Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODA 20 DIN
Leto XIII. . — štev. 36
izdaja Tiskovni svet »Polet« — Oreja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr'čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In -".prava v Ljubljani — Urednlštvoi Llkozarjeva uL 12, upravai Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 371 — Čekovni račun uprave 66-KB-2-2-84 — Telefoni i uprava 21-281, urednlštvoi 31-891 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina 100 din, polletna 200 din.
V Ljubljani, 8. septembra 1937
Z vezna košarkarska liga
Rekord nad rekordi
Olimpija pregazila Slobodo s koši „po tekočem traku"
Ljubljana, 8. spet. — Vedeli smo, da bo Olimpija odpravila Slobodo iz Kreke brez večjega truda in po vsej verjetnosti — tako smo vsaj sklepali — tudi zabeležila visoko zmago. In vendarle nismo mogli biti tolikšni optimisti pa tudi verjeti nismo mogli v rezultat atomske dobe. Sloboda je na svoji koži pač morala občutiti vso težo novega rekorda v jugoslovanski kvalitetni košarki. Njen koš se je zazibal več kot stokrat, kar jo bo močno obteže-valo v zaključnem finišu, ko bo verjetno iskala rešilne bilke za svoj obstoj med najboljšimi. To je bilo tragično za goste, medtem ko nam je bilo njihovo športno vedenje kljub katastrofi zelo všeč.
dal stoto točko? Na vrsti je bil Kralj. Nasprotnik ga je pokosil in sodnik je prisodil upravičeno kazen. Ali bo dosegel s prostega meta sto-tico? Vrgel je prvič in zgrešil. Vr-(Nadaljevanje na 8. strani)
Prihodnjo nedeljo bo v Beogradu pomembno srečanje nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije. Naši nogometni strokovnjaki gledajo na ta nastop s tesnobo, v nič manjši zadregi pa niso Avstrijci. Seveda ta nastop nima nič skupnega s svetovnim prvenstvom, toda z Avstrijci nismo imeli nikoli posebne sreče. Ali bo tokrat uspelo, ali ne? Na treh frontah bomo merili svoje moči — z A, B in mladinsko reprezentanco. Katera od teh bo najuspešnejša. Želeli bi, da bi bile vse trk Letos bodo v A-reprezentanci nastopili brez Vukasa, ki je bil lani kapetan naše reprezentance
Olimpija : Sloboda 150 : 55
(66:21)
Olimpija je začela ležerno. Prve minute niso prinesle zaželjene razlike v koših. Sloboda ni zadrževala žoge in zato se je obetala živahna igra, ki je morala prinesti Olimpiji Visoko zmago. Po peti minuti se je »odprlo«, kakor pravimo. Lokar, Kristančič, Kandus, Brišnik in Da-Rev so v 10 minutah nasuli nasprotniku toliko košev, da smo upravičeno pričakovali rekord, in nismo $e varali, Težko je popisati te dogodke, saj je bila Olimpija ves čas v silni ofenzivi in mreža koša pri gostih je bila v nenehni »dejavnosti«, Ob polčasu, ki se je končal z Ugodnejšim rezultatom za Olimpijo, kot bi mogel kdorkoli pričakovati, Smo ugibali, kakšen bo pravzaprav rezultat tekme. Po glavah nam je rojilo, ali bomo dasegli stolico, oziroma potolkli rekord v zvezni košarkarski ligi, ki ga je dosegel lani Prolcter v tekmi z BSK. Ta tekma se jo namreč končala z rezultatom 11': 104. Občinstvo je hotelo videti visoko zmago, Olimpija pa je hotela temeljito popraviti svoje razlike v koših. Lestvica nam pokaže, da bo prav lahko odločala o prvem mestu razlika v koših, saj bo šlo s ločkami treh tekmecev Olimpije,
Proleterja in Ljubljane zelo na tesno. In v takšnem ugibanju in pričakovanju smo	1 -
drugega polčasa.
dočakali- začetek
Posvetovanje opravnikov »Partizana« v Kranjski gori
Ocena po velikih dogodkih: DOBRO!
Olimpija ne popusti
Čeprav je tehnični vodja Fugina Stane,, v prvih minutah igre nekoliko spremenil postavo moštva, se podoba na igrišču ni prav nič spremenila. Namesto Kandusa in Kristančiča sta vstopila v igro Kralj in Bajc. Oba sta zaigrala v istem slogu kot člana državne reprezentance, ki sta prve minute drugega polčasa opazovala borbo Olimpije izza koša. Olimpija' je silovito pritiskala. Gostje so bili popolnoma zbegani in niso več vedeli kakšno orožje naj uporabijo, da ne bo katastrofa še večja. Toda zaman je bil vsak njihov trud, Olimpija je nenehno prodirala v njihov obrambni prostor in vsa akcija se je končala s košem. Kaj takšnega spet nismo videli na naših igriščih. Skratka, karkoli so počeli igralci Olimpije, vse se jim je obneslo. Kdo bo
Kranjska gora, 8. septembra. Od petka pa do danes je bilo v Kranjski gori posvetovanje vidnejših funkcionarjev naše teles-novzgojne organizacije Partizan. Že s programa tega posveta, je bilo jasno, da bo letošnje posvetovanje zelo zanimivo in bo moralo prinesti pomembne sklepe. Predvsem nas je zanimalo kakšno oceno bomo slišali od samih funkcionarjev Partizana o prvem festivalu telesne kulture in gymnaestradi.
Načelnik Partizana, tov. Savnik Tomaž, je podal o festivalu obširno poročilo. Skoraj dve uri smo poslušali njegove pripombe, pohvale i.n tudi igrajo na račun pripadnikov naše telesnovzgojme organizacije, ki, so sodelovali na tej veličastni telesno-vzgojmi manifestaciji. Ugotovil je, da pomeni prvi slovenski festival telesne kulture pravo prelomnico v našem dosedanjem delu. Pohvaliti je prizadevnost udeležencev v njihovih pripravah po okrajih, pa tudi vzorno disciplino v dnevih samega festivala,. Res je sicer, da ob takšnih dogodkih, kjer nastopa množica mladih ljudi, lahlko pride do nekaterih
Zvezna nogometna liga
nepravilnosti, o katerih je prav na teto. posvetu spregovoril načelnik, tov. Savnik. Poudaril je namreč, da je pri naših društvih še vedno premalo osebne discipline, nekateri pa celo ne poznajo društvenih pravilnikov. Prav zaradi nediscipline ni uspela tako kot bi morala parada oziroma povorka, čeprav je n,a splošno vendarle prikazala dejansko stanje in moč, vseli naših telesno vzgojni h in športnih organizacij.
Svoje vtise z gymnaestrade je pripovedovala načelnica Partizana, tov. Vazzas Jelica. Po njenem mnenju nam je ta prireditev pokazala sicer lepe lastnosti in dejavnost naših
Svetovni rekord
japonskih plavalcev
Na študentskem prvenstvu Japonske, ki je kilo v Tokiu, je štafeta na 4 X 100 m meša-60 dosegla svetovni rekord s časom 4:17,8. ^a rekord je za dve desetinki sekunde boljši norme, ki jo je določila Mednarodna pla-v&lna zveza. V štafeti so plavali Furukawa Prsno, Izhimoto metuljček, Timota hrbtno in *shihara prosto. Na istem tekmovanju je pa-Še en svetovnr rekord in sicer Ishimoto za a®setinko sekunde izboljšal svoj dosedanji rekord na 100 m metuljček z rezultatom 1:01,2. ^dldčni rezultati so bili doseženi na 200 m hrbtno — Hase 2:24,4, 200 m metuljček — *shiiHl(>to 2:22,2 in 200 m prsno — Furukawa 2;42,0.
Končni rezultat atletskega dvoboja Polj-: Velika Britanija je pri moških 111 : za Poljsko, pri ženskah pa 57:49 za Ve-.ko Britanijo. Najboljši rezultat drugega dne J® rekord Angleža Knighta na 10.000 vn z kar je*istočasno tudi najboljši letošnji re*ultat na svetu.
