BREZOBRESTNI DOLGOROČNI INVESTICIJSKI KREDITI ZA MLADE PODJETNIKE TEHNIŠKE SMERI Uradni list: št. 71, str. 5311, Javni sklad za razvoj malega gospodarstva Namen: za podjetnike, ki so zaključili šolanje tehniške smeri (najmanj VI. stopnja) pred manj kot desetimi leti (ter odprli svoje podjetje) in investicije do višine 10 mio SIT.
Rok prijave: do porabe sredstev. Vloge morajo prispeti do 10. v mesecu na naslov sklada.
Okvirna višina sredstev: 100 mio SIT.
Informacije, dokumentacija: na sedežu javnega sklada, tel. 02 234 1274, Boštjan Vidovič.
INTERVENCIJA V OBNOVULVE VIRE ENERGIJE_A
Uradni list: št. 78, str. 5993, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana Namen: subvencioniranje izdelave študije izvedljivosti in investicijsko tehnične dokumentacije za investicije proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Za majhna in srednja podjetja ter samostojne podjetnike.
Rok prijave: 05.11.2001. Okvirna višina sredstev: 24 mio SIT.
Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 478 3283 (10-11 ure).
INTERVENCIJA V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE_B (in C)
Uradni list: št. 78, str. 5994, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana Namen: subvencioniranje za investicije v izrabo obnovljivih virov energije (male hidroelektrarne, kurilne naprave za biomaso, solarni sistemi.... Za majhna in srednja podjetja ter samostojne podjetnike. C- za sisteme daljinskega ogrevanja z energetsko izrabo lesne biomase.
Rok prijave: 05.11.2001. Okvirna višina sredstev: B-110 mio SIT in C-30 mio SIT.
Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 478 3283 (od 10.-11. ure), www.gov.si/mop.
Ponovno opozarjamo vse, ki obvladujejo določena specifična znanja, na:
Javni razpis za vključitev ekspertnih svetovalcev, za svetovanje v okviru programa pospeševanja podjetništva v sistemu svetovanja na podlagi napotnic (vavčerski sistem).
Uradni list: št. 54, str. 4019, Informacije, dokumentacija: na sedežu PCMG, tel. 589 18 84, Vesna Petričevič in www.pcmg.si. Informacije in razpisne obrazce dobite tudi na Področnem centru za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica.
Predmet razpisa je oblikovanje kataloga ekspertnih svetovalcev za različna specifična področja podjetniškega svetovanja v okviru programa pospeševanja podjetništva v sistemu svetovanja na podlagi napotnic (vavčerski sistem), ki bodo izvajali svetovalno delo za podjetnike: podjetniki - začetniki, mala podjetja v začetni fazi (v prvem letu) poslovanja, mala in srednja podjetja v rasti in mala in srednja podjetja v poslovnih težavah.
S tem razpisom bo PCMG oblikoval katalog usposobljenih svetovalcev za specialistično (ekspertno) svetovanje na področjih:
- Promotor - trainer za naslednje ciljne skupine: ženske,inovatorji, do-
mača in umetnostna obrt.
-	Svetovanje na področju razvoja in upravljanja s človeškimi viri: delovnopravna razmerja, zaposlovanje tujcev, varstvo pri delu, drugo.
-	Svetovanje na področju marketinga in izvoza: internacionalizacija poslovanja, pridobivanje partnerjev, domače in mednarodno trženje proizvodov in storitev, analiza domačega / tujega trga, odnosi z javnostmi, oglaševanje in pospeševanje prodaje, distribucijske poti, izvedba izvoznih postopkov, drugo.
-	Svetovanje na področju inovacij, tehnologij in kakovosti: uvajanje certifikatov kakovosti, industrijsko oblikovanje, inoviranje, uvajanje novih tehnologij, raziskave in razvoj, intelektualna lastnina, industrijska kooperacija, tehnični normativi, trženje inovacij, drugo.
-	Svetovanje managementu: profesionalizacija vodenja malega podjetja, zaposlovanje in usposabljanje, uvajanje menedžerskih sistemov, uvajanje poslovnoinformacijskih sistemov, organizacija proizvodnega procesa, obvladovanje stroškov, priprava predinvesticijskih študij in investicijskih elaboratov, razvoj projektov in programov, najem ali odkup poslovnih prostorov, uvajanje ekoloških standardov, prijave na domače in tuje javne razpise, sanacija in preobrat v poslovanju podjetja, administrativno organiziranje poslovanja (administracija in organizacija pisarniškega poslovanja), reševanje poslovnih kriz, pravno svetovanje, pridobivanje obrtnih dovoljenj, licenc, drugo.
-	Svetovanje na področju financ: posredovanje in pomoč pri iskanju in izbiri ustreznih virov financiranja, finančne analize, finančno planiranje in kontrola, lastninsko preoblikovanje, sanacija prezadolženosti, vstop na trg vrednostnih papirjev in naložbe v vrednostne papirje, drugo.
-	Svetovanje na področju davkov in prispevkov: davek iz dobička pravnih oseb, dohodnina, načini odmere davka, davek na dodano vrednost, socialni prispevki, drugo.
Pogoji za sodelovanje:
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: visokošolska ali univerzitetna izobrazba, aktivno znanje slovenskega in najmanj enega tujega jezika držav članic Evropske unije, najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju svetovanja malim in srednjim podjetjem, za ko seje ponudnik prijavil na razpis, ali najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali strokovno zahtevnih delovnih mestih, potrdila o dokončanih oblikah specialističnega (ekspertnega) usposabljanja s področja, za katero seje ponudnik prijavil na razpis, reference s področja, za katero se je ponudnik prijavil na razpis.
Izjemoma se lahko na razpis prijavijo tudi ponudniki s srednjo in višješolsko izobrazbo, če imajo dokumentiranih najmanj 10 let uspešnih delovnih izkušenj na področju svetovanja malim in srednjim podjetjem, za katero se je ponudnik prijavil na razpis, in izpolnjuje tudi drugi, četrti in peti pogoj iz prejšnjega odstavka.
Ponudnik se lahko prijavi za več področij specialističnega (ekspertnega) svetovanja, pri čemer mora za vsako posamezno področje predložiti dokumentacijo o usposabljanjih za specialistična znanja, o delovnih in svetovalnih izkušnjah ter svetovalnih referencah.
Razpisni roki in odpiranje prijav
Letos sta že bili dve odpiranji vlog.
Tretje odpiranje ponudb bo v torek, 4. decembra 2001. Na tretjem odpiranju bodo upoštevane ponudbe, ki bodo prispele na PCMG do vključno ponedeljka, 3. decembra 2001, do 14. ure.
Razpis je odprt, ponudbe se bodo odpirale vsak drugi torek v mesecu februaiju, juniju in oktobru. Na odpiranjih bodo upoštevane ponudbe, ki bodo prispele na PCMG najkasneje en delovni dan pred odpiranjem ponudb do 14. ure.
Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo interesentom osnovno informacijo . Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnih listov, ki so vam na razpolago tudi na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, tel. 8369-331 in GSM 041-436-233. Obveščamo vas tudi, da nas v primeru investicije za različna področja (proizvodnja, storitve, turizem, kmetijstvo...), lahko pokličete in v tem primeru vam bomo informacije o razpisih pošiljali na vaš naslov.
Področni center za razvoj gospodarstva
Področni center za razvoj gospodarstva
[EilSijffl®

reseto@ribnica.si
16
itsTERnun
evnOPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM

PVC okna in vrata Ugodni krediti PE Ribnica:
Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana:
Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si
Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja
blesti
Čistilni servis - Slikopleskarstvo
Tone Pogorelec
Bukovica 2, 1310 Ribnica
Tel: 01/836-99-33, Fax: 01/836-99-34, GSM: 031/647-188 E-mail: blesk2@amis.net
GOSTINSTVO - TVRIZEM
PVGELJ
Alojz Pugelj s.p.
Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 GSM: 031/760-697
-krsti
-poroka - obletnice
V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu.
Vsakega slavljenca/ko čaka tudi darilo. Za večje skupine nudimo popust.
Čimprgj nas pokličite Pridite, ne bo vam zal.
pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo!
Moder
o Lesena okna in vrata @ Aluminij/les okna 9 PVC okna in vrata o Aluminij okna in vrata 9 Notranja vrata
9 dovršeni detajli
• vitraž, fuzijska, peskana in ornamentna stekla
• izbira barv in lazur po INLES in RAL barvni karti
-	izvenstandardne dimenzije, izvedbe in oblike oken in vrat
-	5 vrst lesa: smreka, bor, hrast, meranti, macesen
-	izbira med toplotno, zvočno izolativnimi in varnostnimi stekli
Nudimo vam 5% gotovinski popust za vse programe oken in vrat Ugodni kreditni pogoji: kredit TOM+O
INLES d.d.,1310 RIBNICA, Kolodvorska 22, tel.: 01 83 77 162, fax: 01 83 77 331, e-mail: info@inles.si
Pooblaščena trgovina v Ribnici
tehnounion
MARIJA MARKELJ, s.p. Gornje Lepovče 86,1310 Ribnica
KELOmat
El
Casco Nobel
Nobel Industrier
NUDIMO VAM
GOSPODINJSKE APARATE C ANDY, MIELE, BLANCO, CASCO - SYNTEK0 - ŠVEDSKI LAK ZA PARKET, VELIKA IZBIRA MIKROVALOVNIH PEČIC, AKUSTIKA SONY IN SHARP, IN0X POSODA KELOMAT
MOŽNOST PLAČILA S KARTICAMI ALI NA 5 OBROKOV S ČEKI PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL VELIKA IZBIRA KVALITETNIH ETUIJEV ZA VAŠ GSM APARAT PO UGODNIH AKCIJSKIH CENAH: AKCIJA=1.400,00 SIT
POKLIČITE 83 61 714!
SONY. SHARP BLANCO Miele (läJüty člspetia.
OPTIK
JANEZ POZNIČ, sp.
Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h
sobota zaprto
NEPREMIČNINE Franc tanko s p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
•	RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m*, CK, cena 19,4 mio SIT ali 179.000 DEM.
-	KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el, voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (188.000 DEM).
-	SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2, trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m2, zemljišče 162 m2, klas. ogrevanje, el, voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali
117.000	DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ali
65.000	DEM.
-	SODRAŽICA - LOŠKI POTOK starejša stan. hiša 3 etaže, vel. pare. 500 m2, takoj vseljiva el, voda cena 8,6 mio SIT ali 80.000 DEM.
-	KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tel, CK cena 48,6 mio SIT ali 440.000 DEM.
•	RIBNICA - Lepovče, novozgrajena stan. hiša 4. podaljšana grad. faza vel. paro. 905 m2, na mirni lokaciji, vsa infrastruktura zanimiva arhitrktura 17 x 12 m, cena 32,8 mio SIT ali 300.000 DEM.
■	KOČEVJE - Ložine, novo stan. hišo, 3. gra faza vel. pare. cca 1280 m2, cena 11,2 mio SIT ali 100.000 DEM. STANOVANJA:
-	RIBNICA • center, dvosobno ca 60 m2,1. nadstr. KT, cena 9 mio SIT ali 81.000 DEM.
■	VELIKE LAŠČE - center, dvo in pol sobno stanovanje, 66,84 m2, garaža in klet, visoko pritličje, CK na plin, KT, tel, cena 12.8 mio SIT ali 115.000 DEM.
POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 890.000 DEM)
-	RIBNICA • Jurjeviča stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva vel. pare. 1884 m2, CK cena 19,4 mio SIT ali 179.000 DEM.
-	KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tel, CK cena 48,6 mio SIT ali 440.000 DEM.
-	KOČEVJE • Dolga vas, poslovno stanovanjski objekt -gostinski lokal v obratovanju, vel. parcele 904 m2, na ugodni lokaciji ob glavni cesti, cena 20,5 mio SIT ali
185.000	DEM.
-	RIBNICA - center, obnovljen poslovni prostor, 90 m2, z urejeno dokumentacijo, v pritličju, CK tel, cena 14,3 mio SIT ali 129.500 DEM, vseljivo takoj.
KUPIMO
STANOVANJA:
-	RIBNICA - Prijateljev trg, za znanega kupca, kupimo trosobno stanovanje, gotovinsko plačilo, do II. nadstropja.
HIŠE:
-	RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 30.000 do 80.000 DEM.
NAJAMEMO
STANOVANJA:
-	RIBNICA - center, več garsonjer, enosobnih in dvosobnih stanovanj.
• RIBNICA • okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - center, poslovni prostor - nov, v nadstropju za mimo dejavnost oddamo. Vel. 45 m2, voda CK el, tel, dokumentacija urejena cena po dogovoru.
-	RIBNICA - strogi center, poslovni prostor 45,48 m2, z vso infrastrukturo, oddamo, dok. urejena cena
48.100.00	SIT (ali 450 DEM) mesečno, vseljivo takoj.
-	DOLENJA VAS - center, frizerski salon v obratovanju z urejeno dok, oddamo, vel. 25 m2, cena 19.000,00 SIT mesečno (odkup opreme - dogovor).
Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje!
Cena, ki navdušuje! Jubilejni Golf že od 22.880 DEM (2.575.830 SIT*)dalje.
Slika je simbolna.
Število vozil in modelov je umojonu.
T« 1 iT?m Tt--	V-l-l»] j /i I fr V L K-J-11
•	20 milijonov izdelanih Golfov! Ob tej priložn
posebnega Golfa z električnim dvižno-pomičnim Navdušil vas bo še z ostalo opremo in seveda z iubile
tosti smo pripravili t strešnim oknom, favdušil vas bo še z ostalo opremo in seveda z jubilejno ceno.
Posojilo tudi na 72 mesecev!
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
‘ Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij.
»Ml
- električno klimatsko naprava "climatronic" brez doplačila J VARIANT - ESP in sistem zračnih blazin za glavo spredaj tj brez doplačila.
VOZILA NA ZALOGI
VW Polo 1.4 5v comf., 1.4 3v
VW Polo lee 1.4, comf. line 5v
VW Golf 1.4; 1.9 SDI.1.9 TDI edition 3v, 5v meh. klima
VW Golf 1.4 generation, meh. klima, 5v
VW Golf Jubilej 1.9SDI, 5v
VW Golf var., 1.9 TDI/90,1.9 SDI meh. klima
VW Bora 1.9 TDI/90 avtomatska klima
VW Passat lim. 1.9 TDI/130 KM Trendline
VW Passat var. 1.9 TDI/130 KM Trendline in Comfortline
VW Sharan 1.9 TDI, 150KM, trend line
ZELO UGODNO	
VW Passat li., 2.0 comf. 115 km (1.2000)	
VW Lupo 1.0, (1.2000), servo volan	
TESTNA VOZILA	
VW Caddy kombi 1.9 SD, meh. klima, centralno zakl.,
el. pomik stekel
VW Passat var. 1.8 T trendline
VW Beetle 1.9 TDI/90, klima, centralno daljinsko zakl., el. pomik stekel
Mahovnik 2, 1330 KOČEVJE telefon 01 8951 488, telefaks 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.co.at salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure
MENJALNICA
]Lfff SP S1 W IDEAL CENTER - Ribnica tel./fax: (01) 83 60 657
$ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (non - stop)
$ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah_
UGODNO - NA ZALOGI HRK
Borzno posredovanje
-	Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB)
-	Nizki stroški poslov (3.400 SIT; 1 - 1,5 %)
-	Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih (OPLEMENITITE SVOJ DENAR, SE PRIPOROČAMO)
$ DEM CHF ATS ■TL
MicroERA
ODKLEPANJE GSM APARATOV
Kaj pravzaprav to pomeni?
Verjetno imate GSM aparat in ga s pridom uporabljate. Če imate GSM aparat iz predplačilnega paketa (MOBI ali HALO) je po vsej verjetnosti zaklenjen samo na eno omrežje (samo na 040 ali samo na 041 ali samo na 031 ali celo samo na eno SIM kartico).
Toda včasih bi imeli v telefonu rajši SIM kartico z drugo številko, kajti: cenovno gledano je telefoniranje v isti skupini (iz št. 040/xxxxxx na št. 040/yyyyyy) precej cenejše kot na primer iz ene skupine v drugo (iz 040/xxxxxx na 041/zzzzzz ali obratno). Torej: ODKLEPANJE GSM APARATOV pomeni, da vam aparat predelamo/reprogramiramo tako, da v njega lahko vstavite katerokoli SIM kartico (oz. tel. ŠL kateregakoli operaterja)!
MicroERA Jože Šilc s.p„ Merharjeva 9,1310 Ribnica GSM: 041/402-779
mali OGLASI
OBVESTILO: Obveščamo vsa podjetja in občane, da je izšel stenski koledar
RIBNICA SKOZI STOLETJA 2002.
Možnost ogleda in kasnejšega naročila je v GALERIJI TONI, Gorenjska cesta 10, Ribnica. Informacije na telefon: 01 /8362-400.
ODDAM ALI PRODAM GOSTINSKI LOKAL V CENTRU RIBNICE. TEL.: 031/662 091.
V Hrovači (k.o. Goriča vas) zelo ugodno v celoti prodam njivske, travniške in gozdne parcele, v skupni izmeri ca 12,5 ha. Prednost imajo najboljši ponudniki. Informacije na tel.: 01 524 86 40.
Odkupim originalne CD- plošče različnih izvajalcev. GSM: 041 / 650 299.
Prodam Fiat 126, za rezervne dele. Tel.: 041 / 927 588.
brezplačni lllilll »«LISI V_________________________________________J
:>	y ;	■	■	. ' ... 'V 'f ;
|
/ 0 '
■ ■
'
*y'
"/‘M
M /':/
I	-i
I r /Ji? ;	h ...
,	,	,	...	.	,	. .j	.s.	£	- ..v,.,	•
—
„j.,	,	,	___
Slikopleskarstvo ‘BOJC D»
Peter Bojc, S4>.
S S

