„DOM IN SVETi' 1892, štev. 3.                                    129
©,
Starec   in   tica.
*j, tičica drobna Na veji sneženi, Zakaj si mi nema Na starem makleni?
Bodrila me nekdaj In ljubko si pela, Ko pasel sem ovce In jagnjeta bela.
Ko hodil za brazdo In plug sem pritiskal, Ti meni žgolela, Jaz tebi sem vriskal.
V  vinogradu v trsju Opravljal sem delo, S teboj sem popeval Popevke veselo.
Koševal sem brda
V  planinah senena, Popevka me tvoja Vedrila medena. —
Pomlad in poletje, Jesen je minila, In zima je s snegom Poljane pokrila —:
Zbelili lase mi Vse leta so stara, Noben mi več udov Služiti ne mara.
Srce je tesnobno, In hripavo grlo, In v grlu je petje Mladostno zamrlo:
Zdaj prosim te, tica! Popevaj, popevaj, In svojega znanca Na starost ogrevaj! -
Pomlad je razgnala Snežene odeje, Na starem makleni Zelene so veje.
Na veji v zelenji Pa tica popeva, A starčka, nje znanca, Gomila odeva. —
Ant. Hribar.
-&g>^rToXgo-
„DOM IN SVET-' 1892, štev. 3.
9