Na mednarodnem prvenstvu ZDA v tenisu ^ Forest Hillsu je v polfinalu Avstralec An-4°a 3f>Tl Prema6al Šveda Davidsona , ’ * 6:3 in 6:4, Avstralec Cooper
anca Flama s 6:1, 7:5, 6:4.
PAR EIZAN trdno v vodstvu -
CRVENA ZVEZDA na dnu
telovadcev, vendar ni pokazala pravega odraza dela naše partizanske organizacije. Namen takšne prireditve mora biti, da prikaže metodo dela v različnih oblikah brez kdove-kakšnega vidnejšega priznanja in podelitve medalj. Pohvalila je posamezne tuje udeležence, navdušena na je bila predvsem nad izvedbo švedskih telovadcev in telovadk. Medtem ko so Sovjeti svoj nastop preračunali na otipljiv zunanji učinek, so Švedi s svojo skromnostjo, toda s sijajno strumnostjo im držo telesa morali navdušiti vsakega poznavalca takšne prireditve. Nadalje je tov. ‘Vazzasova, pripovedovala še o organizaciji gymnaestrade, o vsakodnevnih nastopih, ki so bili na različnih mestih in s kritično besedo ocenila predvsem vadhišča, ki niso ustrezala dejanskim zahtevam.
Po .obeh poročilih se je razvila debata, v kateri so posamezni funk-. ciomarji okrajnih zvez razložili svoja mnenja, predvsem o vtisih s prvega festivala. Vsi so se strinjali, da je festival dosegel svoj smoter. Posamezniki so pripominjali, da so bile tu i,n tam napake, kar je ob takšni množični manifestaciji tudi nujno. Tako nam je tov. Kavčič iz Maribora razložil s kakšnimi težavami
(Nadaljevanje na 2. strani)'
Peto kolo zvezne nogometne lige je za nami. Tokrat je minilo brez posebnih presenečenj, v središču zanimanja pa je bila tekma v Splitu, kjer sta se spoprijela dva kandidata za naslov državnega prvaka. Hajduk in beograjski Partizan. Hajduk je tokrat klonil, Partizan pa si je z zmago zagotovil precej trdno vodstvo na prvenstveni lestvici. Morda je bil ta dvoboj odločilnega pomena tudi za končni naslov jesenskega prvaka? Vse manj upanja pa je ostalo za Crveno zvezdo, ki je trenutno na predzadnjem mestu. Lanski državni prvak dela torej družbo novincu Splitu. Sicer pa so bile današnje tekme razburljive, kot bi si hoteli ligaši privoščiti še nekaj užitka pred enomesečnim odmorom zaradi meddržavnih tekem naše državne reprezentance.
LESTVICA ZVEZNE NOGOMETNE LIGE
a 5:7, 6:2. pa Ameri-
Hajduk i Partizan 1:3 (0:1)
Split, 8. septembra. Takoj v prvih miniutah je Partizan vzel iniciativo v svoje roke in začel nevarno ogrožati .vrata domačinov. V napadu je poseJbno ugajali najbolljiši igralec danalšuijih tekem Mesaroš. V 24. min, je dobil žogo, preigral slkoraj vso Hajdukovo obrambo in dosegel gol za Partizana. Po tem dobljenem golu Splitčani niso klonili, ampak so izvedli nekaj zelo nevarnih napadov, k,i so ostali,i neizkoriščeni. V drugi polovici prvega polčasa so nervozni igralci talko Hajdukovega, kakor
tudi Partizanovega moštva naredili nekaj prekrškov, ki jih pa sodnik Mikulan ni poskušal zatreti z odgovarjajočimi kaznimi. V drugem polčasu, takoj po začetnem udarcu je Hajduk nevarno prodrl, žoga je šla z noge na nogo in prišla do Vi-čeviiča, ki ni okleval in je z ostrim udarcem poslal! žogo v Stojanovičeva vrata 1:1. Toda Partizan je že v nadaljnjih 5. min. z lepim jn, učinkovitim napadom zvišal rezultat na 2:1, takoj in a to pa preko Kalopero-vič na 3:1.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Partizan
Dinamo
Radnlčkt
Spartak
Budučnost
Va dar
Zagreb
Vclež
Vojvodina
Hajduk
Zeljeznlčar
BSK
Črvina zvezda Split
13:7 8:8 10:6 11:11 5:4 5:5 8:8 6:6 6:8 11:8 12:11 4:18 5:7 7:12
A
V
Ljubitelji prognoz
1X2
Prihodnjo nedeljo bomo nadaljevali
»Poletov nagradni natečaj”
V
Ljubijansko-primorska nogometna liga
Sml»sin TRIGLAV, KRIM...
Dčinkovilosi - dovoli upanja?
Ljubljana, 8. sept. — Preteklo nedeljo smo zapisali o Odredovem nastopu proti Proletarcu iz Zagorja oceno »slabo«, kajti nismo mogli biti na noben način zadovoljni. Morda je bil tudi precejšen del gledalcev tega mnenja. Danes pa so bili redki ljubitelji nogometa — mnoge je vroče nedeljsko popoldne zvabilo na izprehode ali drugam — povsem zadovoljni, še več, ljubljanski rdeče-beli so nad Kladivarjem zmagali tako prepričljivo, da nam dajejo upanje na srečen začetek v tekmovanju prve conske bge. Upajmo, da ne bo ostalo pri besedah...
KLADIV AR 8:1 (5:0) mvla*var: Bencik, Hlastan, Podob-
iWnib m16’. G<>,iunc’ Rataj, Rojc, Orl j Marinček, Kujan, Štor.
Ved tt i Jazbinšek (Babnik), Med-ŽiŽek V?vič, Žumbar, Berginc, Limo, gičeK, Fnč, Hočevar, Guban, Halila-
Gilavni sodnik Gvardjančič, mejna Krlin in Jakše vsi iz Ljubljane.
Strelci: Guban v 3. in 84, Žižek v 20, 67 in 87, Erič v 22, in 44. ter Jaz-binšek v 43. min za Odred, ža Kla-divar pa Rojnik v 46. min.
Začetek tekme je bil ležeren. Toda samo začetek, kajti kmalu je nelkdo
med gledalci zadovoljno zagodrnjal: »Glej, danes se je pa Odredovcem odlprllo.« To je bilo v 3. minuti, ko je Cuiba.n (danes je bil izredno dober) krasno preigral nasprotnikovo obrambo, silovito streljal in že je bilo 1:0 za domače. '
Nekaj časa smo sicer še čakali, da bi se Kladivarjeva mreža znova potresla. Toda siloviti napadi ter številni streli Odredov,ih napadalcev — čeprav netočni — so nam dali upanje, da' 8>o prišla učinkovitost igralcev do izraza. In res — 20., 22., 43. in 44. min. so bile za Celjane usodne. Eden gol lepši od drugega, zraven tega še mnoge lepo izpelja-(Nadailjevanje na 8. strani) _ ,.
Ljubljana, 8. septembra. — Na igrišču Krima na Rakovniku se je danes dopoldne ob 10. uri zbralo približno 600 gledalcev. Navijači Krima, ki so v prvem polčasu bili že čisto obupani, so prišli v drugem polčasu, ko je moštvo Krima neprestano ogrožalo vrata gostov, popolnoma na svoj račun. Zmagal je Krim, čeprav z veliko težavo.
Krim : Grafičar 2:1 (0:1)
Strelci: v 2. min. Hanžič za Grafičarja, v 65. min. Kastelic in v 70. min. Valjavec za Krim.
Ko je sodnik Erlieh dal znak za začetek igre, so igralci Grafičarja takoj prešli v napad. Že v prvi minuti so imeli dve izredno lepi priložnosti za dosego gola. V drugi minuti pa je dobro podano žogo Hanžič poslal v mrežo — 1:0 za Grafičarja. Po tern golu, so postali igralci Krima nervozni,’ navijači Krima pa nezadovoljni s sojenjem. Kri-movi. napadalci so imeli veliko dela streljali so na vrata gostov, toda žoga se je odbijala ali od nog Gra-fičarjevih obrambnih igralcev, ali pa je Zletela visoko čez vrata — na
cesto. Tudi moštvu Grafičarja se ni godilo bolje, vendar so bili njihovi napadi mnogo bolj nevarni. Rezultat 1:0 za Grafičar v prvem polčasu je popolnoma realen.