Humec 24, 1331 Dolenja vas, tol ■ m pe-3/i -rqp

tel.: 01 8634 -533 GSM: 041 712 103

' V,,
■'■J |
Maj ni kova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA)
V ZDRAVSTVENEM DOMU RIBNICA
Iz naše ponudbe:
•	korekcijski okvirji in stekla
•	ugodne cene, svetovanje, kakovost
•	očala na recept tudi brez doplačila
Za vas obratujemo vsak dan: od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure
KVM Grafika d.o.o.
pet barvni offset tisk, toplotni tisk iz folije^*
KVM Software d.o.o.
programi za trgovine in podjetja, projektiranje in izvajanje računalniških omrežij, prodaja in servisiranje računalniške opreme
1310 Ribnica, Lepovče 42 tel.: 01/8361-980, fax: 01/8361-981 E-mail grafika: grafika©kvm.si E-mail Software: Software© kvrnsi
NAROČNIK OGLASA JE DOLŽAN:
6. člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS št. 36/00) določa, da mora naročnik oglasa ob naročilu zagotoviti ustrezne listine o identiteti:
za pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o izpolnjevanju pogojev.
za samostojnega podjetnika oz. zasebnika: fotokopijo priglasitvenega lista in obrtno dovoljenje.
Rešeto
>s)aj qu c'z 'JVajata!
OGLAŠUJTE!
Marko Modrej 041 636 889 Uredništvo 837 20 23
DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA!
spREJEmnmo rezeruheije zr zahuikere družre, ohieiriee, pordhe
DELOVNI CAS:
GOSTILNA:
•	ponj od 9h-15h
• tor^ sre., čet.: od 9h - 22h • pet, sob j od 9h - 24h
•	ned--od 10h-15h
•	Tel j 83 62 621
MESARIJA:
• pon.-pet-- od7h-19h3°
•	sobJodT’-IS"
•	nedJod8h-11h
•	Tel.: 83 62126
Pekarna
mm
Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept
po
Oo
■k*

Cordoba Vario 1.4
s klimo -
& 2.169.878,00 SIT
m*.im
Ibiza
s klimo -
2.165.000,00 SIT popust 113.000,00 SIT
..J
Cordoba
s klimo -
2.123.561,00 SIT
■■■■
Joras Center
Prodaja in servis vozil SEAT	__	__
1310 Ribnica, Slovenija	=» fc= I I I
Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045
Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure

'
Pl
MOTOMAN	doo
Robotizacija in avtomatizacija v industriji
PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI
Sest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi.
IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH:
O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA 0 STREGE
O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA POLIRANJA PALETIRANJA
BRUŠENJA
LEPLENJA
MOTOMAN (K25xE!333d=.a
Lepovče 23, 1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386(0)1 83 61 243 e-mail: info@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl
kttpoNi
Tako, dragi moji. Pa smo dočakali tudi Madnejše, prijetnejše dni, kot so bili tisti v poletnih mesecih. No, da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti vročini. Sploh ne, zlasti ob večerih, ko se prileže kozarec ohlajene pijače, ob pogledu na kakšno lahkotno krilce...
Ja, to je poletje. Svoje čare pa kaže tudi mozaična jesen. Polna svežih sadežev, kapljic mošta, sokov in nazadnje še vina. Kar zadeva pa oblekic, je stvar še bolj zanimiva. V hladnih večerih se je za dobro »prekrvavitev« potrebno malo stisniti. To je pa še bolj prijetno, kot samo opazovati. Veijetno se bo večina strinjala s tem, nekateri pa bodo tudi odkimavah.
Ljudje smo pač različni, z različnimi potrebami in željami. Smo edinstveni, in zamislite si, kako bi bilo, če bi bili vsi enaki. Katastrofa, za umret, popoln dolgčas. In vsake toliko časa se pojavi kakšen »model«, ki želi svet vkalupiti v eno pot, z enakimi mišljenji, s popolnim nadzorom nad vsem.
Beseda oz. končnica »izem« mi je šla na... že v zgodnjem otroštvu. Pravi kretenizem. Po dokaj hitrem premisleku vidimo, da skoraj ni razlike med besedami totalitarizem, nacizem, fašizem, komunizem, terorizem... Toda vsaka ideologija se prične z nekim vzrokom, nič ne nastane iz gole potrebe po nadvladi in uničenju sebi neenakih. Ob nedavnih hudih dogodkih v ZDA se moramo najprej vprašati: Kdo, kdaj in predvsem zakaj?!
Prepričan sem, da tudi muslimanom ni lahko prenašati nadvlado, samovšečnosti in idealizma nekoga, ki bi rad zavladal svetu (z vso obsodbo terorizma). Je pa žal tako, da se vsaka globalna stvar še vedno najbolj učinkovito rešuje z orožjem, ne pa z dialogom (podobnost z našimi živalskimi predniki).
Hudo torej, še hujše pa je, da so »mali bogovi« vedno bolj zviti, bogatejši in si celo privoščijo že dvojnike. Kam to pelje?
Torej le v razmislek, daje včasih dobro, da smo majhni in da nam je lepo na sončni strani Alp in v dohni suhe robe in lončarstva, ki se v jeseni spremeni v oazo pomiijujočih barv. Zraven pa še kozarec mošta, sveže pečen kostanj, grozdje, po možnosti kje na skednju ob ličkanju. Kaj lahko sledi tej romantiki? Oprostite, ne bi zdaj o tem.
Bi pa vas pohvalil. Ponovno ste v petih letih dosegli rekord glede števila poslanih dopisnic in pisem. ODLIČNO! BRAVO!
Vsakič me ob tem spravite v dilemo: So te strani še vedno dobre in jih ni treba spreminjati ali pa je ravno zdaj čas, da začnemo z novostmi. Lepo je biti v taki dilemi, sicer sem pa vedno za akcijo, v evolucionarnem smislu. Gremo naprej, ostanite takšni, pa kjerkoli in kdorkoli že ste. Prav? Vas že vidim, odgovor je: »Normalno!« Sprejeto, če pa vas zebe, ogrnite se z Rešetom. Ma, vam rečem, da bo pomagalo.
Marko Modrej
Pravilna rešitev kviza 9. številke Rešeta je:
OKTOBER ALI VINOTOK
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade:
Nagrade poklanja sponzor PIVOVARNA UNION.
1.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: ROK ADAMIČ, Črnec 4a, 1316 ORTNEK.
2.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: TILEN STARC, Knafljev trg 11,1310 RIBNICA.
3.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: JERNEJ PODOBNIK, Slatnik 4,1310 RIBNICA.
4.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: PETRA ORAŽEM, Knafljev trg 1,1310 RIBNICA.
5.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: LAURA VOLAJ, Prigorica 1,1331 DOLENJA VAS.
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MAT IH OGLASOV
Besedilo:_________
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:_________________
KUPON ZA REBUS Rešitev:
KUPON ZA RIBNIŠKI PUSEUC
Glasujem za:______________________________
Predlagam:________________________________
Obrazložitev:
Glasujete lahko tudi po elektronski pošti: reseto@ribnica.si
Ime in priimek:__________________________________
Ulica:___________________________________________
Pošta:___________________________________________
Tel.:	___________
5
Z
■
Izžrebanim nagrajencem iskreno čestitamo! Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti.
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40,1310 RIBNICA, najkasneje do 10. novembra 2001.
ST
E STT
Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej
MARTINOV kVIZ
Na vsako vprašanje vam ponpjamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z... (ko rešite, bo vse jasno).
1. Tudi letos se je zgodilo 23. oktobra. ROP, Id je bil na ta dan, pomeni:
J - Minister Rop j e obiskal Jurjevico A - Ribniški oktet prepeva D - Ribniški občinski praznik
f* * 2. 23. oktobra se je zgodilo še nekaj. Vrtec Ribnica je pričel s programom predšolskih otrok, imenovanim...
Z	B-Medvedja svatba
A - Vesele urice	——-------------—--------
*	E - Papige smo vsi	T/7?TSC 73
10. Če se, recimo, odločimo, da si bomo ogledali znameniti londonski Big Ben, bomo iz Ribnice do tja prevozili natanko...
K - 2000 km
0	- 1111 km
1	- 1500 km
11. Prišli ste do konca. Ste mogoče kje opazili kakšen zasilni izhod, glas ljudstva oz. polovičko?
S - To sploh ni bilo tako zahtevno, da bi potreboval-a kakšen izhod J - Nisem, vsaj videti ga ni bilo C - Saj ne delite milijonov, da bi bili potrebni izhodi
3.	Pa gremo dan naprej. 24. oktobra je dan OZN, Id še vedno pomeni:
N - Organizacijo združenih narodov S - Občinsko zvezo naturistov V - Obletnico združenja neuravnovešenih
4.	Danes, 29. oktobra, pa je nov dan. Nekateri praznujete to ali ono, goduje pa...
U - Francelj R - Narcis F - Jozafat
5.	A ni prikupna tale živalca tukaj? Neverjetno prijazna, razigrana je tale naša spremljevalka. Mogoče veste, kako ji je ime?
G - Chiquita E-Afna H - Barbika
O.p.:
Če mislite oz. veste, da so lahko pravilni vsi odgovori, izberite takšnega, da se bo ujemal s končno rešitvijo. Bo šlo? Kar pogumno!
[Porerstilm® mElft/© moipBItl© m® lkiy[p<s>m® p(b (poiOphii w BmwsrOä na üa^hnäd najjfeaansjj® dl®
U©»	M®L
6. Pa gremo naprej po našemu koledarju. 3. in 4. novembra bo v Velikih Laščah zanimiva razstava, že 13. po vrsti. Gre pa za...
F - razstavo pasemskih malih živali Z - odprto prvenstvo fazanov v gimnastiki I - razstavo golobjih poštnih kočij

7. Zanimiv praznik bo sredi novembra. Pa še nedelja bo takrat. To pomeni, da bomo lahko mimo nazdravili. Zakaj, komu? Premislite in obkrožite, takrat je namreč ...
TOTO SMEŠN1CE
J - Jožefovo O - Martinovo K - Lojzkin dan
8. Kar nekaj žensk poznam, Id hujšajo »po luni«. Ko se bo gos oz. raca že malce polegla, vino izhlapelo, se bo 15. novembra luna obrnila v...
M - rojstvo E - ves svoj sijaj N - desni krajec
(Čas za hujšanja. Le poguml)
9. Tale znak nosi v razpoznavnih aktivnostih naš oglaševalec. Je mogoče to...
O - Brivska brigada C - Frizerski salon Barbara N - Frizerstvo pri Škarjici
Kako
varno
po
cesti?
S
čelado,
medvedkom
in
brez
alkoholne
pijače!
Foto Martina Gregorič
Nemška vas