V drugem polčasu pa je moštvo Krima dokazalo, da ima boljšo kondicijo. Igrali so skoraj izključno na Grafičarjevi polovici. V 57. minuti je bil nad napadalcem Krima izvršen prekršek. Dobro streljano žogo iz 11-metrovke pa je vratar Grafičarja ujel. V 65. minuti pa je _ Kastelic poslal žogo tja, kjer jo vratar nerad vidi — 1:1. Krimovi napadalci so se sedaj še bolj razgibali in hoteli doseči zmago. V 70.
(Nadaljevanje na 8. strani)
LESTVICA LJUBLJANSKO-PRIMORSKE NOGOMETNE LIGE
Trig’av
Krim
Jesenice
Nova Gorica
Slovan.
Grafičar
Rudar
Tržič
Ilirija
Izola
7:4
5:3
6:4
5:4
5:5
4:4
6:6
4:5
3:6
2:6
4 , 4
2 | 2 2
2 j 2 I
0 I e,
Poletova nagrada najboljšemu slovenskemu strelcu v conski ligi
Čeprav s precej dvomljivimi upi gledamo na tekmovanje slovenskih predstavnikov v I. conski nogometni ligi, vendar vemo, da to prvenstvo vzbuja pri ljubiteljih nogometa v Sloveniji največje zanimanje. Letos je udeležba Slovencev nekoliko bolj zadovoljiva, saj imamo v conski ligi tri predstavnike: Branika, Ljubljano in Odred in mnogi se vprašujejo, kdo od teh treh klubov bo najboljši.
Brez dvoma igra veliko vlogo pri tem razpoloženje napadalcev, s tem v zvezi pa seveda morebitne zmage, ki jih napadalei. s svojo učinkovitostjo dosežejo. Staro pravilo namreč drži, da je najboljša obramba napad in zato bomo merili sposobnost slovenskih klubov po njihovi učinkovitosti. Ali bo imel najučinkovitejšo napadalno vrsto Branik, ali morda Ljubljana in ne nazadnje tudi Odred?
O tem bomo vodili statistiko ves čas prvenstvenega tekmovanja v conski ligi in seveda tudi lestvico najboljših strelcev vseh treh klubov.. Zato bomo organizirali točno poročanje iz vseh krajev, kjer bodo nastopali Branik, Ljubljana in Odred in se
predvsem zanimali, kdo je na posameznih tekmah dosegel gole.
Uredništvo našega lista pa se je ob tem odločilo, da bo ob koncu prvenstvenega tekmovanja nagradilo najboljšega nogometaša — strelca izmed slovenskih predstavnikov, kar naj bi bilo hkrati vzpodbuda našim na-padalcem k učinkovitosti. Uredništvo pri tem ne bo prav nič ocenjevalo posameznike z različnimi točkami, temveč smo privzeli enostavno načelo, da bo boljši tisti, ki bo dosegel več golov. Torej ne bo moč na noben način zaiti na stranpot in govoriti o objektivnosti ali. neobjekt-tivnosti pri ocenjevanju, pač pa bodo odločali o tem samo doseženi goli. Presodite sami, ali je ta rešitev najpravičnejša ali ne. Mi menimo, da je. Zato pozivamo na tekmovanje vse napadalce naših ligaških klubov in jim zaželimo čim več uspeha ter učinkovitosti.
Kakšna pa bo nagrada, o tem bomo pisali kasneje — morda bo to pokal, okusna plaketa, ročna ura ali kakšno drugo praktično darilo. Naj bo kakorkoli že, uredništvo Poleta razpisuje za naše nogometaše nagradni natečaj, ki bo tekel od pričetka conske lige pa do konca prvenstva.
o velikih dogodkih: DOBRO!
SP© SZcvenz/i
S Vrhnika — Odbojkarji »Partizana« so začeli obnavljati svoje igrišče, ki je Mo že prečei izrabljeno, saj ga uporabljajo poleg njih tudi košarkarji. Vele kaže, da bo ta problem rešen z zgraditvijo novega košarkarskega igrišča, ki bo dogotov-ljeno spomladi.
• Kobilje — Obmejna vasica ob
jugcslovansko-madžarsiki meji sodi med zelo aktivne na področju športne dejavnosti v lendavski občini. Mladina ima svojo nogometno enajsterico in tudi moštvo odbojke. Obe ekipi sta že večkrat uspešno nastopili. Prebivalci pa imajo v načrtu tudi ustanovitev »Partizana«, kar bo telesnovzgojno dejavnost v tem kraju še povečalo.
© Lendava — Mimo »Partizana« in nogometašev je zelo delavno v tem kraju tudi Avto-moto društvo. Pred -kratkim se je v društvu zaključil tečaj za Šoferje-amaterje in je med 21 prijavljenimi kandidati uspešno opravilo izpit 22 tečajnikov. Društvo šteje 90 članov in p«> sveča veliko pozornost zlasti vzgoji novih kadrov,
© Bohinjska Bistrica — Z namenom da bi v Bohinjskem kotu poživili strelski šport, je bil nedavno organiziran prijateljski troho; med domačimi strelci ter strelci iz Prim-skovega in Bohinjske Srednje vasi. Nastopili so člani, članice, mladinci in pionirji. Vsa prva mesta so osvojili strelci iiz Primskovega. Rezultati so bili naslednji:	člani:	Primsko-
vo 647 krogov, Bohinjska Bistrica 560, Bohinjska Srednja vas 284; članice: Primsokvo 397 krogov; mladinci: Primskovo 492. Bohinjska Bistrica 414, pionirji Primskovo 387, Bohinjska Bistrica 365.
© Tolmin — V taboru p red voj a-' ške vzgoje posvečajo precej pozornosti športu. Poleg rednih predavan j iz telesne vzgoje praktičnih vaj, so imeli nedavno tekmovanje z JLA v atletiki, odbojki, košarki in malem rokometu. Pripadniki JLA so bili boljši v atletskih disciplinah, zmagali so tudi v malem rokometu z 20:12, mladinci pa so premagali JLA v košarki s 44:23, v odbojki pa s 3:0. Na teh tekmovanjih so mnogi mladinci nastopili prvikrat v življenju, nastop pa jim je dal precej volje za nadaljnje udejstvovanje.
V prijateljski tekmi med nekdanjimi nogometaši in dpmačimi mladinci, ki je bilo minulo nedeljo-v Tolminu so zmagali mladi nogometaši s 4:3.
<9 Kranj — Okrajni strelski odbor Kranj je imel te dni svoj plenum, na katerem so govorili o bodočih tekmovanjih in naredili načrt zanje. Od 22. do 29. septembra bo na Gorenjskem strelski teden, v katerem bo več medmestnih in meddružinskih ter okrajnih tekmovanj. Med družine so razdelili tudi nekaj vojaških pušk ter menici je. Ugotovile so, da nekateri občinski odbori ne kažejo za strelstvo posebnega zanimanja.
© Ljubljana — Na republiški prvenstveni tekmi v hokeju na kotalkah jie Nova Gorica premagala ljubljansko Olimpijo e 6:3 im s tem »ostala republiški prvak za letošnje
£
ito.
(Nadaljevanje s 1. strani) so se borili v tem predelu Slovenije. Po njegovem mnenju so 'bile vaje za pionirje predolge, kar je rodilo površnost pri izvedbi in zato je tudi izostali pričakovani učinek. Tudi ob-veize Okrajnih zvez Partizana niso bile realne. Po njegovem mnenju, je hdi pritisk na društva prevelik. Slo je namreč za udeležbo članstva, zaradi česar so nastali veliki finančni izdatki im zaradi česar so danes nekatera društva močno prizadeta. Tov. Vitainc iz Celja, je z veseljem poudaril smoter festivala, ki je po minenjm Celjanov popolnoma uspel. Pripomnil pa je, da bomo morali v bodoče še vse bolj misliti na pravo koordinacijo in sodelovanje s športnimi zvezami. Vemo namreč, da vsi stremimo za istim ciljem tako partizanska, kakor športna organizacija, toda kljub temu se še danes »lovimo« in me moremo -iskati skupnega "jezika. Prav zanimivo je bilo ugotavljanje tov. dr. Poliča Svetozarja iz Kopra, ki je imel nekaj tehtnih pomislekov. Predvsem se sprašuje, kaj ho na prihodnjih takšnih prireditvah boljše: ali kvantiteta nastopajočih, ali kvaliteta? Po njegovem mnenju ima prav gotovo prednost kvaliteta. Potrebno bo že v naprej določiti neko število nastopajočih tako, da bomo prikazali množičnost, toda po drugi strani pripravili prav te ljudi talko daleč, da bodo na takšnih nastopih brezhibno nastopili. Prav -gotovo je brez pomena pošiljati v bodoče množico telovadcev, ki niso pripravljeni pokazati vse odlike dobrega telovadca — saj nekateri tokrat niti dobro niso poznali vaj, ker je takšen nastop bolj v škodo našim stremljenjem kakor v korist. V š-egavi govorici je zastopnik iz Kočevja tovariš Arko Andrej pobil nekatere trditve govornikov, ki so grajali nekatere malenkostne nepravilnosti iin svoje dokazovanje zaključili z besedami: »Kaj bomo kritizirali, če je bil
zadovoljen, potem je je prvi' festival popol-
maršal Tito m-a dlani, da nema uspel!«
Zaključno besedo v tej razpravi je -imel predsednik Partizana, tov. Ribičič Mitja. Po njegovem mnenju je .popolnoma pravilna ugotovitev, da je festival uspel, ker smo uspeli prikazati naše delo v telesni vzgoji. Tovariš Tito je namreč tehtno ocenil ob koncu festivala celotno prireditev, ko je dejal, da smo na pravi po-ti množičnosti, enotnosti in pestrosti. Misel enotnosti nastopa smo uspeli realizirati. Sedaj pa je nastopil ča-s, da vse pozitivne strani ločimo od maloštevilnih slabih, in na osnovi teh gradimo za bodočnost. Uspeli smo pritegniti športne organizacije, kar. je izrednega pomena. Nastopili so kvalitetni športniki, kar je za njih in za občinstvo izredno važno. Misel enotnosti moramo sedaj v društvih krepiti, saj po mnenju tov. predsednika znotraj partizanske organizacije te enotnosti, ki jo je občutilo občinstvo, nismo dosegli. Če po mnenju nekaterih parada ni uspela, moramo iskati vzroke
prav v tej neenotnosti gledanja nad celotno parado. Prav tako je po mnenju tov. Ribičiča odpovedala partizanska organizacija pri nastopu »Ob žici okupirane Ljubljane«. Partizanski funkcionarji so 'se z*ba'b »nekakšne dirke«, češ saj mi -ne moremo tekmovati s pravimi atleti, zato tudi nima pomena, da bi na tej pomembni prireditvi nastopili. V bodoče bo treba ob takšnem nastopu, ki je predvsem političnega pomena, povsem dr-ugače misliti in ukrepati.
Zanimivo je bilo tudi izvajanje tov. Trčka o smernicah partizanskega dela v bodočnosti. Za zaključek posveta so bili še sprejeti sklepi s čemer je bil letošnji sestanek op ravnikov teles-novzgoj-ne organizacije Partizan zaključen.
Tov. Ribičič Mitja je še izjavil, da bo v -najkrajšem času sestanek v-seh udeležencev prvega slovenskega festivala, predvsem pa skupna konferenca me-d funkcionarji Partizana in Športne zveze Slovenije, kjer bodo še enkrat kritično ocenili letošnjo na jpomembnejšo teles-novzgoino prireditev.	* L. M.
ZreniaPii sive Seški pred Celjem
• Moškanjci — Te dni je bila zaključena pilotska šola, ki jo je obiskovalo 20 učencev iz raznih a-ero klubov Slovenije. Za zaključek je 'bil organiziran uspel letalski miting, na katerem so sodelovala civilna n vojaška letala, mimo tega pa še padalci, med katerimi je vzbujal posebno pozornost večkratni Damjanovič. Ta miting j-e obiskalo nad 15.000 gledalcev, ki so bili nad -prireditvijo zelo navdušeni.
© Ptuj — V Ptuju je bil tradicionalni medmestni strelski troboj med Mariborom, Varaždinom in Ptujem. Zmagali so strelci iz Ptuja, kii so dosegli 1803 kroge, drugi j-e bil Maribor z 1727, tretj-i pa Varaždin s 1543 krogi. Tekmovali so z vojaško puško.
V
S@@r8
v Mariboru
© Pred pričetkom prvenstvene nogometne sezone so imeli nogometni sodniki Mariborske nogometne podzveze zelo dobro obiskan plenarni sestanek. Po sklepu odbora za dvig kadrov pri Zboru nogometnih sodnikov Jugoslavije bodo v sojenju letos posebno glede discipline igralcev zavzeli najstrožji kriterij. Določena je bila tudi kontrolna komisija za tekme mariborsko- varaž-dinsko-celjske lige. Sestavljajo jo zvezna sodnika Jančič in Bergant ter republiška sodnika Starašina in Glavič.
© Teniška zveza Italije bo organizirala sredi sep temi) ra v Jesoli pri Benetkah troboj' državnih reprezentanc starejših članov preko 45 let starosti. Nastopili bodo teniški igralci Italije, Avstrije in Jugoslavije. Po odločitvi teniške zveze Jugoslavije bosta naše državne barve zastopala tudi slovenski prvak Evgen Bergant iz Maribora in dr. Mirom BIeiweis iz Ljubljane.
Nogometna prvenstva evropskih držav
ITALIJA — I. kolo: Alessandria : Fio-rentina 1:0, Bologna : Udlnese 2:2 (Vu-kas je dal 1 gol), Internazionale : Torino 0:0, Juventus : Verona 3:2, Lane-rossl : Milan 1:1, NapoU : Genoa 4:0, Padova : Lazio 3:1, Roma : Spal 1:1, Sampdorla : Atalanta 1:1.
V	kolesarskem tekmovanja za veliko nagrado* »Martini« v Ženevi je danes zmagal Francoz Anquetil, ki je vožnji na kronometer prehitel Italijana Bal-dinija, zaostanek 2:48, In Moserja 6:23.
Po prvem dnevu dvoboja med atletskima reprezentancama Velike Britanije in Poljske v Varšavi vodijo Poljaki z 61:45 točkami. Na 1500 m je, zmagal Anglež Ibbotson s 3:43.8, na 5 km njegov ro-jaik Pirie s 14:00.8 in v metu kladiva prav tako Anglež Ellis s 64,35 m.
V	Atenah je košarkarska reprezentanca Bukarešte premagala reprezentanco Aten z 81:77 (40:20).
Anglija — V. kolo: Birmingham : New-castlc 1:4, Blackpool : Arsenal 1:0, Everton : Chelsca 5:0, Leicester : Bolton 2:3, Euton : Wolverhampton 3:1, Manchester U. i Leeds 5:0, Nottingham : Manchester C 2:1, Portsmouth : Sheffield 3:2. Sundcrland : Aston Villa 1:1, Tottenham : Burnley 3:1, West Bromwich : Presto-n 4:1.
SatiisSe Mesti
Kočevje — V torek so v Kočevju gostovali Švedski železničarski nogometaši, •ki so nastopili proti domačemu Rudarju, okrepljenemu z nekaj igralci iz Ljubljane. Domačini so premagali Švede po precej težki borbi s 3:2.
Tržič — V prijateljski nogometni tekmi v četrtek je moštvo Tržiča s težavo premagalo Skofjeločane s 3:2 (2:2).
V prijateljskem kegljaškem dvoboju sta se v borbenih partijah pomerili moštvi Tržič in Zagorje s prvim ln drugim moštvom. Tržiča ni so obakrat zmagali in sicer se je končal dvoboj takole: Tržič A : Proletarec A 359:357, Tržič B : Proletarec B 329:319.