A\
IZ POSLANČEVE ZAPISNICE
Sprenevedanje ali slika slovenske stvarnosti
V začetku tega meseca je bila spominska slovesnost v Teharjah, kraju kjer seje pred več kot 50 leti zgodil genocid brez primere, množično pobijanje brez ugotavljanja krivde, brez sodišča - kar tako, za neke svetle cilje revolucionarjev, ki so na koncu ostali na smetišču zgodovine. Očitno so se državljani kar sprijaznili s tem, da bo ta del zgodovine ostal takšen, kot je, nepojasnjen, brez krivcev, brez obsodb in tudi brez ureditve grobov. Še celo več, kakršnokoli omenjanje te rakaste rane na narodovem tkivu imajo nekateri za brezplodno "preštevanje kosti". Če je kaj barbarskost, potem je to obnašanje, ki ne pozna obče pietete do umrlih. S prstom kažemo na barbarskost drugih narodov, sami pa nismo zmožni priznati te enake reči na svojem dvorišču. To je sprenevedanje brez primere.
Tisto, kar meje najbolj prizadelo na tej slovesnosti, je dogajanje in stanje na Teharjah. Na desni strani kraja zločina so novodobni podjetniki, ki so na hitro obogateli v tranzicijskih časih, uredili igrišče za golf. Brez vsakih dovoljenj, ravno na tistem mestu, kjer so povojni eksekutorji pomorili in zakopali nedolžne žrtve. Lastnik igrišča je celjska Cinkarna, ki še vedno odlaga smeti na kraj povsem v bližino spomenika in na grobove, kar klavrno podobo kraja še poslabšuje. Zanimivo ob vsem tem je to, da vse to župana nič ne moti, kije hkrati v nadzornem odboru Cinkarne, ki so jo novodobni bogataši kupili za smešno ceno. Sicer pa so igralci napeli ob strani visoko mrežo, da niso med slovesnostjo padale žogice golfa na tiste, ki so se zbrali k slovesnosti.
Spomenik je še nedokončan, pa vendar ga je že načel zob časa. Na ministrstvu pravijo, da ni denarja zanj. Voda pronica skozi razpoke na njem. Klavrna je ta podoba spomenika, za katerega je hčerka predsednika naše države prejela cenjeno nagrado.
Naprej od spomenika se visoko proti nebu dviga strma pregrada, porasla s travo, ki zakriva pogled. Za njo je ogromna količina blatne vode, ki predstavlja resno nevarnost, da udre in podre vse, kar j e nastalo na pobočju.
Med slovesnostjo so delavci - očitno iz drugih nam znanih krajev- grabili uvelo travo, njihovi delodajalci pa igrali golf. Iz ozadja seje slišal hrup motokrosistov, ki so ravno tisti čas trenirali - morda po naključju.
Slovesnost seje končala, utihnila je pesem. Tistim, ki so bili prisotni, seje bolečina povečala, upanje na boljše pa še bolj upadlo.
Tudi to je ena izmed zgodb tranzicije Slovenije.
Janez Drobnič, poslanec DZ
NASLEDNJA ŠTEVILKA DESETA IZIDE 2«. NDVEAIKDA 2001. GRADIVO ODDAJTE DO 13. NOVEAU6RA 2001.
SUŠA BO LETOS UDARILA DVAKRAT
Zakon o državni pomoči za odpravo posledic naravnih nesrečne dopušča, da bi sredstva prido-bilitudi mali kmetje.
Vlada je vložila v proceduro zakon o državni pomoči kmetijstvu za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo za leto 2001, s katerim naj bi se predpisala merila in upravičenost za poplačilo letošnjih škod, predvidele olajšave ter določil način plačila priznanih škod. Že površen pogled zakona pokaže, da gre za popolnoma nov koncept, ki bistveno odstopa od vseh dosedanjih podobnih zakonov.
Predvsem je opazna izrazita selektivnost zakona, saj se neenako obravnava nadomestilo za škodo za isto kulturo pri lastnikih, ki se na istem področju ukvarjajo s kmetijstvom poklicno (manjšina), in tistimi, ki obdelujejo kmetijske površine kot dopolnilo osnovni zaposlitvi (velika večina). Poklicni kmetje so upravičeni do 50% povračila priznane škode, nepoklicni pa samo do 40%.
Prav tako zakon izloči vse tiste lastnike, ki nimajo 1 ha primerljive površine, kar pomeni, da bo prizadeti lahko uveljavljal škodo le, če ima v lasti ali najemu najmanj 1 ha njiv ali 2 ha travnikov ali 4 ha pašnikov ali ustrezno površino druge kulture. Vendar pa bo upravičenec povrnjeno škodo dobil le, če bo znesek odškodnine višji od 30.000 sit. To pomeni, da država odreka upravičencu odškodnino v znesku, ki je enaka pokojnini kmečkega zavarovanca oziroma polovici delavske plače.
Ni posebej težko ugotoviti, da bo kljub temu, da je po vseh podatkih in ocenah letošnja suša hujša in prizadetost kmetijskih kultur večja od lanske, bistveno manj upravičencev do povračila za škodo in da bo tudi obveznost države bistveno
POSLANČEVE . ZAPISNICE 0
nižja kot lani. Ocenjuje se, da bo letos najmanj 20.000 manj upravičencev do povračil in da bo država kljub večji prizadetosti izplačala za okoli 5 milijard sit manj odškodnin kot bi jih sicer, če bi tudi letos veljali lanski kriteriji.
Prepričan sem, da tak pristop glede na trenutne razmere na podeželju ni najboljši in ni usklajen z dinamiko in rezultati sprememb, ki naj bi jih prinesla kmetijska reforma, predvsem na področju komasacij in posestne strukture. Kmetijska politika se namreč še ni resneje spopadla niti s preveliko razdrobljenostjo niti s prevelikim številom lastnikov kmetijskih površin oziroma posledično s premajhnimi kmetijami. Menim, da bo prav selektivnost oziroma izločitev malih kmetov (teh pa je daleč največ) le še dodatno pospešila opuščanje obdelave kmetijskih površin in posledično dodatno zaraščanje podeželja.
V poslanski skupini se čudimo tako neenaki obravnavi lastnikov oškodovancev in predlogov vlade ne podpiramo.
Ne moremo se namreč strinjati, da so kot davčni zavezanci (plačniki davkov) enakopravni vsi lastniki kmetijskih zemljišč ne glede na to, ali se s kmetijstvom ukvarjajo poklicno ali nepoklicno in ne glede na površino, ki jo imajo v lasti. Torej, pri polnjenju proračuna prevzemajo bremena vsi, pri povračilih za škodo pa vlada predlaga izločitvene kriterije, s katerimi povzroča izrazito neenakost.
In kar j e še posebej opazno - vlada za letos ne predvideva skoraj nobenih izplačil iz proračuna, saj bodo do 8% povračila upravičeni le tisti lastniki kmetijskih zemljišč, ki jim je kmetijstvo edina dejavnost in katerim bodo komisije ugotovile in priznale več kot 50-procentno prizadetost kmetijskih kultur.
Torej bo suša letos udarila še drugič. Tudi pri izplačilih.
Jože Tanko, poslanec DZ
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNIZBOR
Poslanska pisarna zVoiv Slovenije
m
Mag. Janez Drobnič vas pričakuje vsak ponedeljek od 10. do 13. ure v prostorih NSi, na Škrabčevem trgu 40.
Svoje pobude ali mnenja mu lahko sporočite telefonsko: 031 348 908, po e-pošti na naslov: janez.drobnic@dz-rs.si ali pošljete na fax: 478 98 72.
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNIZBOR
PosUsnska pistinu:
Šot ia/Jcmvkmtske stranke Slovenije
m
bey'
Poslanska pisarna poslanca Jožeta Tanka je v prostorih OO SDS Ribnica, Skraočev trg 40, odprta bo ob ponedeljkih: 12.11. in 10.12.2001 od 16. do 17. ure.
-	telefon: 478 95 30
-	e pošta: joze.tanko@dz-rs.si
-	po telefaxu: 478 98 77
yX<>r><> I ■■■ IXJ.>■.■ ■ ■

Odgovor na:
»PRIJAZEN VRTEC«
Jri
Odgovor na:
»Ni ga čez ribniški semenj!«
K članku "Prijazen vrtec", kije bil objavljen v prejšnji številki REŠETA, podajamo naslednjo pojasnitev, ki naj bi pripomogla k celovitejšemu razumevanju vsebine:
Zakon o vrtcih določa, da cena programa v vrtcu obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane. Med elemente cene ne sodijo sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje, ki jih vrtcu v skladu z zakonom zagotavlja občina. Cena programa na otroka (na mesec) je izračuna tako, da se potrebna sredstva za delovanje oddelka razdeli na skupno število vključenih otrok. Koliko otrok je lahko vključenih v posamezen oddelek, pa je prav tako zakonsko določeno. V zadnjih nekaj letih se postopno znižuje normativ otrok na oddelek, na drugi strani pa se viša kadrovski normativ zaposlenih. Obe okoliščini bistveno vplivata na povečevanje cene programa.
Področje predšolske vzgoje ureja v celoti država z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, pristojnost za vzpostavitev mreže javne službe in financiranje le - te pa je naložena občinam. Občine si že dlje časa prizadevamo, da bi bile enakovredne partnerke pri soodločanju sistemskih rešitev na področju predšolske vzgoje, predvsem pri zakonodaji, katere posledica so nove ali spremenjene finančne obveznosti lokalnih skupnosti. V zadnjih dveh letih so spremembe zakonodaje prinesle celo vrsto finančnih obveznosti občinam, ne da bi bila sočasno zagotovljena dodatna sredstva za proračune lokalnih skupnosti.
Sistem t.i. rezervacij za čas otrokove odsotnosti iz vrtca obstoječa zakonodaja ne pozna. Ponekod seje sistem rezervacij ohranil v internih pravilih vrtcev še iz prejšnjega sistema financiranja predšolske vzgoje. Pomeni pa, da občina, ki prizna popust oz. nižje plačilo med počitnicami, prevzame celotno plačilo razlike med plačilom staršev v času počitniške odsotnosti otroka in ceno programa na otroka. To predstavlja veliko finančno obremenitev za občine na eni strani, na drugi strani pa se poraja vprašanje zakonite in racionalne porabe javnih sredstev. Tolikšne dodatne obveznosti proračuni občin preprosto ne zmorejo, še posebej, ker nadpoprečno visoko že prispevajo k ceni programa. Ta delež znaša v občini Ribnica od 70-75 %, starši pa prispevajo k ceni samo 25-30%.
Če poskušamo razumeti obrazloženi sistem financiranja predšolske vzgoje, si lahko predstavljamo, kako resno so na celotno finančno poslovanje in organizacijo vrtca vplivali izpisi 33 otrok v letošnjih poletnih mesecih. Občina Ribnica bi kot ustanovitelj vrtca lahko s 1.9.2001 oblikovala dva oddelka manj, kar bi pomenilo, da bi se vseh 33 izpisanih otrok, če bi se želeli ponovno vključiti v vrtec, moralo uvrstiti na listo čakajočih.
Oddelek za družbene dejavnosti Metka Tramte
Ko človek prebira prispevek "Tik ob 26. Ribniškem sejmu" v 8. in 9. št. Rešeta, se sprašuje, ali je avtorica teksta poslušala vsaj obvestila po lokalnem radiu o prireditvah 26. sejma ali prebrala zloženko, kije bila izdana za sejem, če že ni utegnila stopiti do organizatorja in financerja sejma in si pridobiti točno in popolno informacijo. Tako pač piše na slepo in seji zdi že vnaprej, "da bo sejem zreduciran, ker pač TD ne obeležuje več jubileja". Ali morda 24 predjubilejnih sejmov ni imelo nobenih popoldanskih prireditev, jih je imel le 25.? Tudi 26. sejem jih je imel, in sicer "viteze s Turjaka in Turke", ki jih je v sodelovanju z VED Hrovača organiziralo in plačalo Turistično društvo. Tudi prireditve Ribniškega študentskega kluba so bile dogovorjene s turističnim društvom enako kot lani. Njihov program se je odvijal do večera, razen če avtorica teksta meni, da bi bilo v istem času več prireditev, kar je nesmiselno. Ribniškemu sejmu, kot osrednji prireditvi je bilo namenjenih le 18 vrstic, Rokodelskemu festivalu -kot popestritvi sejma pa še enkrat toliko, pa tudi prav toliko netočnih podatkov. Rokodelci se Ribnici predstavljajo že četrtič in ne tretjič ali pa drugič in ne tretjič, če je upoštevan le Rokodelski festival. Na prvem srečanju izseljencev v Ribnici so bili rokodelci iz vse Slovenije prvič, in to preko 100. Teje v Ribnico pripeljalo Turistično društvo Ribnica, ki je bilo zadolženo za organizacijo. Naslednje leto jih je občina pripeljala 50, lani, ko je bila organizator Obrtna zbornica Ribnica, jih je bilo 25, letos pa 32. Glede na takšno število zain-
Odgovor na:
»Dočakali bomo čas, ko se bo tudi Ribnua turistično posodobila«
(Rešeto, 8/2001)
Očitno je, da direktorica Miklove hiše tudi po enem letu ni seznanjena, ali smo založeni in kako z materialom za promocijo Ribnice in kje ga turisti lahko dobijo. Nadalje tudi pravi, "da ne ve, kje in kdaj jim bo ta lahko na razpolago", niti "kam bi turiste lahko poslala". Nadalje si dovoli g. Klemencu naprtiti krivdo, češ daje izrekel RR. ukor, ker je le-ta od občine in TD zahtevala propagandno gradivo ter daje dobila nekaj tiskovin, ki jih je hranil pri sebi (menda doma).
TD je ogorčeno in protestira proti načinu takega pisanja, saj zavaja javnost, prikazuje neresnična dejstva in si lasti pravice, kijih sploh nima. Žalostno je, da ne ve, da imamo v Ribnici dve turistični instituciji, ki sta turistično aktivni in posedujeta potrebno gradivo. To sta TD in pred leti ustanovljeni Turističnoinformativni center, ki ima svoj sedež v prvem nadstropju Bukovčanove hiše, namesto da bi bili v Miklovi hiši, če se še piše. da je v njej kulturno-informativni center, kar očitno ne drži. Bralec iz tega dopisa lahko tudi zazna, da smo imeli še nekaj "tiskovin", ki pa da jih ni več, kar zveni dokaj omalovažujoče.Vsak otrok zna ločiti tiskovino od brošure, razglednice, prospek-
teresiranih ne bo potrebno nobene selekcije, pač pa več angažiranosti za pridobitev vsaj še enkrat toliko udeležencev. Letos pa tudi lani je velik del stroškov Rokodelskega festivala pokrivalo turistično društvo. Obrtna zbornica je le povabila rokodelce in jih razporedila po stojnicah, ki jim je dalo v uporabo TD. Le - to je nosilo tudi stroške njihove postavitve, varovanja in spravila. Glede neustreznega prostora, da "so potisnjeni na rob sejemskega dogajanja" pa lahko pristavimo: če ne bi bilo Ribniškega sejma, pa bi jih videlo manj ljudi. Tudi sam g. Hočevar pravi, "da se kot organizatorji samostojnega festivala bojijo, da ne bi zmogli pritegniti množice obiskovalcev". Cenetovo dvorišče si je lani izbral organizator sam, čeprav smo mu svetovali, naj uporabi Škrabčev trg do konca, ki je med drugim brezplačen, Cenetovo dvorišče pa je bilo potrebno plačati. Osrednji Škrabčev trg do cerkve je bil že od prvega sejma dalje dodeljen samo za izdelovalce suhe robe in lončarje, ker je to bil tudi pogoj, da ima Ribniški semenj status etnološko-kulturne prireditve, ki ga postavljajo Gospodarska zbornica in eminentni strokovnjaki etnologije, ki še vedno bdijo nad našim sejmom. Rokodelski festival je le dodatna popestritev, ki je sicer za sejem dobrodošla, vendar smo lokacijo dodelili skupaj z občino in Obrtno zbornico, saj se nadaljuje po Škrabčevem trgu. "Novost", ki jo avtorica teksta navaja, pa še zdaleč ni bila takšna in tako številčna, kot je bila najavljena. Ja, eni se znajo hvaliti! saj tisti, ki kaj naredi, je tiho in naredi in se ne hvali.
TD Ribnica bi želelo, da bi se vse informacije pridobile pri organizatorju, ker smo dovzetni za vse predloge in pobude ter znamo sprejeti vse konstruktivne kritike, vendar morajo biti utemeljene.
Breda Omžem, Turistično društvo Ribnica
ta, spominka, knjige (Park kulturnikov) ali zastavice. Vse to imamo in nudimo turistom. O tem bi se lahko po enem letu prepričala tudi na naši stojnici v času Ribniškega sejma. Pošla sta le knjiga Ribnica skozi stoletja in zemljevid,vse drugo pa še vedno imamo, tudi v tujih jezikih. Prav zdaj pripravljamo novo izdajo za nemško govoreče turiste prospekt Ribniška dolina.
Zato, gospa direktorica, brez strahu pošljite turiste, če vas slučajno najdejo v pisarni, na prej imenovani turistični organizaciji po gradivo, tudi po razglednice. Bomo po veseli tudi vašega obiska in vam ponudili potrebno gradivo, če vam je dosedanje pošlo. Tudi nekaj gostincev, npr. Gregor Mihelič, vedno nudijo turistom vsaj štiri vrste različnega materiala in tudi razglednic. Za izdajo le-teh skrbi naše društvo kot tudi za drugo gradivo in ne obremenjujemo sredstev občinskega proračuna. Pomagamo si z iskanjem donatorjev, sponzorjev in z lastnin delom, čeprav nismo profesionalci. Lahko to imenujete tudi z "garanjem" desetine entuziastov, kar bi lahko bilo vodilo tudi za tiste institucije, ki znajo postavljati le zahteve po sredstvih iz občinskega proračuna. Prav bi bilo, da se tudi prepričate, kako je s takim gradivom v podobnih krajih kot je Ribnica, ali pa tudi v večjih, in vam bo potem morda lažje razsojati o založenosti propagandnega gradiva v naši občini. Glede ukora pa samo toliko, da o tem nihče nič ne ve, niti za pisni niti ustni. Če pa bi ga kdo izrekel, potem bi zagotovo veljal tistemu, ki si ga zasluži.
Za TD Ribnica Andrej Klemenc
Odgovorna:
»DEPONIJA NASIPNEGA MATERIALA NA GRIČU«
V zadnji, 9.številki Rešeta je bil objavljen članek o deponiji nasipnega materiala na Griču. V članku je izraženo veliko začudenje in nasprotovanje glede lokacije deponije. Prav j e, da se zadeva pojasni tudi s strani občinske uprave in navede nekatera dejstva iz preteklosti.
Občina Ribnica ima v zaključni fazi pridobivanje gradbenega dovoljenja za izgradnjo športnega igrišča v Dolenjih Lazih, in sicer na lokaciji poleg gasilnega doma. Konfiguracija terena na predvideni lokaciji je takšna, da bo za izgradnjo potrebno pripeljati od drugod veliko količino nasipnega materiala. Prav sedaj pa se izvajajo v skladišču naftnih derivatov velika izkopna dela z viški nasipnega materiala. V duhu dobrega gospodarja se je Občina Ribnica odločila, da potreben material za igrišče v Dolenjih Lazih deponira v bližini bodočega igrišča. Ker je parcela na Griču v občinski lasti, se nam je sama po sebi ponujala ta rešitev. Material bo prepeljan na igrišče najkasneje spomladi leta 2002, lokacija pa humuzirana in za-travljena.
Ob tej priliki naj navedemo nekatera dejstva iz preteklosti. Območje med glavno obvozno cesto na Griču in železniško progo je bilo dolga leta mesto za odlaganje raznega materiala, pretežno za prebivalce Griča. Začetek urejanja tega območja je pred leti povzročila serija požarov, kot nam je vsem dobro znano. Prav v tem času je takratna KS Ribnica naročila izdelavo idejne zasnove za ureditev tega območja. Ta je bila kasneje tudi podlaga za izgradnjo športnega igrišča. V vsem tem času se je ravno na mestu sedanje deponije odlagal odpadni material (smeti, izkopni in gradbeni materiali...) in to kar nekaj let. Lokacija je bila skrajno neurejena, čeprav sta tako KS kot Občina Ribnica lokacijo poskušali večkrat sanirati. Zato se nam zdi čudno, da takrat prebivalcev Griča ta nered ni prav nič motil, čeprav so bili morda deponirani materiali ekološko vprašljivi in čeprav ima občina v bližini urejeno deponijo. Menimo, da takšno ravnanje ni ravno v ponos prostovoljnemu delu.
Material, ki je sedaj lociran na Griču, ni ekološko sporen niti ne ovira preglednosti, zato mislimo, daje negodovanje prebivalcev Griča pretirano. Glede na vztrajnost nekaterih prebivalcev Griča in članov športnega društva pa pričakujemo še nadaljnje sodelovanje pri urejanju športnega parka Grič.
Občina Ribnica Oddelek za okolje in prostor
Danilo Hočevar
REŠITEUI IN RUŠITEUI ROKOMETNEGA KLUBA RIBNICA
l
V L številki letošnjega Rešeta sem napisal komentar o dogajanju v rokometnem klubu Ribnica, ki sem ga končal z besedami::"Najpomembnejše pa je, da bodo v novem vodstvu kluba odločali ljudje, ki delujejo povezovalno in ne razdiralno, da bo končno prevladala politika dialoga nad politiko diktata."
Od takrat je minilo več kot 8 mesecev in popolnoma jasno je, da v klubu vlada diktatura novega( starega) vodstva.
Najprej je potrebno opozoriti na dejstvo, da so sponzorji v skladu z 29. členom statuta RK Ribnica ves čas tudi člani predsedstva, čeprav to na vsak način odklanjajo. In zakaj? Zaradi odgovornosti! Ugotovitve v poročilu nadzornega odbora Občine Ribnica so namreč za klub naravnost porazne, v njem so celo elementi za kazensko odgovornost. Merilo vsakega dela so pač rezultati, zato si poglejmo rezultate njihovega vladanja v zadnji sezoni.
1.	Tekmovalni rezultati
L Članska ekipa je z 9. mestom in obstankom v ligi prav gotovo dosegla uspeh. Vendar podrobnejši pogled pokaže, daje ekipa v celotni sezoni le 6 - krat zmagala in kar 16 - krat izgubila, prikazana igra pa je bila daleč pod nivojem LA DRL.
2.	Mladinska ekipa - v prejšnji sezoni državni prvak, je letos zasedla 9. mesto (od 12).
3.	Kadetska ekipa - nedavno tega še državni in celo evropski klubski prvak, je pristala na skromnem 6. mestu.
4.	Pionirska šola - prvič seje zgodilo, da se nobeni od ekip (tekmovalo jih je 9) ni uspelo uvrstiti v finalni del, med 4 najboljše ekipe.
II. Rezultati in način reševanja
1.	Dolg do igralcev in ostalih strokovnih sodelavcev v višini 6.500.000 sit so preprosto odpisali, oziroma jih prisilili (ne vse), da se odpovedo zasluženemu honorarju.
2.	Proračunska sredstva se porabijo nenamensko. Dejstvo je, da po veljavnem pravilniku pripada več kot polovica proračunskih sredstev izjavnega razpisa mlajšim selekcijam, ki pa iz tega naslova ne dobijo ničesar, ker se sredstva v celoti porabijo za člansko ekipo. Mlajše selekcije se financirajo iz članarine, ki jo plačujejo starši, namenjena pa je predvsem za honorarje trenerjev.
3.	Osem igralcev prve ekipe in nosilcev igre iz prejšnje sezone so na tak ali drugačen način nagnali iz kluba, tako da so ostali le mladi. Iz kluba je moralo tudi več domačih trenerjev, nekateri so na njihovi "črni listi" že nekaj let.
Sicer pa je to stara praksa v klubu, ko se igralce, stare okrog 23 let, ki mislijo s svojo glavo in skušajo uveljaviti svoje pravice, enostavno nažene iz kluba, tako da morajo prisilno in mnogo prezgodaj končati športno pot. Zamenjajo jih še nezreli kadeti, ki čez nekaj let doživijo isto usodo. Če parafraziram B.Brechta: "Če igralstvo ne sledi modremu vodstvu, bi ga veljalo zamenjati. Koga, vodstvo? Ne, igralstvo!"
Danes se moramo vsi naučiti na svobodo kritike, da v demokraciji ni nedotakljivih, da ne morejo za nekatere veljati drugačni, "demokratičnejši" zakoni in pravila kot za večino.
Marjan Hojč, Ribnica
POLICIJSKA
KRONIKA
VARNOSTNI POJAVI v času od 15. septembra do 15. oktobra 2001
KRIMINALNA DEJANJA
Policisti so pri vlomu v gostinski objekt zalotili mladoletnika. Po opravljenem razgovoru sta bila izročena staršem, zoper njiju pa je napisana tudi KO.
Kazenska ovadba je napisana tudi zoper občana, ki seje s taksijem pripeljal iz Ljubljane in nato ni hotel plačati prevoza. Obravnavano je bilo tudi več tatvin iz podjetja EK0P, zoper mladoletna storilca Roma pa je že napisana kazenska ovadba. Pri obravnavi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti so policisti storilcu, zoper katerega je napisana kazenska ovadba,
zasegli pištolo, ki jo je sam izročil.
PR0METN0VARN0STNI POJAVI
V	preteklih 30 dneh smo obravnavali skupno 8 prometnih nesreč, od tega 2 z lahkimi telesnimi poškodbami, 6 pa s premoženjsko škodo. Najhujša je bila smrtna prometna nesreča, ki so jo obravnavali policisti PP Ljubljana 24.09.2001 v Zapotoku, koje voznik tov. avtomobila iz neznanega vzroka trčil v drevo. Sopotnik je pri tem umrl, voznik pa se je težje telesno poškodoval.
Obravnavali smo tudi šest primerov povožene srnjadi in jelenjadi ter en primer medveda na glavni cesti GII na Jasnici. V vseh primerih je nastala manjša materialna škoda.
DRUGI DOGODKI IN POJAVI
Obveščeni smo bili, da je prišlo do požara v enem izmed stanovanj v stanovanjskem bloku, kamor so že vdrli sosedje in ugotovili, da se je na štedilniku smodila hrana odsotnega lastnika stanovanja.
V	romskem naselju v Goriči vasi
in Lepovčah so bile na podlagi odredb za hišno preiskavo opravljene preiskave pri več Romih, pri kateri je bila zasežena ena avtomatska puška, dve pištoli ter večje število nabojev.
Na Grmadi je prišlo do požara na repetitorsH postaji. Nastala je večmilijonska škoda. Vzroke požara še ugotavljajo strokovnjaki iz Ljubljane.
Na Velikih Poljanah je spuščeni pes ugriznil dva gobarja, prav tam je bik v ograjenem pašniku napadel žensko, ki je tam nabirala drva, in jo telesno poškodoval.
OSTALO
Na PP so še vedno skoraj novi ženski kolesi znamke Atala CTB, bele barve brez št, Europa Torpedo št. 0023471, vijoličasto črne barve ter neregistrirano motorno kolo znamke Tomos, TLS14, št 84411, oranžne barve. Če kdo pogreša katerega od navedenih predmetov, ga lahko prevzame na tukajšnji PP.
Mirko Ješelnik, komandir policijske postaje