Celje, 8. sept. — V zadnjem tednu je bilo Celje prizorišče III. mladinskih športnih iger »Bratstva in enotnosti«, na katerih je sodelovalo 252 športnikov in športnic iz Zrenja-nina, Tuzle in Celja. Celjani so na teh igrah prvič po-kazali velik športni napredek, saj so v celokupnem plasmaju zaostali vsega 2 točki za Zrenjaninom, trikratnim vseekipnim prvakom te športne igre. Razveseljiv je zlasti napredek Celjanov v športnih igrah, ki v Celju nimajo tradicije niti moštva ne nastopajo v republiških ligah. V vsem ekipnem tekmovanju je Zrenjanin zbral 27, Celje 25, Tuzla pa 14 točk. Ob zaključku iger, ki so bile v počastitev VI. kongresa LMS in v okviru prireditev »Celje 1957« je predsednik občinskega komiteta LMS Celje, Andrej Drole, razdelil zmagovalcem pokale, najboljšim tekmovalcem za diplome. Naslednje igre bodo v Zrenjaninu 1958.
Rezultati: košarka — moški: Zrenjanin . Tuzla 76:46 (33:21), Celje :	Tuzla 49:30
(22:21), Zrenjanin : Celje 74:40 (36:22), ženske: Zrenjanin : Tuzla 54:20 (27:8), Celje : Tuzla 35:34 (11:27), Zrenjanin : Celje 66:20
LETO XIII. Štev. 36 Stran 2
-SteM
© Pred kratkim sta sklenila zakonsko zvezo znana mariborska športna reprezentanta:	sabljačica
Lea Preac in plavalni funkcijomar dr. Kurt Kancler, oba člana Branika. Čestitkam mlademu športnemu paru se pridružuje tudi naše uredništvo.
© V sredo je Branik igral v Ljudskem vrtu prijateljsko nogometno tekmo z novim članom MVC lige Dravo iz Ptuja. Čeprav so se gostje požrtvovalno borili, so bili potisnjeni povsem v obrambo in izgubili srečanje s 7:0 (3:0). Če bi se napad Branika, v katerem sta nastopila tudi Čekov in Bel cer, bolj potrudil, bi bil rezultat lahko še višji. Sodil je Švajger pred okrog 200 gledalci.
Na Stadiona ob Tržaški cesti je borbenemu moštvu Aluminija iz Kidričevega uspelo s 3:2 (2:2) premagati cmajstorico Maribora.
tovarna Športnega orodja
KUPUJTE
jbodrocUm/
___	LOPARJE
BEGUNJE NA GORENJSKEM
(32:7), odbojka — moški: Celje : Zrenjanin 3:2 (15:10, 13:15, 15:18, 15:17, 16:14), Celje z Tuzla 2:0 (15:7, 15:9, 15:4), Zrenjanin : Tuzla 3:0 (15:8, 15:12, 15:10), ženske: Tuzla: Celje 2:0 (159. 15:12), Celje ; Zrenjanin 2:0 (15:12)» Tuzla : Zrenjanin 2:0 (15:18, 15:3), namizni tenis — moški: Zrenjanin : Celje 5:Q, Zre-njani : Tuzla 5:0, Celje : Tuzla 5:2, mali rokomet — moški: Zrenjanin : Tuzla 10:8 (5:2), Celje : Tuzla 14:10 (9:5), Zrenjanin $ Celje 12:9 (6:4), ženske: Zrenjanin : Tuzla 3:1 (3:1), Celje : Tuzla 4:2 (1:1), Zrenjanin : Celze 6:0 (2:0), streljanje — moški: Celje 575, Zrenjanin 556, Tuzla 489, ženske: Zrenjanin 137, Tuzla 129, Celje 73, atletika — moški: Vučer (C) 100 m 11.4, 400 m 52.2, 1500 m Na-kars (C) 4:13.5, višina: Biači (Z) 165, krogla: Kač (C) 12.58, disk: Bzirski (C) 37.49, Kol* nik (C), palica: 3.80, daljina: 6.71, 4 X 100 m Celje 45.2, točke: Celje 39, Zrenjanin 15, Tuzla 6, ženske: Rečnik (C) 100 m 13.3, daljina: 15.6 — osebni rekord, višina Fišča (Z) 135» disk Skornik (C) 31.8, 60Q m Bclaj (C) 1:47.4, krogla: Pristovšek (C) 11.12, 4 X 100 m Celje 54.8, ekipe: Celje 31, Zrenjanin 14, Tuzla 1«
Kij ju i Branikom ii Fužinarjem?
so Mi zelo borbeni. V vseh treh nizih so domači v začetku dobro zaigrali, kasneje pa popustili. Zlasti napet je bil prvi niz. Najboljši igralec na terenu je bil Mikina, ki so mu vse zamisli uspevale, od do-
______ r_ r__________ii Gerša
Pipana. Pred 400 gledalci je objektivno sodil Moran iz Maribora. Fu' žinar je nastopil v postavi: Geršak, '‘eruš, Plešej, Mori, Kovačiči
Pipan, Peruš, Zupančič.
Šater
Mladost ; Branik 3:2 (11:15, 18:1*’ 13:15, 13:13, 15:5)
C. Zvezda : Maglič 3:0 (15:9, 15:12’ 15:7)
Jugoslavija : N, Beograd 3:2 (15:11, 15:11, 7:15, 14:16, 15:7)
Železničar: Maglič 3:2			(15:13,	
13:15, 15:12, 12:15,		15:11)		
C. Zvezda	9	9 0	27:8	18
Jugoslavija	8	7 1	22:15	14
Mladost	10	7 3	25:18 1*	
Železničar	10	7 3	24:19	14
Branik	10	4 6	21:22	8
N. Beograd	9	2 7	16:23	4
Fužinar	8	1 7	11:23	2
Maglič	10	0 to	12:30	0
V	drugem kolu jesenskega dela tekmovanja je bilo danes spet odigranih pet prvenstvenih srečanj.
Naša zastopnika Branik in Fužinar sta spet ostala praznih rok. Branik je v Mariboru sprejel v goste zagrebško Mladost, pred katero je po- maoih pa bi pohvalili Ceršaka loži! orožje.. Zagrebčani so še odpo- " tovali v Ravne, kjer so opravili drugega slovenskega predstavnika v zvezni ligi, Fužinarja s 3:0. Oba poraza naših odbojkarjev nas precej presenečata in dokazujeta, da sta Branik in Fužinar po vsej verjetnosti preslabo pripravljena za prvenstvene nastope. Crvena zvezda je tokrat igrala z novjncem Magličem in ga Brez težav odpravila s 3:0. Jugoslavija je premagala še novi Beograd, beograjski Železničar pa spet Megliča s tesnim rezultatom 3:2.
Mladost : Fužinar 3:0 (16:14,
13:10, 13:10)
Ravne, 8. sept. V drugem kolu jesenskega dela zvezne odbojkarske lige so danes gostje iz Zagreba popolnoma zasluženo premagali domačega Fužinarja, kljub temu pa so domačini pokazali dobro igro in
ČilEM spet rekorder Škofje Loke
Škofja Lofca, 8. septembra, izredno lepo vreme je privabilo ob progo t radi ei on aktih motociklističnih dirk rekordno število gledalcev, ki so se pa žal izkazali kot zelo nedisciplini rami. Po propagandni vožnji z mopedi, kjer je bil najboljši domačin Jeras, s kar dobrim povprečjem 38 kilometrov na uro, so startali najlažji motorji do 125 ccm, ki so prevozili 1640m dolgo progo petkrat.
Ljubljančan Oblak je bil s svojini Ducati jem brez konkurence, saj je zmagal z več kot 1060 m naskoka.
V	vožn ji motorjev do 250 ccm, za katero je bilo ogromno zanimanje, je nastopil tudi lan-siki zmagovalec i:n rekorder Čuden Edo. Start mn je uspel in ostalim tekmovalcem je ušel že prvih 100 m. Drofenik mu je bil sicer tesno za izpušnimi cevmi, toda Čudnu je zares ekshibicijska vožnja, posebno na ovinkih, pripomogla do naslova novega prvaka i.n rekorderja proge. Progo je prevozil s povprečno hitrostjo 65.5 km na uro in izboljšal lanski rekord za 5 sekund. V kategoriji 500 ccm je bil Draksler iz Krškega za razred boljši od Podbreščka. Najbolj zanimiva točka sporeda je bila vožnja
motorjev do 175 ccm. Mrak Peter. ^ je po dolgem času spet starta!. 1.
sicer nekaj časa vodil, toda^ Gbj je zanesljivo zmagal z močne]*1 motorjem. V vožnji motorjev s Po.a koli ca. mi je zmagal brez posebne c - - -	[ J«
rta1 j®
truda Strle s sovozačem Mačkom Nortonu 500ccm. Čuden je star
še enkra t v kategoriji 350 ccm prepričevalno zmagal z istim ča®® kot prej. Zmagovalci so prejeli vorjeve vence im pokale, poleg t®^e pa še šopke cvetja od gostuj delegacije iz BiH.	F. Rey
REBOLJ
prvi v pešhoji
aU&
Bled, 8. sept. — Danes so bile na okoli jezera na progi 15 km republiške uslužbencev PTT v pešhojL Tekme so birne za svetovno prvenstvo PIT &s ^ cev, ki bo leta 1958 v Bruslju, Organi**^ je bila v okviru teritorialnega odbora ^ uslužbencev za Slovenijo, ki je svojo opravil brezhibno. Rezultati: Rebolj * Hribar (oba P. Lj. I.) 1:40:24,5, Arlič ( 1:41.40.
»Nogomet nekdaj in sedaj“
SUNNAR
NORDAHL:
Zlata /doba švedskega nogometa le kulminirala leta 1948, ko so v
m do volili«

Menim, da je angleška nogo-metna božjo voljo ne dosezi nobenega go-šola še vedno vzor. Nogometni stra- la. Če boš namreč dosegel gol, se
>ndonu švedski nogometaši osvojili legi, ki bi v Angliji poskušali igrati bodo nasprotniki razjezili in nam
zlato medaljo z zmago nad Jugo- od prve minute »betone samo da bi slavijo. Ta zmaga pa je Švedom tu- obdržali neodločen rezultat, bi bili di jaarsikaj odnesla. Na Švedsko v rčkni nevarnosti, da se jih gledal-So v trumah prihiteli nogometni me- jci fizično lotijo. Povedal vam bom lažerji in pokupili večjo število na lepem primeru, do kakšnih ne-
vrnili dva. Nam pa zadostuje rezultat 0:0 v celoti.«
Naš tedanji trener, s katerim smo se odlično razumeli, in ki je bil pravi nogometni sladokusec (tu gre
pralcev, med njimi tudi G nuna rja umnosti pride zaradi forsiranja de- nedvomno -za Madžara Lajosa Cze-■Vdahla, ki je skupaj z G tenom fenzivne igre za vsako ceno.	izterja, čei
,______a, Ki je skupaj
{a Liedho-lmom odšel v Italijo k Milanu. Dolga leta je bil najboljši strelec v Italiji in tudi danes, ko ?ra že drago leto pri Romi, je še vedno med najboljšimi. Ni več naj-
izlerja. čeprav tega Nordabel posebej ne pove), pa nam je pred igro rekel, naj igramo povsem odprto in ne zanemarjajmo napada. »Tudi, če bomo izgubili, želim, da bomo vsaj z Moj klub Milan je moral nasto- našo igro to opravičili.« Povelje je
»Gunnar, ne streljaj na gol!«
dilnemu moštvu. Mi smo bili tedaj odločil raje za trenerja. Ni mi bilo
tjMajši in pri svojih 54 letih je videl pit; v prvenstveni tekmi proti v o- bilo torej proti povelju. Jaz sem se
jjovolj nogometa, da lahko poda	Vl '"	' "ji ■ ’ •	"	x-----'	*T' L l-
s«kai zanesljivo sodbo v anketi ‘Nogomet nekdaj in sedaj«.
»Na nogometno igrišče sem prišel leta 1940. Spočetka sem igral ®&®o s svojimi tovariši gasilci, poseje pa sem se vključil v pravi °°goinetni klub in že tedaj spoznal febko razliko. Prej smo igrali zato,
5®r nas je veselilo, potem pa skoraj ^ključno za zmage in točke. Kdor 1® zrasel v nogometu z WM sistemom, bo ugotovil, da igrajo danes s^bši nogomet. To nazadovanje je ?akrivil predvsem lov za točkami, kajti klubi se ne trudijo več, da bi Prikazali gledalcem lep nogomet,
?8tpak stremijo samo za točkami.
.'časih so bili igralci bolj idealisti manj so mislili na denar. Pravil ji trenerjevih navodil so se držali “j>lj kot današnji in tudi sicer je bil fjiflov odnos do športa boljši. Naj-l®pše se da to razložiti na primeru.
je igralec nekdaj opazil, da ne ‘
?°re v celoti slediti tempu igre, ali f® je zaostajal v tehniki, je sam pri-pja'l na igrišče še izven rednega 'feninga, da bi se čimbolj izpopol-.)'• Danes je nekoliko drugače. Ve-
m*ia igralcev prihaja na trening le	_ _ ------ ----------- ...
jdo, ker je tak predpis in ker vedo, denar je bil skoro dobro naložen. Švedski igralec, ki so ga zaradi nje--® jih čaka ob izostanku občutna gove postave v Italiji imenovali »Bizon«, je mnogo pripomogel k vcli-
Po prvem kolu ljubijansko-primorske nogometne lige
M, Mm iilti, sli solil...
V nedeljo se je torej začelo L kolo tekmovanja nogometašev d ljubjjansko-primorski ligi. Klubi in igralci, ki nastopajo o tem prvenstvu, so začetek pričakovali nestrpno, ta nestrpnost se je o neki meri odražala tudi na igriščih...
Ne moremo namreč mimo nekaterih dogodkov, ki vzbujajo že v začetku strah pred tem, kako se bodo odvijale nadaljnje tekme in kakšen bo red na igriščih do konca tekmovanja. Letos se bo namreč odločilo, kdo od klubov bo v prihodnji sezoni sodeloval v enotni slovenski ligi in ta odločitev lebdi nad udeleženci kot Damoklejev meč, ki lahko preseka tanko nit športne dostojnosti in morale, da tako rečemo. Najboljši štirje klubi iz Ijubljansko-pri-morske lige bodo namreč prihodnje leto vključeni v enotno slovensko ligo in sedaj gre vsakomur izmed udeležencev za lo, da bi se vključili v to skupino s velikih štirih*.
Učinki tega pa so se pokazali že v nedeljo, t ekme med posameznimi nasprotniki so bile po večini ostre, neredko je prišlo med igralci do medsebojnih obračunavanj, zaradi tega tudi do poškodb, česar pa nekateri sodniki niso znali ali pa morda niso hoteli preprečiti: Ko je prišta stvar do vrhunca, so morali seveda poseči po najstrožjih sredstvih in tako sta bila izključena na tekmi Ilirija : Krim zaradi medsebojnega obračunavanja Erzar (Krim) in liček (Ilirija), na tekmi Slovan : Jesenice Kobler (Jes) zaradi namernega udarca nasprotnikovega vratarja, uveden pa je tudi disciplinski postopek proti Kozincu (Ilirija), ki je z neprimernimi izrazi zmerjal mejnega sodnika. Torej, kaj tugoden* start, ali ne? Urh tega sta bila proti verifikacijam tekem vložena protesta, in sicer s strani Nove Gorice proti tekmi z Grafičarjem ter s strani Jesenic proti tekmi s Slovanom, V koliko sta. utemeljena ali ne. o tem ne bomo razpravljali, toda ose to meče slabo luč na začetek prvenstva in oprašujemo se. kaj bo še v nadaljevanjih.