5 vmsc RIBNICA
^ SPALI SMO V VRTCU
>
Ö
0
Z'
0
p
H
Otroci skupine Gosenice in Srne so vrtec doživeli tudi drugače.
Na pobudo otrok smo se na sestanku s starši dogovorili, da bi otroci prespali noč v vrtcu. To naj bi bila tudi predpriprava in preizkušnja za že planirane mini počitnice, ki jih bomo preživeli na kmetiji v Logarski dolini.
Vsi navdušeni otroci so komaj čakali, da pride četrtek, 11.10., prav poseben dan, ko bodo prespali noč v vrtcu. Nata dogodek smo se pripravljali kratek čas, saj sta bila interes in želja otrok izredno velika. Otroci so se med seboj veliko pogovarjali, predvsem, kaj bodo vse prinesli s seboj od doma. Skrbelo jih je, kaj bodo večerjali, ker ni zvečer v vrtcu kuharic...
Starši so otroke pripeljali v vrtec okrog šeste ure zvečer in se od njih poslovili do naslednjega dne.
Otroci so se od staršev zelo na hitro poslovili. S seboj so prinesli vzglavnik, odejo, pižamo, zobno ščetko in igračko. Prtljago so odložili v igralnico in odšli smo na krajši sprehod. Otrokom se je zdelo čudovito, da se v mraku sprehajajo po ribniških ulicah. Ko smo se vrnili, je sledila priprava na večerjo. V skupnem prostoru smo povečerjali pizze. Skupini Srne je bila sponzor
večerje PIZZERIA HARLEKIN. Ob tej priložnosti seji lepo zahvaljujemo.
Po večerji smo si pripravili ležišča, oblekli pižame, umili zobe in odšli v skupni prostor na ples v pižamah. Po plesu smo si ogledali risanko za lahko noč in se odpravili spat.
Ob poslušanju pravljice in umirjeni glasbi so otroci eden za drugim zaspali. Spali so celo noč in nobeden izmed njih ni pogrešal svojih domačih. Ob jutranjem prebujanju kar niso mogli verjeti, da je to res, da so prespali noč v vrtcu.
Nekateri so začeli spraševati, kdaj bodo spet prespali v vrtcu...
Pospravljati smo začeli ležišča, otroci so se samostojno preoblekli, sr umili zobe in se uredili. Nadaljeval se je dan, tako kot vsi ostali dnevi, vendar s posebnim doživetjem, katerega si bodo otroci še posebej zapomnili.
Fotografija in tekst: vzgojiteljica
Olga Grebenc
Z MEDVEDKI PO KOSTANJ
Lep torkov dan seje že prevešal v drugo polovico popoldneva, ko smo se starši skupaj z otroki zbrali v Ortneku. "Dobimo se ob 16. uri pri pizzeriji Vinija," je pisalo na vabilu, ki smo ga dobili dan prej. Torek, 16. oktober, je bil torej namenjen nabiranju kostanja skupaj z otroki.
Po kratkem klepetu pred lokalom smo naredili bojni plan. Vsi v avtomobile in hop v Slemena. Že med potjo so nas mimoidoči opazovali, češ: "Kaj pa ti tako ubrano vozijo eden za drugim?" Ob vzponu na Pusti Hrib pa smerokaz desno in obvezno parkiranje ob cesti.
Ob izstopu iz avta smo takoj ugotovili, da Pusti Hrib niti ni tako pust, kot se imenuje, temveč prav gostoljuben. In koliko jesenskih dobrot skriva v svojih nedrjih.
Po zavzetju gozda in njegovih poti smo delovali kot uglašena vojska, ki ji ne sme uiti niti ped zemlje, torej vse prebrskati in odkriti, kje se še skriva kakšen "kostanjček", kajti levji delež so oropali že obiskovalci pred nami.
Sicer pa že samo ime skupine Medvedki pove, da so tako otroci kot starši rojeni za nabiranje jesenskih darov in da bi kakšno bližnje srečanje s sorodnikom pomenilo zgolj pozdrav ali pa celo gostijo s kostanji sredi gozda. No, naših močnejših prijateljev ni bilo, saj so tisti dan ozimnico nabirali bolj proti Travni gori.
Pa nič zato. Naši medvedki so lepo odstranjevali lupinice padajočih ježkov, ki so jim z veseljem ponudili rjav plod, ki so ga skrivaje v ovoju
gojili na drevesu. Zgodilo seje tudi, daje kakšen olupek padel komu na glavo, hujših posledic pa ni bilo. Vrečke so se hitro polnile in po dobri uri smo kar nekako spontano lezli skupaj na jaso, kot bi nas bližajoči se mrak opozarjal, da bodo za nami prišli nabirat sadeže tisti bolj pogumni, z močnejšimi zobmi.
Kot po vsaki akciji smo na koncu tudi mi imeli zbor. Iz svojih (različno polnih) vrečk smo sesuli nabirek v eno, ki stajo odprli vzgojiteljici Darja in Ana, ter jo napolnili do vrha.
Tako so naslednji dan lahko medvedki uživali ob vonju in okusu slastnega kostanja in se vmes še malo "zaguncali", zavrteli na igralih in tako
preživeli lep kostanjev dan.
Prijeten dan torej, dan, ki zbliža sosede, ki se zjutraj, ko se srečajo v vrtcu niti ne utegnejo pozdraviti. Tam v gozdu pa je čas vsaj za eno besedo oz. dve: Kako si?
Medvedki potem šli so spat,
Darja in Ana čuvata jim gozdni zaklad.
Še v sanjah poka in se kotali, sadež rjav, ki na žerjavici tli.
In preden medvedki domov so odšli, pozobali slastne kostanje so tri.
Tekst in foto Marko Modrej
OBVESTILO STARŠEM O UVEUAVUANJU ZNIŽANEGA PLAČILA ZA VRTEC
Obveščamo vas, da boste od 1. januarja 2002 dalje uveljavljali znižano plačilo za vrtec po določilih Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.LRS št.44/96, 1/98, 84/98, 44/00 in 102/00). Znižano plačilo boste uveljavljali s posebnim obrazcem DZS številka 1,82 - "Vloga za znižano plačilo vrtca" in ima oznako VRT/1. Obrazec je naprodaj v vseh prodajalnah Državne založbe in papirnicah v Sloveniji.
Vlogo natančno izpolnite v skladu s priloženimi navodili in jo z vsemi prilogami oddaste do 15. novembra 2001:
-	za otroke, vključene v Vrtec Ribnica, na upravi Vrtca Ribnica,
-	za otroke, vključene v vrtce izven občine Ribnica, na Občini Ribnica - Oddelku za družbene dejavnosti.
Starši, ki nimate stalnega prebivališča v občini Ribnica, otroke pa vključene v Vrtec Ribnica, morate oddati vlogo pri pristojnem občinskem organu v občini, v kateri imate stalno prebivališče.
Dodatne informacije lahko dobite na Občini Ribnica, tel.: 837 20 23.
OBČINA RIBNICA
Oddelek za družbene dejavnosti
POLNO
ZAPOL-
NJEN
NARAVO-
SLOVNI
DAN
l.b. razred OŠ dr. Fr.
Prešerna iz Ribnice je 18. oktobra pod vodstvom učiteljic Hilde Modic in Marjane Osvald preživel lep dan. Namen tega dne je bil priprava sadja na različne načine in v popoldanskem času pohod s starši k Sv. Ani. Zjutraj so otroci od doma prinesli najrazličnejše vrste sadja, čokoladne mrvice, sladko smetano, mleko, jajca ter seveda kuharski pribor, kamor so sodili predpasnik, deščica in nožek.
Otroci so se z žrebom razdelili v štiri skupine. Prva je pripravljala okusno sadno solato, druga pečene jabolčne miške, tretja je pekla palačinke in zadnja zabavno okrašene sadne kreme. Pri tem so jim pomagale tudi štiri mamice, ki so se zelo zabavale in bile navdušene ob delu pridnih rok prvošolarjev. Dobrot je bilo toliko, da so
otroci povabile še sovrstnike iz ostalih razredov, da poskusijo njihova sadna presenečenja. Dopoldan so tako zaključili siti in s krasnimi ribicami, na katerih so spomine tistega dne tudi zabeležili.
Popoldan pa so otroci naredili še en velik podvig. Povabili so svoje starše, s katerimi so se podali k Sv. Ani. Spodbujali so se med seboj in po eni uri in pol hoda so že vsi gledali Ribniško dolino.
Utrujeni, a še vedno dobre volje, so tako zaključili POLNO ZAPOLNJEN NARAVOSLOVNI DAN.
S.	V.
(/)<
0
p
B
Letos smo že sedmo leto odšli s četrtošolci v šolo v naravi v Ankaran. Te šole se je udeležilo 108 učencev in 10 spremljevalcev. Kljub pestremu vremenu smo uspešno realizirali vse načrtovane naloge, tako pri pouku kol pri plavanju. Letos je naziv SREBRNI ANKARANČEK osvojilo 52 učencev, BRONASTI ANKARANČEK - 47 učencev, le dva učenca sta ostala plavalca pripravnika, naziv ZLATI ANKARANČEK pa je osvojilo 7 učencev. In to so: Keyla Andoljšek, Katarina Rajh, Maja Jeranko, Tamara Pucer, Rok Polajžer, Anja Češarek in Nastja Pucelj. Večerne ure smo zapolnili s športnimi igrami, aerobiko, plesom. Izvedli smo medrazredno tekmovanje v boju med dvema ognjema in se pomerili v pikadu. Z glasbo in oblačili nas je "skozi svet" popeljal g. Andrej Stermecki. Prvi naravoslovni dan smo preživeli v Piranu, kamor smo se odpeljali z ladjico. Med vožnjo smo opazovali še druge kraje slovenskega primorja. Zadnji večer smo podelili priznanja in nagrade, ki jih je letos učencem osebno izročila ga. ravnateljica. Za uspešno delo in prijetno vzdušje se vsem udeležencem šole v naravi lepo zahvaljujem, učencem pa še enkrat iskreno čestitam za osvojena priznanja.
Branka Lovšin, pedagoški vodja šole v naravi
O
O
CN|
CÄ
65
Z
«5
>■ nvi i i ^io^ki :■ [xj>ir i.e:■ f i>i
F pan Jaklič -Pcxlqopican in njegova povest
ZADNJA NA GRMADI
XI. del
Gregorje bil že nekoliko dobre volje. Jezik semnje bil razvezal. Ostati je hotel pri besedi in zato je povzel: »Pa je tako, kakor jaz pravim! Čakajte, da vam bom povedal. Naš zet Šobar, ki tudi tukaj sedi, naj potrdi, zakaj tudi on je lahko priča.
»Hahaha!«
»O sv. Jerneju, ka-li, je minilo tri leta, ko je bil v Kočevju semenj. Dobro smo tržili takrat. Konjiči so šli prazni domov, jaz sem imel pa denar za pasom. Gredoč smo se ustavili, kjer je bilo kaj prilike, zakaj soparno je bilo takrat, to še dobro vem, in žejalo nas je. In zakaj bi ne pil, akoje človek potreben in zmore.
Tovornika smo pustili, daje odjezdil. Mi pa, to je jaz, naš zet, potlej ta srednji Divjak iz Prigorice in prigoriški rihtar Boječ, smo pa za njim šli. Malo smo se ustavili v Stari cerkvi, potem smo se oglasili še v Ložinah in noč je bila že prav trda, ko smo prišli na dolenjsko polje. Gremo in gremo sem in tja, ker je bila trda tema in nebo oblačno in se steza ni prav poznala. Tam za Blokami seje tako bliskalo, da smo rekli: lilo bo. Pa je bilo dobro, da seje vsaj bliskalo in nismo steze zgrešili. Mimo rup pod vasjo smo bili prišli in Pristava je morala biti že na strani, tako daje rihtar rekel: Sedaj bomo pa kmalu doma. Dobro je, daje človek pod streho, ko začne kaj doli iti. In če dež pripeljejo od Blok, gre vselej na debelo. Glasno smo govorili, zakaj sapa je delala šum. Pridemo skoraj na pot pri Prigorici, kar ti pred nami stojita dve črni postavi; jaz vprašam: »Kdo, božji!« - a namesto odgovora slišimo, kako gazita po žitu. Precej smo vedeli, kaj to pomeni.
kočevapici
»Vš jih, hudičevke!«sem dejal sam pri sebi in gledal za njimi skozi temo. Te pa le po žitu, daje kar šumelo: vš, vš! in neko otroče je zajokalo. Takrat seje pa zabliskalo in seje zasvetilo kakor podnevi. Pa sem jih zagledal in spoznal. »Tega pa nisem vedel, da imam tako babo,« sem dejal sam pri sebi. Rekel pa nisem nič in sem zopet v temi tipal naprej. Oni trije niso nič rekli in sem mislil, da jih niso spoznali. Ko sva šla z zetom potem sama proti domu in naju nista ona dva, ki sta zavila na vas, več slišala, sem dregnil zeta s komolcem in ga vprašal: »Ali sijih videl?«
»Videl. Preklete babe!« je dejal. »Hudičevke, ki delajo ljudem škodo. Nocoj bodo vse pomendrale.«
Ako bi jaz sam na lastne oči ne bil videl, pa bi ne bil verjel, da je tudi moja baba taka, daje coprnica. Še bolj sva se pa zavzela, ko jih dobimo doma. Leščerbo so imele prižgano in so se v kotu pri peči tiščale. Kar obstala sva.
»Kje ste pa bile, babe?« sem vprašal jezno in potrkal s palico ob tla. Nobena se ni hotela vdati in so vpile, da so bile vedno doma in nama očitale, da mi-dva ne veva kam domov in sva gotovo vse požrla, kar sva bila iztržila. Taka trdovratnost pa človeka razdraži. Šobarje kar k peči skočil pa: udri baboludri! Še mater je bil parkrat oplazil, da sem moral jaz stopiti vmes in sem ga ukoril: »Svojo bom že sam, kar pusti jo!«
Dobro sva jih bila prevejala takrat, ampak vdala se nobena ni, še potlej ne, ko sem ji bil proseno lat pomolil pod nos, ki
DESET LET KNJIŽNICE MIKLOVA HIŠA
V teh dneh praznuje knjižnica v Miklovi hiši deseti rojstni dan. Na torti (če bi jo imeli), bi bilo torej deset svečk. Vsaka upihn-jena svečka pomeni eno željo:
1.	svečka:
prostor, dovolj prostora; za knjige, za bralce.
2.	svečka:
knjižnično gradivo; ne samo knjige, tudi revije, CD-ji, CD-romi, DVD-ji, čim več, čim bolj raznoliko; ves svet v knjižnici.
3.	svečka:
dovolj prijaznih knjižničarjev, ki ustrežejo še tako zahtevnim željam uporabnikov knjižnice.
4.	svečka:
vsak Ribničan uporablja knjižnico. Svojo in preko svoje tudi druge, večje.
5.	svečka:
mladinski center v knjižnici.
6.	svečka:
izobraževalno središče v knjižnici. Izobraževanje, ki ga ne da šolski sistem. Šola za življenje.
7.	svečka:
vrhunski strokovnjaki so v Ribnici v središču sveta. Ker je vse, kar potrebujejo, v knjižnici.
8.	svečka:
tretje življenjsko obdobje v knjižnici: plodno, ustvarjalno, dinamično.
9.	svečka:
vse, kar v določenem trenutku potrebujemo: mir ali pa družba; zabava ali pa resno znanstveno delo; igre z virtualno resničnostjo ali pa študij preko interneta.
10.	svečka:
zavest vseh nas, daje vse našteto nujno za kvalitetno življenje.
Tako, svečke smo upihnili, prej zaprte oči so sedaj odprte. So te želje lahko le sanje? Je potrebno ujeti še zlato ribico, ki bo te sanje izpolnila?
Sicer pa imamo z ribami v Ribnici že kar nekaj izkušenj. Tisto, kije svetila velikanu, so Ribničani ujeli. Kaj so z njo naredili, ne vemo, domnevamo pa lahko marsikaj (pojedli, prebarvali, predelali v suho robo, privili namesto žarnice...) Najbolj pa upam, da je takrat Ribničanom pobegnila in se zdaj skriva nekje pod Veliko goro, kjer je menda jezero, in ko se bo vrnil v naše kraje velikan (ni nujno, da po telesu), bo zlata ribica spet zasvetila.
Do tedaj pa zaprimo oči, saj zaradi teme tako ali tako nič ne vidimo. Za zaprtimi očmi pa so vsaj sanje (pa ne samo o knjižnici).
ŠE 0 ABONMAJU
Abonma za odrasle bo potekal po načrtih. Nekaj je še prostih mest za dijake, ki lahko obisk gledališča štejejo med obvezne izbirne vsebine (prijetno s koristnim). Drugače je z abonmajem za otroke. Sicer se mu ne bomo odrekli, vendar ker je s prijavljenimi zasedena le petina dvorane v centru Ideal, ga bomo morali premakniti na drugo lokacijo. Najbrž bo to Miklova hiša. Tudi predstave bodo morale biti drugačne, ker bodo pogoji za postavitev (predvsem tehnični) bistveno slabši. Cene pa kljub vsemu ne moremo znižati, ker bomo zaradi malo obiska zbrali tudi malo denarja.
In še moja spoznanja ob takšnem slabem odzivu na otroški abonma: otrok se za obisk abonmaja ne more sam odločiti. Vzpodbuditi in usmeriti ga morajo starši, mu pomagati priskrbeti vstopnico in ga potem spremiti na predstavo. Vse to seveda od staršev zahteva precejšen angažma in žal jih pri tem ne more nihče nadomestiti. Vem, današnja družba, da bi zakrila svoje hibe, veliko preveč nalaga staršem, ki pa ob današnjem načinu življenja seveda ne zmorejo vsega. Ne mislim deliti nasvetov ali pa (bog ne daj) se zgražati, ker si straši "ne vzamejo časa za otroke".