Vse drži. da si klubi želijo doseči čim boljši plasma, toda takšno vedenje igralcev in pa borba klubov za vsako ceno je vsega obsojanja vredno. S tem se otežkoča delo tekmovalni komisiji pri N7,S, prav tako, kot kaže, ne bo »brezposelno* disciplinsko sodišče in zato bi bilo pametno, da bi nogometni forumi podvzeli najostrejše ukrepe proti takšnim pojavom. Neštetokral smo že zapisali, da je d športu osnovni pogoj zdravje in pa športni >fair play*, česar bi se morali igralci, klubska vodstva pa tudi. sodniki dobro zavedati. Ali gojimo šport samo zaradi borbe za točke, ali zato, da si naša mladina -krepi zdravje na športnih igriščih. Brez dvoma gre predvsem za drugo stvar, čeprav ne zanikujemo, da so prvenstvene tekme že po svoji naravi ostrejše in da je nogomet. * moška« igra, seveda v mejah športne dostojnosti. Klubi in igralci naj torej dobro premislijo, kaj je bolje, izbirati med pozitivnimi lastnostmi športa, ali pa med žalostnimi okoliščinami, ki mečejo na nogomet kaj temne sence.	T. B.
Italijanski klub Milan je plačal precej milijonov lir za srednjega napadalca švedske nogometne reprezentance Gunnar ja Nordahla, toda
de:
narna kazen.
Leto 1946 — mejnik
kim uspehom tega kluba v italijanskem prvenstvu
Conska liga šele 15. septemlra
Poročali smo že o tem, da se bodo pred pričetkom tekmovanja v I.
redov tekem v Ljubljani m »e ne bo v nobenem kolu zgodilo, da bi v
žal. Igra se je	končala z	visoko	conski ligi sestali	predstavniki vseh	Ljubljani hkrati nastopala Ljublja-
zmago Milana in jaz sem	dosegel	klubov, la v tej	ligi sodelujejo in	na in Odred. To je vsekakor kon-
tri gole.	ta sestanek je bil minulo nedeljo	sten sporazum, ki ne bo mučil bta-
Menda govori	gornji primer do-	1. septembra. Na	njem so razprav-	gajnikov obeh klubov.
bolj povpreček v sredi lestvice. Na papirju seveda nismo imeli nobene , Vprašujete me, kdaj so igrali naj- možatosti za uspeh, čeprav smo
nogomet? Kolikor lahko jjre- igrali doma. Že v torek pred igro ___________________ D_	,. r_
ijdim, je bilo to neposredno pred	so začeli »strokovnjaki« kuhati naj-	volj jasno,	kam pripelje brezglavi	Ijali o neka torih spremembah v tek-
{*• svetovno vojno in tudi še nepo-	ra/.lienejše taktične načrte, ki so jih	in cesto tudi neumni lov za točkami,	movalnem koledarju in tako je
':f®dno po vojni. Od leta 1946 pa	potem' vsakih nekaj ur spreminjali,	ko se klubi	oklepajo raje ene točke	Ljubljana dobila startno številko 10
junije dirka za točkami dobri igri	Dvajset minut pred začetkom tekme	s tem, da	igrajo ves čas samo v	namesto Rlj@ke._ki je prevzela nje-
v?apo«. Do tedaj bi lahko dobra mo-vva igrala WM sistem tudi slepo. ,, $ako srečanje je bilo užitek, ker j® bili igralci dobro trenirani in so v^li tudi vse atletske predpogoje. ih °met se ie torej bližal vrhuncu, 1^'aj pa je že začel počasi korak za Irakom zopet nazadovati. V neka-deželah smo sicer videli še (j 0 dobro igro. Lep primer je tudi svetovnega prvenstva, kjer Nemčija pokazala res prvoraz-lit n° igro. Zanimivo je, da je kva-tpa ostala višja v onih državah, vfr boj za točke ni alfa in omega ^=a nogometa.
me je poklical tehnični referent na obrambi, kot pa da bi osvojili z na- no startno številko (4. S teni je bil stran in mi dejal: »Gunnar, za padal no igro raje dve«.	rešen občuten problem dvojnih spo-
SEjA UPRAVNEGA ODBORA NOGOMETNE ZVEZE "SLOVENIJE
V petek je imel upravni odbor NZS svoje III. redno zasedanje, ki ga lahko spet uvrstimo med eno »burnejših«,
r-

Danes nadaljujemo z našo anketo med znanimi nogometnimi strokovnjaki o tem, kako se bo končalo prihodnje svetovno nogometno prvenstvo na Švedskem. Besedo bomo dali zopet dvema strokovnjakoma. Najprej naj govori madžarski »Kralj nogometa«, Gustav Sebes.
»MOJ TIP ARGENTINA IN BRAZILIJA«
»Menim, da bodo reprezentance iz Južne Amerike končale na svetovnem prvenstvu na švedskem na prvih mestih. Na vsak način bodo prinesle polfinalne in finalna tekma zelo hudo borbo. Tehnika Brazilcev je briljantna. Če ne bodo pretiravali s solo nkcijami, potem moramo resno računati z njimi. Argentina posveča več pozornosti kolektivni igri, zato najem tej reprezentanci tudi več možnosti za uspeli. Od evropskih držav pa naj v Prvi vrsti omenim Sovjetsko zvezo (odlična kondicija), ČSR (do-. ”ra skupna igra), Madžarsko (odlična tehnika) in Anglijo (pomlajeno moštvo). Dati že danes nekakšno končno sodbo pa je nemogoče. Do prvenstva Je namreč še preveč časa.«
WEINREICH: »NEDVOMNO SOVJETSKA ZVEZA!«
Kurt Weinreick je bil pred 50 leti eden -najboljših nogometašev Pe,rlina in sedaj je že leto in pol trener finske reprezentance.
, zadnjih letih je videl na delu mnogo reprezentanc, med njimi .lini večkrat reprezentanco Sovjetske' zveze, predvsem v kvali-‘‘kacijskih tekmah proti Finski. Takole pravi: »Nogometni^ sve-mvnj prvak 1959? Zame, jasen slučaj: Sovjetska zvezal Vsi šport-komentatorji, ki so po olimpijskih igrah govorili o nazaoovfi-njn tega moštva, se bodo morali popraviti. Ne bi hotel zmanjkati .možnosti ostalim, kot n. pr. Madžarski ali Angliji, toda
qa svojo prognozo imam dobro osnovo. Z rusko ekipo bomo na te , kem videli morda višek skupne igre, razen tega pa bodo vsi »talci v polni kondiciji in odlično tehnično pripravljeni. Odlič-
V
J*.toeritance Sovjetske zveze je več kot dovolj, mnogo več kot taf • °1* ^rugfe- Ogromna podpora države, ki omogoča stalno zbi-kandidatov za reprezentanco na skupne priprave, kjer te v- nnnioteno in intenzivno trenirajo, zagotavlja odličen uspeh z ekipe. Kdor natančno spremlja ta razvoj na najširši osnovi in pj/jjnnstveno natančnostjo, bo razumel, zakaj sem se pri moji °gnozi odločil za izbrano moštvo Sovjetske zveze«.
Po tem sporazumu so spremembe v zvezi z Ljubljano naslednje: L kolo: Branik : Ljubljana, II. kolo: Ljubljana :	Segesta, UL kolo:
Orient : Ljubljana, [V. kolo: Ljubljana : Uljanik, V. kolo: Lokomotiva : Ljubljana, VI. kolo: Rijeka : Ljubljana, VIL kolo: Ljubljana : Trešnjevka. Vlil. kolo:	Jadran :
Ljubljana, IX. kolo: Ljubljana : Šibenik, X, kolo: Tekstilec : Ljubljana, XI. kolo: Ljubljana : Elck-trostroj, XII. kolo: Odred : Ljubljana in XIII. kolo: Ljubljana ; Me-talac.