Bi pa rada ponovila nekaj, kar je na nedavnem predavanju o učenju na splošno, predvsem pa tujih jezikov, povedala profesorica Dušica Kunaver: " Nikoli ne moreš obvladati vsega, zato je največja umetnost v življenju, da veš, kaj je tisto, kar je najpomembnejše, in tisto, kar ni tako pomembno, izločiš, zreduciraš na minimum."
In prepričana sem, da se bomo vsi strinjali, daje ustvarjalno druženje roditeljev z otroki do določenega obdobja v njihovem življenju ena najpomembnejših dejavnosti našega bivanja.
Vesna Honen
DOTAKNIMO SE PRETEKLOSTI...
Ko brskaš med starimi papirji, knjigami in drugimi predmeti, te prevzame nek poseben stik s preteklostjo.
Stik, kije sicer ves čas s tabo, zaradi njega spoštuješ tradicijo, spoštuješ vrednote svojih staršev, čutiš pripadnost h kraju, ljudem, navadam. Pa vendar ga resnično začutiš šele takrat, ko stopiš v neposreden stik s "stvarjo", ki predstavlja vez s časom, kije že minil.
Naloga muzeja je zbirati, hraniti, evidentirati predmete po eni strani, po drugi pa je potrebno te stvari kar najbolje predstaviti obiskovalcem.
Muzeji so danes namenjeni ljudem in niso več hram muz kot v stari Grčiji. Naloga muzejev in muzejskega dela je, da vzpostavi komunikacijo med predmetom in obiskovalcem. Slednji po obisku muzeja dobi neko novo znanje, hkrati pa zadovolji željo po preteklosti.
Tokrat lahko poskusimo skupaj popotovati po času s pomočjo starih fotografij.
Ribniški muzej,
Marina Gradišnik
Krošnjarji so imeli suho robo ponavadi shranjeno na enem mestu.
Ko jim je je zmanjkalo, so se vrnili do skladišča, zopet popolnih krošnje in se z njimi spet podali na pot.
Žanjice so pridno opravljale svoje delo, čas so si krajšale s pesmijo. Z dobro voljo in pesmijo gre vse lažje od rok.
Že od nekdaj je najlepše, kose spletajo nove ljubezni in nova prijateljstva... Tudi še danes.
jo je bila prinesla na krilu domov, kjer seje še držala.
»Ali ni bilo tako, Šobar? Parne popravi, ako sem kaj pozabil!«
»Kaj bom popravljal, ko je bilo res tako!«
»Pa če je tudi coprnica moja baba, rad jo imam pa le! Pa moja je!« je končal Krznič. »Hudega mi še ni nič naredila.«
Vsi so poslušali Krzniča, tudi Kočevarica, kije bila že nekoliko razgreta od vina, zakaj nabere se ga tudi po kapljah, ako kapljajo dolgo in na gosto. Z mokrimi očmi je zrla Krzniča in sedla poleg njega. Govorili so še nadalje o coprnicah in sodbi, ki čaka one, kijih imajo zaprte v gradu. Prerekali so se, kaj je bolj prav, ali da živo vržejo na grmado ali ji prej odsekajo glavo in jo šele potem sežgo, ko ne čuti telo nobene bolečine več.
»Nekaj vdovcev bo gotovo. Vse se ne bodo izrezale!« je bilo soglasno mnenje.
Kočevarica seje kolikor mogoče tiščala Krzniča in mu roko dela na ramo, kakor bi mu nekaj hotela povedati na uho. Mislil je, da nima dovolj prostora, ter seje odmaknil, kolikor je bilo mogoče k sosedu, a Kočevarica seje zopet pomaknila za njim. Še enkrat je odrinil soseda bolj za mizo, a čez nekaj trenutkov je sedel prav tako na tesnem kakor prej. Vrh tega seje ženska naslonila z glavo nanj.
V Gregorju paje vstala sumnja in nejevolja gaje obšla.
»Ne! To pa ne! Pestoval te res ne bom!« je dejal jezno in seje otresel. »Prišel sem v gostilno pit! Pijačo sem zahteval, drugega ne maram!«
Mnogi so se ozrli vanj in se zlobno zakrohotali.
»Kaj pa misliš?«
S temi jeznimi besedamije Kočevarica vstala in si pogladila lase, ki soji prišli nekoliko v nered.
»Nič! Jaz sem se že poročil z eno, ti si pa drugega izberi!«
Vsa osramočena je stala ženska in ni vedela, kaj bi naredila, kaj bi odgovorila. Na njen rovaš seje zabavala vsa hiša in leteli so žgoči dovtipi in prostaška namigovanja sem in tja. Vsa kri ji je šla v glavo, daje žarela od togote.
»Ti! Ti!.. .«je siknila, a več ni mogla povedati v zadregi, kar je splošno veselost še pomnožilo.
»Nič se te ne bojim. Plačal sem ti in grem, kadar hočem!« Togotna seje obrnila in odhitela skozi vežo v drugi konec. Gredoč sije brisala solze, ki jih je rodila osramočenost in togota.
Tudi Krznič je vstal, da bi šel, pa so ga ustavili, češ: "Pustijo! Naj skuha jezico! Dobro si jo odpravil! Drugič bo vedela!"
In tako seje pogovor zasukal od klekaric na druge ženske, ki niso nič manj nevarne kakor one, in se jih je treba varovati, ako hoče človek v miru živeti. Za moža še celo ni ta reč.
"Pa da seje zlomek prav obme obregnil,"je menil Krznič še vedno v nekem neprijetnem razpoloženju. Martinek Bolha, ki je jedel in pil na račun likofa, ki gaje poravnaval Krznič, izprva ni vedel, kaj pomeni nastali vrišč. Šele po kesnejšem razgovaijanju mu je postalo jasno. Tedaj gaje pa nekaj obšlo; na obrazu mu je zažarelo čudno veselje. Potuhnil seje in kar naenkrat gaje zmanjkalo pri mizi. Nihče ga ni bil prav pogrešal, zakaj Martinek ni bil izmed onih, ki so kaj prida moževali. Kar nastane v drugem koncu hiše vpitje, potem se zasliši odmev zaušnic, in nekdo prileti skozi vrata v vežo kar z viška ter se zaleti v nasprotno steno, kjer bolestno zaječi:
"O jej!" Med vrati se pa pokaže Kočevarica, kije od togote kar pihala. 'Ti slinež! Jaz ti bom dala! Ti jaro kozle!"
In potem seje obregnila še v hišo: 'Tisti, ki gaje k meni poslal, naj ga pa pobere. Tega naj pestuje!"
Sedaj so pa tudi v hiši razumeli. "Hahaha!"
Kočevarica je zaloputnila vrata. Možje so se tolkli po kolenih, tleskali z rokami in se krohotali, da seje hiša potre-sala. "O, o, o, Martinek! Sedaj si jo pa skupil! Les pojdi! Boš pil! Dobro si naredil!" Martinek je naenkrat zgubil vse druge občutke, pobral seje in dlan položil na tisti del glave, kije treščil v steno. Namesto v hišo jo je ubral ven v temo.
Ker ni bilo gostilničarke več na svetlo in so se dekleta le po kotih hihitala, so tudi ostali gostje drug za drugim vstajali in se razhajali na vse strani.
"Hudičeva baba!" je ponavljal Krznič, ko je meril cesto proti Nemški vasi. "Kmalu bi človeka zapeljala!"-
>■ rxj i.i.5i<»ki ■ rxj>i r i,i: ■ i i>i
i-orvi« >< ?
2 V 131. leto delovanja ^ dolenjevaški gasilci z novim vozilom in cisterno
Večina denarja že zbranega.
Potrebno še sedem milijonov tolarjev.
Kotje nekaterim znano, bo PGD Dolenja vas naslednje leto praznovalo častitljivjubilej, 130-letnico delovanja. S tako dolgim in še nekaj let daljšim delovanjem se lahko ponaša le še nekaj gasilskih društev v ( Sloveniji. Ob tem jubileju bomo člani gasilskega društva pripravili svečano praznovanje, ki se bo, kotje pri gasilcih v navadi, zaključilo z veliko vrtno veselico.
Pred dvema letoma se je med člani društva porodila ideja in hkrati tudi pokazala potreba po nabavi novejšega in sodobnejšega vozila, saj staro vozilo, kije že iztrošeno in bo drugo leto dopolnilo 25 let, ni v današnjem času več primerno za kvalitetno in hitro operativno delo gasilcev pri požarih in drugih nesrečah.
Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja vas je centralno društvo v sektorju Dolenja vas in kljub temu, da imajo skoraj vse vasi v sektorju svoja prostovoljna gasilska društva, v primeru nesreče priskoči sosednjemu društvu na pomoč. Ob klicu na pomoč pa še v sosednje požarne sektorje.
Zato želimo člani PGD Dolenja vas ob podpori in s skupnim nastopom vseh društev v sektorju, ki nabavo tako moralno kot finančno podpirajo, ob svojem visokem jubileju obstoječe vozilo s cisterno, kije brez gasilske nadgradnje, nadomestiti z novim, tipiziranim gasilskim vozilom, s cisterno tip GVC 24/50. Ker pa cena neopremljenega rabljenega vozila z novo gasilsko nadgradnjo in cisterno znaša pri dobaviteljih okrog 23,000.000 SIT, se s tem člankom obračamo tudi na vas, krajane in podjetnike. Večji del denarnih sredstev imamo že zbranih, za pokritje celotne investicije pa nam primanjkuje 7,000.000 SIT.
Zato naprošamo vse vaščane vseh vasi v krajevni skupnosti Dolenja vas, da nam ob tej veliki in potrebni investiciji po svojih močeh priskočite na pomoč, saj nam bo le s skupnimi močmi države, občine in tudi vas, krajanov, uspelo. Z novim vozilom bodo tudi naše akcije gašenja in reševanja hitreje in uspešneje opravljene.
Ob tej priliki vam sporočamo, da vas bodo v prihodnjih mesecih obiskali predstavniki gasilskega društva in vam na vašo željo tudi razložili pomen akcije. Že vnaprej se zahvaljujemo za vaše denarne prispevke in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom
V SLUŽBI LJUDSTVA - NA POMOČ!!!
Predsednik PGD Dolenja vas Anton Berkopec, s.r.
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana, Izpostava Ribnica,
PREPOVEDUJE UPORABO VODE ZA PITJE IN PREHRAMBENE NAMENE IZ VODOVODA SVETI GREGOR,
če voda predhodno ne vre vsaj 20 minut.
Odločba se začne izvajati takoj in bo veljala toliko časa, dokler ne bo zagotovljena oskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo.
S pitno vodo iz tega vodovoda, ki obsega zajetje »Žegnani studenec«, glavno črpališče, prečrpališčni in glavni rezervoar, se oskrbujejo prebivalci naselij Sveti Gregor, Krnče, Andol, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje, Hojče in Hudi Konec.
Pri ribniških gasilcih avgusta in septembra
En mesec smo si privoščili malo odmora, pa ne pri delu, samo pri pisanju. Tako sedaj spet poročam, kaj vse smo delali zadnja dva meseca.
Petkrat smo bili klicani na gašenje požara.
Prvi je bil travniški med Hrovačo in Goričo vasjo.
Drugič: posredovali smo na medobčinskem odlagališču smeti v Mali gori. Tretjič: gasili smo na Griču, ko seje vžgal kabel. Ob tem požaru bi kmalu prišlo do tragedije, saj je bila kompletna streha, ki je pločevinasta, pod električno napetostjo. Sreča je bila, da ni nihče stopil nanjo ali se je dotaknil. Prišlo pa je do nesreče, ko sije eden od gasilcev porezal roko in so mu nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu.
Četrtič: zagorel je reklamni pano Urarstva Levstik na Ljubljanski ulici v Ribnici.
Petič: klicani smo bili gasit na Knafljev trg 13. Tam se je na štedilniku žgala pozabljena hrana. Ta akcija je bila med potjo preklicana, saj so za to že poskrbeli sosedje in lastnik.
Deset naših članov je sodelovalo v akciji, ko smo skupaj z lovci LD Ribnica in PP Ribnica iskali pogrešano žensko, kije zašla v Malo goro. Akcija je bila uspešna, saj smo pogrešano našli živo.
Zaradi suše in pomanjkanja vode smo to dovažali k Seljanu, v Dane, Škra-jnek in Zadolje.
Ob štiridesetletnici tragedije štirih naših gasilcev v Loškem Potoku smo se udeležili maše, kije bila darovana v naši farni cerkvi. Maše so se udeležili vsi člani, ki so jim pokojni kaj pomenili in se še spomnijo nanje.
Za Turistično društvo Ribnica, ki organizira Ribniški sejem, smo postavljali stojnice, dežurali in usmerjali promet na parkirnih prostorih in po končanem sejmu stojnice tudi pospravili. Pred sejmom smo posekali tudi smreko za mlaj in tega tudi s pomočjo transporta Lesar tudi postavili na Bregu. Smreko je daroval g. Rudež. Ko smo končali s pospravljanjem, smo ugotovili, da nam je nekdo ukradel osem platnenih streh za stojnice. Namesto da bi zaslužena sredstva namenili za gasilsko opremo, jih bomo morali določen del nameniti za nabavo novih streh za stojnice.
Na prošnjo Foto Tonija smo očistili žlebove na lokalu. Ko smo opravljali to delo, je poleg prislonil lonček še Y-bar z izgovorom, da so enkrat dali gasilcem prostor za šank na svojem prostoru. Tako smo očistili žlebove tudi pri njih, prostora pa PGD Ribnica ni uporabilo.
Za Mercator smo opravili tudi letne meritve in pregled hidrantov.
Pri gasilskih vozilih smo pred zimo zamenjali olje v motorjih. Zamenjani so bili tudi vsi filtri za olje in gorivo. Pri enem vozilu smo morali zamenjati kompleten izpušni sistem, ker je bil že dotrajan in se ga ni dalo več variti in krpati. Tako so vozila pripravljena, da bodo lahko šla tudi pozimi nemoteno na pomoč.
Zadnji dan v mesecu septembru pa smo se udeležili sektorske vaje, ki jo je sektorski poveljnik Janez Puželj organiziral pri zdravstvenem domu v Ribnici. Poleg našega društva so seje udeležili še gasilci iz PGD Dol. Lazi, Jurjeviče, Bukovice in iz sektorja Ribnica 2 PGD, to je iz Goriče in Nemške vasi in Otavic ter poveljnik tega sektorja Cveto Marinšek.
Mirno in varno tudi v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, vam želi
Matjaž Virant, predsednik PGD Ribnica
Športna zveza Ribnka
IZJAVA ZA JAVNOST
Športna zveza Ribnica je z dopisom župana občine Ribnica 13. julija 2001 prejela pisno odpoved Pogodbe o financiranju ŠZ Ribnica in opravljanju dejavnosti organiziranja strokovnih in tehničnih nalog in upravljanja športnih objektov v občini Ribnica.
Zaradi nepričakovane odpovedi in nujno potrebnih pojasnil in neposrednega razgovora med pogodbenimi partnerji je predsednik ŠZ 10. 09. 2001 sklical sejo predsedstva ŠZ in nanjo povabil župana občine Ribnica, kot partnerja iz pogodbe in odgovornega za financiranje vseh dejavnosti lokalne skupnosti po veljavnih predpisih in sprejetem proračunu za leto 2001. Torej tudi odgovornega za izvajanje financiranja športa in posredno ŠZ Ribnica za nemoteno in s proračunom in drugimi sistemskimi predpisi in akti sprejetimi obveznostmi za leto 2001 in dalje.
Župan Jože Tanko seje seje udeležil in podal daljšo ustno obrazložitev razlogov za odpoved pogodbe o financiranju Športne zveze Ribnica po 7. členu pogodbe, brez navedbe razlogov in šestmesečnem odpovednem roku. V pisni odpovedi ni bila navedena obrazložitev.
V	ustni obrazložitvi je župan navedel ključne razloge, ki so po njegovem mnenju botrovali odločitvi za odpoved pogodbe. Razlogi za odpoved, ki so bili podani članom predsedstva ŠZ, so v celoti povezani z delovanjem rokometnega kluba Inles - Riko. Med argumenti za težave pri organizaciji in poslovanju RK Inles-Riko je v ospredje postavil očitke Športni zvezi in predvsem tajniku Marjanu Hojču, o njegovem škodljivem ravnanju proti rokometu in dopisovanju in polemikam v javnosti, ki naj bi jih širil in povzročal.
V	nadaljevanju razprave so svoja stališča do predlagane odločitve župana in delovanju ŠZ v zadnjih dveh letih od izvolitve sedanje sestave organov ŠZ podali tajnik in vsi člani predsedstva.
Podana so bila mnenja, da je župan podlegel enostranskim informacijam in mnenju ožjega vodstva RK Inles-Riko, ne da bi upošteval mnenje ŠZ, saj ni predlagal razgovora ali kakršnegakoli kontakta, kjer bi predhodno lahko prišlo do soočenja mnenj in ugotovitve dejanskega stanja. Ob tem bi bilo to še toliko bolj logično, saj je župan kot predstavnik občine tudi glavni financer z denarjem davkoplačevalcev, bil je istočasno član predsedstva rokometnega kluba.
Tajnik ŠZ Hojč je pojasnil, da je v zadnjem letu o stanju v klubu, svojih videnjih in predlogih večkrat pisno seznanil odgovorne in tudi javnost o delovanju in vodenju rokometa v Ribnici.
Vse to pa je počel kot član rokometnega kluba, član nadzornega odbora in oče, ki
mu ne more biti vseeno za svoje sinove in ostale igralce v odnosu do vodstva kluba. Pojasnil je tudi, daje 25.05.2000 pisal tudi županu in ga opozoril na pomanjkljivosti in nepravilnosti v ribniškem rokometu.
Na seji je župan predsedstvu ŠZ predložil kot dodatno obrazložitev za prekinitev pogodbe pismo sponzorjev RK Inles-Riko. V pismu podajajo ostre ocene o škodljivem in negativnem delovanju ŠZ in tajnika ŠZ proti rokometnemu klubu, o slabem upravljanju z objekti in predlagajo prekinitev pogodbe in prenos vseh dejavnosti, povezanih s športom, neposredno na občino, in s tem na župana. Pismo je naslovljeno na župana, ni datirano, podpisali pa so ga sponzorji Andrej Mate, Brane Ambrožič in Janez Škrabec. Predsednik Benjamin Henigman je predsedstvo seznanil z nekaterimi ugotovitvami iz dokončnega poročila nadzornega odbora občine Ribnica, ki v svojih ugotovitvah, podobno kot nadzorni odbor rokometnega kluba, ugotavlja bistvene kršitve finančnega poslovanja v rokometnem klubu, manjko dokumentacije... Ugotovljene nepravilnosti bi bile lahko razlog za uvedbo dodatne preiskave računskega sodišča in policije. Člani predsedstva v svojih razpravah vsi po vrsti zavračajo vsebino in netočne, neobjektivne navedbe v pismu ki se nanašajo na negativno, škodljivo delovanje ŠZ do rokometa v Ribnici. Vsi člani predsedstva (Viktor Pogorelc, Tone Prus, Damijan Kromar, Gregor Češarek) so v svojih razpravah in mnenju podali jasno oceno, da so težave v RK Inles-Riko notranja zadeva kluba, v vsebino katerega se ŠZ Ribnica neposredno ni vključevala. Predsedstvo je obravnavalo vse predloge in prošnje rokometnega kluba in po svojih močeh pomagalo pri organizaciji tekem, dodatnih sredstvih za prevoze, skoraj brezplačni oddaji v najem bifeja v Športnem centru in druge aktivnosti. Ključno pri našem delu je bilo poleg statutarnih določb ustanovitve in delovanja ŠZ Ribnica za enakopravno delo in odnos do klubov in društev tudi stališče člana predsedstva ŠZ Uroša Bregarja, ki je zastopal rokometni klub, jasno stališče, da bodo notranje težave v klubu rešili sami. Županova odločitev je bila s strani predsedstva ŠZ in ob njegovi navzočnosti ocenjena kot diktat brez dialoga, nasedanje enostranskim ocenam in prenagljena odločitev brez tehtanja in proučitve druge plati medalje.
Predsedstvo ŠZ meni, da je župan kršil 6.člen Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Ribnica, ki gaje sprejel občinski svet dne 25.marca 1999 in se glasi:
"Ob sofinanciranju športnih programov, navedenih v S.členu tega pravilnika, se zagotavljajo dodatna sredstva za delovanje Športne zveze Ribnica, ki povezuje in usklajuje programe vseh izvajalcev športa v občini."
Predsednik Športne zveze Ribnica
Benjamin Henigman
ODPOVED FINANCIRANJA ŠPORTNE ZVEZE (2)
Na seji predsedstva ŠZ 10. oktobra ste menda podali le ustno obrazložili odpoved pogodbe o financiranju ŠZ brez navedbe razlogov.
Toda dejansko naj bi bil razlog dopis sponzorjev RK Inles-Riko, v katerem Vas kot župana naprošajo, da odpoveste pogodbo zaradi razlogov, ki so navedeni v dopisu. Navsezadnje ste kot župan tudi član predsedstva RK Inles-Riko.
Župan Jože Tanko:" Nisem privrženec raznih namigovanj ali sodb kogarkoli, vendar kot župan ne morem odobravati postopkov Športne zveze Ribnica. 13. julija 2001 je zato Občina Ribnica odpovedala pogodbo o financiranju Športne zveze Ribnica. Odpovedni rok je 6 mesecev in se izteče 13. januarja 2002.
Lahko bi se skladno z določili pogodbe poslužil tudi krajšega, 3-mesečnega odpovednega roka, vendar sem se zaradi dopustov in zaradi želje, da se v tem času začne in kvalitetno opravi razprava o nadaljnji vlogi ŠZ, odločil za najdaljši možni odpovedni rok.
Po približno dveh (2) mesecih me je ŠZ povabila na sejo predsedstva, na kateri sem pojasnil razloge za prekinitev pogodbe. Prepričan sem, da dovolj dobro in s tehtnimi argumenti, vendar če nekdo nečesa noče razumeti oziroma se še trudi, da nečesa ne bo razumel, potem je popolnoma jasno, da mojih argumentov ne sprejema.
Dejstvo je, da je tajnik Športne zveze napisal pismo enemu od sponzorjev (pismo je poslal v vednost tudi meni), v katerem mu predlaga, da se znebi drugega sponzorja in sam prevzame vodenje Rokometnega kluba. Menim, da se je tajnik ŠZ zelo netaktno vmešal v poslovanje Rokometnega kluba (saj v njem ni imel nobenih tovrstnih pooblastil in nalog) in izrazil izrazito nezaupanje do največjega domačega sponzorja - družbe Inles. "
Na odpoved pogodbe naj bi vplivalo predvsem njegovo "škodljivo" ravnanje. Ali ne bi bilo potemtakem bolj razumljivo, da se odstavi tajnika, ne pa odpove financiranje celotni ŠZ?
Župan: "Rokometni klub je imel ob koncu lanskega in na začetku letošnjega leta zelo velike težave v poslovanju, odstopilje predsednik kluba,... V tem obdobju smo trije-Ambrožič, Mate in Tanko prevzeli nalogo, da trajnejše uredimo poslovanje kluba, da ga postavimo na čvrstejše finančne temelje in da uredimo razrahljane odnose.
Potrebovali smo veliko časa, da smo pridobili vso potrebno dokumentacijo in da smo lahko izpeljali skupščino kluba ter izvolili novo vodstvo.
Vendar so takoj nastopile težave, saj je Marjan Hojč na Upravi enoti Ribnica sprožil postopek, v katerem je ugovarjal veljavnemu sklicu skupščine RK in s tem tudi veljavni izvolitvi novega vodstva kluba. V primeru, da bi Upravna enota Ribnica upoštevala pritožbo tajnika Športne zveze Ribnica, bi to pomenilo izbris kluba iz registra društev in ne nazadnje tudi izločitev ekipe iz 1. lige. Hvala bogu, ta scenarij se ni uresničil. Vedeti pa moramo, da tajnika lahko razreši le skupščina Športne zveze Ribnica, ki jo sestavljajo člani športne zveze oziroma posamezna društva."
RK Inles - Riko pogosto navaja, da ŠZ v ničemer ni bila sponzor kluba, saj je financirana neposredno od občine. Vprašljiva je predvsem dvorana, saj naj bi na račun brezplačne uporabe ŠZ po sponzorski plati prispevala okrog 5 mio SIT. Kdo torej odloča o dvorani, kdo se lahko navaja kot sponzor in navsezadnje, kakšna je sploh vloga ŠZ? Daje posrednik v razporejanju občinskega denarja za šport?
Nadaljevanje na strani 32
Rešsm
31
■	f 1 i r%j.■.>■<>«■?->
■ ru e r i i	< >«■*>
Nadaljevanjesstrani31
Župan: "Občina Ribnica ni ustanovitelj ŠZ, je pa njen skoraj izključnifinancer. ŠZje poverila upravljanje in trženje športnih objektov in ji skladno s sklepom OS prepustila tudi prihodke, vse z namenom, da se še bolj razvijejo športne aktivnosti. ŠZ je sodelovala tudi pri vsakoletnem razpisu Občine, s katerim je leta na osnovi točkovanja oziroma ovrednotenja zagotovila sredstva za delovanje društev. Denar se je sicer nakazoval preko računa ŠZ.
Občina je torej ŠZ zaupala izvajanje javnega interesa na področju športa in vsi, ki so prevzeli funkcije v ŠZ ali bili celo plačani za izvajanje teh nalog, bi morali svoje delo mnogo bolje in korektnejše opravljati. Ne morem odobravati postopkov, ki bi skoraj zrušili največje in najštevilčnejše športno društvo v občini z večde-setletno tradicijo. In to samo zaradi ravnanja ŠZ."
Rok za odpoved pogodbe je 6 mesecev. Alije prišlo do kakšnega pogovora med predstavniki ŠZ in Vami, da bi se spor lahko razrešil na drugačen način?
Župan: "10.09.2001 je bil sestanek na Športni zvezi. Šele v začetku oktobra, po telefonskem razgovoru s predsednikom Benjaminom Henigmanom, sem prejel zapisnik sestanka, ki je mimogrede, napisan netočno, vsaj v delu, kjer sem bil prisoten. Zapisnikje bil približno 10 dni prej posredovan vsem društvom in nadzornemu odboru občine Ribnica.
Kljub zapletom sem na sestanku predlagal, da Športna zveza pripravi program bodočega sodelovanja. Program je bil posredovan skoraj istočasno z zapisnikom in napisan v treh točkah s po enim stavkom, od tega sta kar dva ukaza. Ni kaj, zgleden primer za sodelovanje!"
Če bo pogodba realizirana, kdo bo potem dejansko upravljal s športnimi objekti, ki so v celoti last občine?
Župan: "Šole, društva (tudi RK Inles) in drugi interesenti uporabljajo športno infrastrukturo pod pogoji, ki jih določa Pravilnik o oddaji poslovnih prostorov v najem. ŠZ ni ničesar nikomur podarila, je samo izvrševala (upam, da res) odločitve, kijih je sprejel Občinski svet. Zavedati se moramo, da če hočemo nekaj doseči, moramo predvsem skrbno negovati odnose in trdo delati, pa še to ni zadostna garancija za uspeh. Uspeha pa zagotovo ni, če se nekdo sistemsko oziroma načrtno trudi ravno v nasprotno smer. Še posebej v športu pa bi moral prevladovati povsem drug - športni duh."
A. Pahulje
Brane Ambrožič, tudi sam dolgoletni rokometaš, je s 13. julijem t.l. postal predsednik Rokometnega kluba Inles - Riko, za katerega seje uveljavil kliše, daje paradni konj ribniškega športa.
Ambrožič se pojavlja tudi v vlogi predstavnika sponzoija omenjenega kluba, iz katerega so pred kratkim prišle na svetlo finančne tegobe, nastale v pretekli tekmovalni sezoni. Klub je tako padel v brezno, iz katerega je bilo treba najti takojšnjo pot, hkrati pa je bil deležen tudi kritične sodbe javnosti. Klub
je bilo potrebno sistematično preurediti in po dobrih treh mesecih je stanje v klubu urejeno na organizacijskem,finančnem in kadrovskem področju je dejal Brane Ambrožič.
i BRANE AMBROŽIČ,
I predsednik RK INIES-RIKO
Stanje, po izjavah v javnosti, naravnost kaotično, seje stabiliziralo pravzaprav tik pred začetkom lige.
"Pred začetkom tekmovalne sezone, začela seje 6. oktobra, se je sestalo razširjeno predsedstvo kluba, na katerem je bilo analizirano trenutno stanje v RK. Uradno sem vodenje kluba, kot predsednik predsedstva prevzel julija, na izredni skupščini, in takrat so bile sprejete tudi določene usmeritve nadaljnjega dela in ciljev. Klub je v poslovno urejenem in preglednem stanju. Vsi njegovi organi delujejo v opravilno dovoljenem stanju, v skladu z akti kluba, tako predsedstvo, izvršilni kot nadzorni odbor. "
Problematičen je bil predvsem večsedemmilijonski dolg. Ste se ga uspeli znebiti že v preteklih treh mesecih?
"Poplačanih je večina (ca. 90% )vseh znanih dolgov, redno se poplačujejo tudi tekoče pogodbene obveznosti. Sponzorji so v skladu s pogodbami poplačali svoje obveznosti, pridobili pa tudi nove sponzorje, tudi izven
občinskih meja. Ostali so nam le še manjši dolgovi do dobaviteljev. Ti znašajo okrog 10 odstotkov vsega dolga. Predvidevam, da bo dolg v celoti poplačan do konca novembra. Prav tako so v skladu z dogovorjenimi pogoji poplačani tudi vsi igralci. Še pred sezono so bili določeni in zagotovljeni tudi kriteriji in solidni pogoji za igranje, vsekakor eni boljših v tej slovenski ligi. Za vse igralce so bile pripravljene tudi pogodbe,ki so tudi že podpisane." Toda kar šest se jih je odločilo, da zapustijo ekipo in to starejši, izkušeni igralci. Očitno ni samo denar tisto, kar jih je odvrnilo od igranja. Nekateri izmed njih pravijo, dane želijo biti več del stare zgodbe in zamer, ki naj bi se ponavljale že 20 let in se prenašajo še naprej. Prav tako je nenehno na tehtnici: ali borba za obstanek ali pa borba za vrh 1. lige. Zdaj je ekipa krepko osiromašena, ali ne? Pojavil se je celo dvom, ali ni morda pogosta menjava igralcev le pretveza za neplačane obljubljene hono-raije...
"Ekipa je dopolnjena, res da z mlajšimi igralci. V strategiji kluba je opredelitev, da v naslednjih letih zgradimo stabilno prvoligaško moštvo z lastnimi igralci. RK INLES-RIKO je eden redkih klubov, ki kontinuirano vzdržuje delovanje vseh selekcij od pionirjev naprej, v letošnji sezoni tudi žensko ekipo. Samo za primer naj navedem, da smo prva dva obroka tekmovalnih stroškov RZS plačali tretjo najvišjo vrednost med 51 klubi v RS. Menim, da se ne motim v trditvi, da smo edino moštvo v IADL, ki nastopa izključno s svojimi igralci. Upam, da bodo tudi tisti, ki bodo v bodoče vodili klub, vztrajali pri tej usmeritvi. Jedro - nosilci ekipe so podaljšali pogodbo s klubom in bodo nosili največ-
Merilo kakovostne ekipe je gotovo tudi to, koliko igralcev ji je v preteklih letih uspelo prodati drugim, enakovrednim klubom? Znameniti sta le prodaji Lapajneta in Tomšiča. Mladinska šola potemtakem ni uspela sproducirati tržno zanimivega kadra ah pa je bilo posredi kaj drugega? "Kriterij prodaje igralcev v slovenskem prostoru se mi ne zdi posebej pomemben. Dejstvo je, da je RK vzgojil veliko odličnih rokometašev, tudi v kvalitetno zahtevnejšem obdobju bivše Jugoslavije. Pomemben in evidenten kriterij pa je, da smo v vsej zgodovini igrali pomembno vlogo, predvsem z doma vzgojenimi igralci, ter ob tem zalagali še regijo."
Članska ekipa na treningu z Zdenkom Mikulinom
je breme tudi v tej sezoni. Prehajanje igralcev iz kluba v klub je v športu popolnoma normalen pojav. Tisti, ki so se odločili oditi, imajo očitno druge interese in načrte in bodo verjetno igrali v nižje-razrednih klubih druge ali tretje lige. Naš klub in ukvarjanje s športom namreč zahtevata resno delo, zaradi tega se je treba marsičemu prijetnemu v mladosti odreči, še posebno, če je namen združiti tudi uspešen študij ali zaposlitev. Na to člani predsedstva igralce večkrat opozarjamo in jih vzpodbujamo.
Kakršnekoli špekulacije na relaciji izbire igralcev -v povezovanju z nagrajevanjem, je nesmiselno. Omenil bi še, da nekateri igralci, ki so odšli na lastno željo, ponovno trenirajo v RK INLES -RIKO."
A prestop v drug klub naj bi jun bil skorajda onemogočen, saj naj bi RK Inles-Riko zanje zahteval previsoko vsoto, govorilo se je o 4000 DEM. Za enega igralca ah za cel "paket", a v njem bi bila le dva zares aktivna igralca. "Ponudba, da bi se igralci "v paketu" angažirali v kočevskem klubu, je prišla v ustni obliki. Zainteresirani klub pisne ponudbe ni dal, kljub temu, da smo se odzvali na njihov predlog. Odškodnina jev skladu z merili, ki veljajo za tovrstne prestope. Izhodišča so določena v aktih Rokometne zveze Slovenije, naša ponudba pa je bila povsem korektna. Na nadaljnje dogovore smo vedno pripravljeni, je pa paket zdaj že očitno manjši."
Ima tudi ribniški klub kakšnega izposojenega igralca?
"Samo enega, Kersniča, pa še taje bil pred leti prodan Škofji Loki, sedaj pa ga imamo sposojenega že drugo leto."
Zamenjali so se tudi trenerji. Prišli so drugi.
"Da, ker smo strokovni tim v večjem delu prenovili. Vsem bivšim trenerjem je bilo ponujeno delo v klubu. Sam delam in želim, da vsi tudi v bodoče delajo v RK INLES - RIKU, saj gre tudi za nekdaj odlične rokometaše, ki smo v tem klubu igrali skupaj leta. Treniranje prvega moštva pa je bil pripravljen prevzeti le Zdenko Mikulin, katerega program dela je bil v strategiji kluba dober in sprejemljiv. Mikulin tudi dobro dela v klubu s pionirsko šolo."
H kakšnemu cijju pa vodi novi program dela?
"Temeljni cilj je bil določen že v skupnih opredelitvah na julijski skupščini. Prva naloga je bila vsekakor urejanje razmer in ekipe, kar smo tudi naredili. Ciljje seveda obstanek v LA državni ligi, pričakovanja pa sežejo še dlje. Po mojem mnenju se je ekipa ob dobrem delu, in kolikor ji bo prizaneseno s poškodbami, sposobna uvrstiti nekam do osmega mesta.
Ocena trenerja je, da so priprave dobro uspele, še posebej fizični del temeljnih priprav, kjer je strokovno sodeloval Miloš Petelin."
Torej naj bi bilo sedaj bolje kot v zadiyem času, ko
je ekipa kar nizala poraze?
"Verjetno so mišljeni rezultati iz pripravljalnega obdobja, kar pa ni realno merilo.
Rezultati v ligi bodo pokazali, kakšno je dejansko stanje v prvem moštvu. S startom smo zadovoljni, saj smo po dveh kolih neporaženi,vendar je prvenstvo še dolgo. Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da je bila ob prevzemu ekipa v dokaj klavrnem stanju, ki je bilo posledica tistih nesrečnih razmer, katerim je botrovalo kar nekaj okoliščin."
S strani so leteli na vodstvo kluba tudi očitki, da
seje dolgo časa denar porabljal nenamensko in to tisti denar, kije bil namenjen za najmlajše sekcije. Tega naj bi se menda rabilo za potrebe prve ekipe. Drži?
"Nikakor ne. Klub deluje enotno in denar je zagotovljen za vse selekcije. Specifična je le pionirska šola, kjer se del sredstev zbira tudi preko članarine. A denar je zagotovljen za vse ekipe, preko sponzorjev in s proračunskimi sredstvi."
Sponzorji pa so znani trije: Riko, Inles in občina? Kdo so še ostali, tisti manjši?
"Da, z njihove strani so zagotovljeni osnovni viri financiranja kluba. Vsak zagotovi po tretjino sredstev, torej ca. 6 mio SIT. Celotni proračun bo tako letos (kot tudi leta poprej) znašal okrog 20 milijonov tolarjev. Ca. 3 mio SIT bomo poskušali zagotoviti še preko manjših sponzorjev. Vsekakor je nujno gospodarno in varčno delati s proračunom in porabo postavljali v okviru trenutnih možnosti kluba."
Naj bi slednje pomenilo, da je staro vodstvo z denarjem upravljalo negospodarno?
"V to se ne bi spuščal. Osebno verjamem,da je bil namen in trud bivšega predsednika korekten." Torej ne bo nihče odgovarjal za stanje, kakršno je bilo ugotovljeno ob prevzemu, za nanos skoraj 8 -milijonskega dolga?
"Ne. Ne želimo se ukvarjati s preteklostjo, saj je preveč dela in premalo časa že .za obvladovanje tekočega in prihodnjega poslovanja kluba."
Kdo pa je sploh honoriran s strani kluba oz. koliko je tako imenovanega "častnega" brezplačnega dela?
"Honorirani so le tajnik, ekonom in zdravstvena služba, vsi ostali pa delamo ljubiteljsko in smo nesporno pripadniki kluba. Na čelu s člani predsedstva žrtvujemo svoj določeni prosti čas."
Nikakor ne moreva mimo odpovedi najemne pogodbe ribniški Športni zvezi, ki jo je sprožil župan, povod pa naj bi bil dopis sponzorjev RK Inles - Riko, katerega podpisnik ste tudi Vi. V njem pobudo argumentirate s škodljivim ravnaryem tajnika ŠZ, z neproduktivnim sodelovanjem ŠZ ter celo navajate, da so športni objekti eni najslabše vzdrževanih v državi.
"Ni samo mnenje sponzorjev, ampak vsesplošno mnenje v klubu, da klub lahko deluje tudi brez sodelovanja Športne zveze. Po meni znanem modelu se iz pripadajočih proračunskih sredstev posameznega kluba odvaja 17% ŠZ za aktivnosti, ki meni niso znane, in ne vidim vsebinskega smisla takega načina financiranja RK iz proračuna. Zato je klub v dopisu navedel, da ŠZ v takšni obliki in s takšnim sodelovanjem, ki se je izkazalo celo škodljivo za klub, ne potrebuje. Glede upravljanja objektov sem mnenja, da kdor pozna športne dvorane v Sloveniji, si lahko kaj hitro ustvari mnenje tudi o naši. In ta ni bila dobro vzdrževana. Ne komentiram razlogov za tako stanje, menim pa, da je potrebno z občinskim premoženjem, še posebej po dokončani novi investiciji, gospodarno ravnati." Morda bo bolje sedaj, ko bo le-ta prenovljena, čeprav nekateri trdijo, da tako obsežna obnova sploh ne bi bila potrebna, da gre celo za bolj estetske kot pa tehnične popravke...
"Ribnica tak objekt rabi in obnovljena dvorana bo v vseh pogledih pomembna pridobitev. Tudi rokometni klub bo imel boljše pogoje, saj je bila sedanja dvorana premajhna, zastarela in nefunkcionalna. Seveda pa bo objekt potreboval dobro in pravilno gospodarjenje."
Tekst in foto Alenka Pahulje
■ >■ [xje>i.ej i	>,■<>
Z'
■6
O
3
Z
H
C
H
%
LETO DELOVANJA TŠD GRIČ
Štirje letni časi so drugza drugim neslišno zdrsnili mimo nas in pogled nazaj je povedal, da mineva že leto dni, odkarTSD GRIČ s svojimi program^bogati športno-rekreativno ponudbo Ribniške doline. Čas za sestavo bilance - poreko ekonomisti; pa so se s tem strinjali tudi vsi drugi člani, ki so konec septembra na letni skupščini potegnili črto pod enoletno delovanje. Rezultat je bil več kot razveseljujoč, tudi - ali predvsem - po zaslugi dosežkov vsestranske mlade ekipe tekačev, du-atloncev in triatloncev. Na lokalnem in republiškem nivoju so zabeležili zavidljive uspehe. Preletimo najvidnejše utrinke poletno-jesenske sezone.
M Triatlon v Celju, 17.6.2001-tekma za državno prvenstvo: ^ Kadeti: 2. mesto Albert Pelaj C 3. mesto Lovro Oražem M Kadetinje: 2. mesto Linda Pelaj IH Štafeta: 1. mesto (v sestavi Tadej Osvald, Gregor Merhar W in A. Pelaj)
Tek Povir, 8.9.2001
Pobudo so prevzela dekleta. V vrste tekmovalcev je vstopila obetavna, še ne 16-letna Urša Oražem. Svojo prvo - lahko rečemo krstno - tekmo na 4.5 km v močni mladinski konkurenci je končala s srebrom okoli vratu. Priznati je treba, daje po takem začetnem triumfu v nas vseh zbudila neskromna pričakovanja za prihodnost! Dokončni pečat lepim spominom na Povirje pritisnila še Linda Pelaj, kijev svoji konkurenci (11 let) osvojila zla-
to.
Duatlon v hrvaški Gornji Stubici, 15.9.2001, za pokala HRin SLO
Kadeti do 16 let: Albert Pelaj 5., Lovro Oražem 6., Gregor Merhar 14. (vsi 13 let!)
Kadetinje do 16 let: Urša Oražem 2., Linda Pelaj 4.
Drugi memorialni Sašov duatlon, 22.9.2001 v Škofji Loki, za pokala SLO in HR
Ponovljen kadetski uspeh: 4., 5., 6. in 8. mesto so zasedli A. Pelaj, L. Oražem, T. Osvald in G. Merhar; med kadetinjami 2. mesto L. Pelaj ter v konkurenci rekreativcev 2. mesto Urša Oražem.
Tek po Panovcu v Novi Gorici, 29.9.2001 Med osnovnošolsko mladino sta si srebro in bron v silovitem finišu pritekla A. Pelaj in L. Oražem. Urša Oražem pa seje pomerila s člansko konkurenco na skoraj 13 km dolgi progi in v kategoriji do 24 let dosegla odlično 4. mesto.
Tek po ulicah Cerknega, 6.10.2001 Prvo oktobrsko soboto je Cerkno gostilo mlade tekače, ki so se celo sezono udeleževali tekov za pokal Sobote pod pokroviteljstvom DLT Filipides. Ne bomo pretiravali, če rečemo, da je bila zadnja v seriji teh tekem predstava premnogih borb in športnih obračunov med posamezniki, ki so si še poskušali priteči manjkajoče število točk za želeno končno uvrstitev. TŠD-jevci so bili ponovno odlični: A. Pelaj 3., L. Oražem 4., Nejc Henigman 6., Tadej Osvald 8.; med dekleti Linda Pelaj 2. mesto.
V celi sezoni tekov 2000/2001 je bilo tako dovolj dobrih uvrstitev, da so se TŠD - jevci domov s sklepne prireditve vrnili z zelo lepo bero: tremi pokali za skupno 3. mesto po zaključku sezone in s kar šestimi pokali za uspešne udeležbe. Če pomislimo, da so mladi fantje in dekleta vse to dosegli v konkurenci varovancev atletskih klubov, katerih člani ljubiteljsko ali profesionalno gojijo zgolj tek, sami pa so dosti širše - triatlonsko- usmerjeni, potem dobijo priznanja še toliko svetlejši sij.
Ne nazadnje gre omeniti tudi uspešne nastope TŠD - jevcev na razrednih.
medrazrednih in medšolskih tekaških obračunih v času od 28. 9.-6. 10. 2001, saj so v vseh svojih kategorijah posegli po vseh najžlahtnejših odličjih.
Lahko strnemo, da so treningom namenjene ure pod skrbnim vodstvom g. Pelaja in z individualno podporo staršev več kot dosegle svoj namen. V veliko oporo in vzpodbudo vsem pa je tudi vsaka pozornost ali prispevek iz rok tistih, ki ljubijo zdrav športni duh in se zavedajo, kako pomembno je zanimanje in prosti čas mladih ljudi pravilno usmeriti. Naj se tako na tem mestu v imenu vseh članov TŠD GRIČ najlepše zahvalim za slastno popotnico, ki jo pred tekmo našim tekmovalcem pripravi Gostilna Mihelič, ter za razposajeno sladkosnedo iskrico, ki se v očeh mladih prižge po vrnitvi s tekem med dobrotami Slaščičarne Iseni. Saj veste tisto o mladih, ki bi kosmatega volka snedli... Letošnja tekmovalna sezona še ni popolnoma zaključena. Čaka nas še nekaj preizkušenj, med njimi tudi tradicionalni Ribniški tek, o katerem bomo še poročali.
Tekst in foto Olga Pelaj
Ker se v novembru odpravljamo na Čemšeniško planino, sem malo "pobrskala" po literaturi in našla zanimivo zgodbico:
ZMAJ V ČEMSENISKI PLANINI
Na južni strani Čemšeniške planine so plazovi pogosti, saj ob daljšem deževju voda drvi po nepropustnih skrilavcih in s seboj odnaša vrhnje plasti. Ljudje pa so si plazove razlagali po svoje. Na gori naj bi bilo veliko jezero, v njem pa naj bi živel zmaj, ki se je včasih razjezil in spustil vodo po pobočju.
Leta 1866 so se po hudem deževju, kije zalilo dolino, v Kozinovem grabnu pokazale kot žrd velike proge, jasni sle-
dovi zmajevih peruti. Ta zmaj naj bi bil poslednji potomec zmajevske družine, ki je živela v Čemšeniški planini.
Ob vznožju Čemšeniške planine, v Izlakah, še vedno stoji cerkev sv. Jurija, hrabrega vojščaka, ki se je v starodavni Galiji (današnji Franciji) boril z zmajem, Hunom.
SOBOTA, 24.11.2001 na ČEMŠENIŠKO PLANINO, razgledno goro nad Trojanami (Tolsti vrh 1173 m, koča 1120 m) Zahtevnost:	MANJ ZAHTEVNA
Trajanje:	3 ure
Pripravila Zdenka Mihelič
Datum:	NOVEMBER SOBOTA, NEDELJA/	Datum: Kam:
Kam:	10. -11.11.2001 na "MARTINOV POHOD"	
Zahtevnost:	NIZAHTEVNA	
34
.Reše m
RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMU 19. x 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA
Mag. BRANE KOZINA
Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelomu stoletja, mlajšim pa izzivpo "brskanju"v arhivu in iskanju "nečesanovega".
Besedila objavljamo v izvirnem jeziku tedanjega časa, saj želimo ohraniti verodostojnost. Teksti zato niso jezikovno popravljeni.
RIBNICA.
Duh življenja, kije ribniški trg preveval v 30. letih 20. stoletja, se kaže v njegovem najbolj vitalnem delu -prebivalcih. Kdo neki je torej takrat zapolnjeval prostore v stanovanjskih hišah, ki so se nizale ob ribniških poteh in ulicah? Katere družine in rodbine, posamezniki in institucije so sestavljale podobo takratnega ribniškega trga? Listajte s pogledom po imenih in se zaustavite ob svojih prednikih...
Vojaška uprava	1
Goderer Karolina	2
Hranilnica in Pos.	3+4
Dekliška ljudska šola	8+5
Župnišče	9
Onič Davorin	10+11
Podboj Ivan	13
Stupica Frančiška	14
Lovšin Alojz	15
Arko Franc	16
Levstek Franc	17
Dejak Neža in Terezija	18
Mlakar Marija	19
Češarek Marija	20
Dejak Anton	21
Kozina Jože	22
Zadnik Jože	23
Podboj Andrej	24
Podboj Ivan	25
Lovšin Anton	26
27
TR6 RIBNICA
ne RILO i: 5000 NAbn. UI5INA : 491
öOISeNJA VA5
7 RFVV*AI
UELi^ft 'nlPtA
Klun Marija	28	Petek Ivan	82
Bokovec Filip in Marija	29	Govže Štefan	83
Mihelič Gregor	30	Novak Ivan	84+85
Pirker Rudolf	31	Češarek Marija in Angela	86
Bartolj Franc	32	Kos Alojz	87
Arko Anton	33	Klun Frančiška	88
Pelc Anton	34	Pelc Franc	89
ZidarJože	35	Peterlin Filip	90+91
Lovšin Angela	36	Bregar Ivan	93
Lovšin Štefan	37	Ambrožič Marija	92
Vesel Ivan	38	Peterlin Filip	94
Petelin Ana	40	Gorše Rudolf	95
Pelc Franc in Terezija	41	Cijan Ivana	97
Lunder Marjeta	42	Oražem Fanc	99
Novak Ivan	43	Drobnič Franc	100+101
Drčar Terezija	44	Lavrič Marija	102
Klun Jože	45	Novak Ivan	103
Trdan Pavel	46	Ilc Franc	104
Lavrič Franja	47	Tanko Jože	105
Činkel Ludvik	48	Češarek Anton	106
Klun Ivan	49	Mrhar Jože	107
Posojilnica	50	Škrabec Stanko	108
Debeljak Marija	51	Škrabec Stanko	109
Pirkovič Franc	52	Oražem Anton	110
Češarek Franc	53	Fircig Anton	111
Picek Franc	54+55	Pucelj Ivan	113
Peterlin Ela	56	Primšar Marija	114
Arko Ivan	57	Pucelj Marija	115
Knol Ivan	58	Benčina Jože	117
Češarek Jožefa	59	Trg Ribnica	118
Posojilnica	61+62	Koščak Marija	119
Češarek Ivan	63+64	Burgar Marko	120
Adamič Bernard	65	Burgar Marko	121
Češarek Jera	66	Gorše Adolf	123
Križman Franc	67	Lesar Anton	125
Novak Ludvik	68	Poljanšek Leopold	126
Podboj Josip	69	Oražem Alojzij	127
Lovšin Ivan	70	Perhaj Ivana	129
Henigman Matija	71	Gorše Franc	130
Petelin Franc	73	Knavs Jože	131
Juvane Bogomil	74	Krže Terezija	132
Občina	75	Arko Janez	133
Petek Franc	76	Hoge Ivana	136
Burja Rozalija	77	Rožman Maks in Ivana	137
Šmalc Matevž	78	Burger Franc	138
Pakiž Emil	79	Petelin Janez	139
Pakiž Ernestina	79 a	Brodnik Marija	141
Geize Alojz	80	Drobnič Matija	140
Škrabec Jožefa	81	Nadaljevanje seznama sledi	
/isšsm
35



*
4 i
W ^
0
1 a*-, ,•.»'1 ■
- g • . *? v
!sle!>

* « <!
" l»
. *e'



Ä » ,, Š*J

f ■
**k*2 ;-i>'s
»s * *
w St 5>	1 »
X ".'

/•v*! „,V	'-	V
-	" '	'j'	' ' ‘	.
Wt
;< i-T -
* | S 6-
:	(	:-v

■ "‘V % ''1 ■ 1 *
,	-' 'V* '.*lz »• 4	-g, * y' # . ’>. * v: >
^ v V,s’	I. ir, • f$ ■ #,;%>	*
.. t At. ►	«i .	s w ^	^	1 sg: .	- »

<*
’ » < 1 K 'I «»'• fc*’ k. ' ^ t ►' ^ tat 1P lg ' ‘ Ä ** * ^1 * *
^1?». % ♦ * I- %»# » S * ’f S‘
:v a • •-, ffr,1 £	5
e *
% .%
.1
N 1:' * > ;	% „
♦ > %,>	v^ ^?'* IS:>•
^■e # '	- - 'g%
, # ♦ *
f i ^
».	«i ■»
' ..	: r »;>
# :Sl
k ^ I * * % "* < ?	• 11 > « ^	#
•l- .fc ■ • v t	•* •	• .
f A	# ''	^
A
" >;’ v* vf ' > - " "
*	- X	'	^

/
^ t:	>^>:'’ *•
a *	<
V ♦ f i
•- v# *
• > J
, * 9

. , '»»v.--.
v;,«
d
*v>y>>
. ... ►
* äh w ■ * s*
»< ? ( i« i< i - C / F# ™ a * <...
*	“ f rWf-FÄ '	»■ # >	• -I

.»’• -	% ; »i *.
, « . ^ # ** *> -**	%	W,*	"> 'V
% '	J *' ' ^
x .> ,' -- C : r-. X,
. W- ■	>	...	<,
r» ■>, '
o 4	•• r	< # #
x	? X;	^	~ t	^ ^	^
*..	..*	5 '«Ml
y;'!<s- ; *■*■:	:*»"
^"S''	.	‘ ä'y- -. t 'f ” S«' #’*
,:.. • i «s»
f*.	.."• v