Na tem sestanku pa so spet (silosa j je bila glavna točka dnev- potrebno tudi glasovanje, ki pa je jjlj začetek prvenstva v tej ligi. nega reda rešitev sjK>ra med izpadlo z. o-grmoo večino (13:1) v Klubi so bili skoraj enoglasno za celjsko in mariborsko nogo- korist Celjanov. Tako bosta odslej to, naj se tekmovanje začne namesto metno podzvezo o tem, ali naj dalje dve ligi in sicer celjska i.n ma- 8. šele 15. septembra. Ta sklep je mariborsko-celjska podzvezna riborska, ki bosta delovali vsaka na tudi obveljal in zato bodo morali liga ostane še naprej v velja- svojem področju. Upravni odbor je ljubitelji nogometa še teden dni po-vi, ali pa naj se ukine. Mimo ugotovil tudi, da ie v okviru mari-. čakati na začetek tekmovanja. Se-tegp je upravni odbor raz- borske nogometne po-d z vez e dovolj veda so klube vodili pri tem razni
1*1	»	1 •	.. —! _! t_ * X '	__ .	.7_	! L 1 ..L .....	1.	U ^ d a LUi	«« X.. « !	. ... 1,, 1 ,. !	I.,	00	n 1 m o I/1 rf*f»—
prrivljal tudi o propozicijah tekmovanja v bodoči enotni slovenski conski ligi, ki bo ustanovljena v prihodnji sezoni 1958/59.
Zastopniki Celja, ki so upravnemu odboru NZS že prej poslali svojo zahtevo, naj intervenira glede
niž je razrednih kl ubov, ki bodo Lah- računi z igralci, ki še nimajo tre-ko sestavljali pod z vez no nogometno nutno pravice nastopanja. Zato jim ligo. Torej trditev, da bi ti štirje bo odložitev termina vsekakor bolj klubi, ki so s-odelovali v MG ligi, prijala. Menimo pa, da takšno odmotali zaradi tega propasti, ne drži. laganje vseeno ni preveč koristno,
KLUBI SE BODO IZREKLI	SL.*1”
Drugi del seje je bil posvečen vsej verjetnosti odigrane celo ipo razpravi o propozicijah za tekmo- snegUi že- itak so bili prejšnji ter-uk.toitve mariborsko-ce 1 ]ske lige, so vanja v enotni slovenski nogometni mjnj prepozni, tako pa se bo tek-prišlt. na sejo z dovoli trdnimi ar- h#;. V glavnem je bil sprejet pred- movanje zaključilo šele sredi zime, g umen ti in utemeljitvijo, zakaj po- [0lg tekmovalne komisije, ki -pa ima g. decembra. Če gledamo na to stvar stavi ja jo to zahtevo. Kot smo ze v za j0 tekmovanje več variant. Le-te ;z zdravstvenih koristi, potem ta minuli številki zapisali, da je mari- so namreč odvisne od tega, ali se način vsekakor ni najboljši, pa če-borsko-celjska luga za razmere, ki bo prihodnjo sezono kateri sloven- prav vodijo klube pri teh odiočit-vladajo pri. klubih teh dveh pod- skj klub uvrstil v II. zvezno nogo- va]t >vjšjC{ koristi Toda, naj bo že zvkl, neživljenjska, tako ie tudi ta metno ligo ali ne. Propozicije bodo kakor koli, tekmovanje v conski ligi seja dala enak odgovor. Delegati dopolnili, nakar jih bodo poslali se bo začelo torej prihodnjo nedc-oeijske podzveze so namreč dobro podzvezam v pregled i:n proučitev, jj0 15. septembra. Kakšen pa bo utemeljili svojo- zahtevo s tem, da podzveze pa bodo upoštevale tudi sfart slovenskih predstavnikov, hote rja tekmovanje v tej ligi p reve- predloge klubov svojega področja. mo videli kaj kmalu<
like fin-a-nčne stroške, ki jih posa- 5^ bodo storili do 15. oktobra, na- —---------------------------------—	~™
ruez-mi klubi ne zmorejo. Vseh osem kar bo upravni odbor NZS dokončal jskih klubov, ki sti doslej sode- gno, s-prejel prop-ozicije in jih potrlo v ali v tej Ligi, se j-e iz teh razlo- 4;,]
gov izreklo za njei.o ukinitev. Re- Razpravljali so tudi o primeru NK moštvi sta čakali nanj pol ure, na-lacije tekmovanj so predolge, stro- Kamnik, ki se je na lastno pest to pa sta po sporazumu odigrali p riški seveda narastejo, hkrati pa je »preselil« iz ljubljanske v gorenj- jateljsko tekmo. Sodil je službujoči s tem združena tudi precejšnja iz- sik,0 podzvezo. Ker so Kamničani to odbornik iz Vrhnike, vendar igralci, guba delovnega časa.	narediti brez-odobritve nadrejene- zlasti fioigometaši Poštarja z njego-
Mar-borčani so se tej zahtevi u-pr- ga foruma, jim ta prestop ni bil vimi odločitvami niso bili zadovoljil, češ. da nimajo možnosti organi- odobren in tako bodo še nadalje ni. Zato so se vedli zelo nešportno.
3:0. Vse to pa ni tako zanimivo kot nekatere okoliščine okrog te tekme. Nanjo ni prišel določeni sodnik in
zii-rati tekmovanja za svoje štiri tekmovali v ljubljanski nogometni klube. k;i so doslej sodelovati v ma- podzvezi. Nasploh je videli, da naši riborska-celjski ligi, ter očitali Ce-	hočejo mnogokrat doseči raz-
1 jenom, da njihov postopek ni »fair« in da gre na škodo kv-alifete teh štirih mariborskih klubov. Toda, kaj j-e bolje: alti žrtvovati -nepotrebna finančna sredstva za ligo, ki ni življenjska na ljubo .kvaliteti štirih klubov, ati pritrditi drugim osmim klubom, da je njihova odločitev .pravilna. Po dolgi in burni razpravi se je večina članov upravnega odbora izrekle za predlog celjske .podzveze in odobrila ukinitev ma ribo rs ko-
ličin e stvari, ki nteo v skladu z na-
česar pa ta »zasilni« sodnik ni znal preprečiti.
Na Vrhniki se sploh vprašujemo, čemu je prišlo do takšnega prezira-
čeli -delovanja v nogometnem športu nja podeželja. 1 o je bil namreč že
i.n je tako postopanje vredno obsojanja, ker samo otežkoča delo ood-zvezam ter višjim nogometnim foru-
Tekma brez sodnika
V nedeljo je bila na Vrhniki odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačim Usnjarjem iri Po-
J
celjske lige, ki bo s tem prenehala štarjem iz Ljubljane. Domači že to jesen delovati. Seveda je bilo zmagali s prepričljivim rezultatom
drugi primer, da sodnik ni prišel na tekmo, kar seveda meče slabo luč na člane sodniške organizacije, pri domačih športnikih pa vzbuja nezaupanje. Tekma med Usnjarjem in Poštarjem bo odigrana po končanem jesenskem delu prvenstva.
LETO XIII Štev. 36 Stran 3
Pri iiimtiiihllHE” m na boljo
Nogometna enajstorica »Nafte« je sestanke. Zgradba je bila nujno po-T pretekih sezoni v varaždinsko- tnebna, LeindaVičani pa so nogometa-mariiborsiko-c eljski nogometni ligi šem pri gradnji mnogo pomagali - s doživela neuspeh. To pa nogometa- prostovoljnim delom.	F. B.
šem in odbornikom ni vzelo volje in priprave na bližajočo se sezono govore o tem, da bo nogomet v Lendavi krenil na boljšo pot. »Nafta« je poletni odmor dobro izkoristila. Organizirala je nogometni turnir, na katerem so sodelovali Sobota, Tedinstvo iz Čakovca in Rudar iz Murskega Središča, in med njimi zasluženo osvojila prvo mesto. Tudi sli cer je emajstorica nastopila na neka} prijateljskih in pokalnih srečanjih in je končna bilanca teh nastopov v korist »Nafte«. Posebej je treba meniti, da so. vključili sedaj v delo več mladincev, med mladimi pa se še vedno mnogo trudi in posreduje svoje izkušnje dolgoletni nogometaš Tordk. kar daje mladim mnogo vzpodbude. Tudi s pionirji so začeli, česar doslej v Lendavi ni bilo videti.
Odbor kluba pa gelo skrbi za svoje članstvo, saj je uredil društvene prostore, kjer ničesar ne manjka za tekme in nastope, pa tudi za
Centiba — V tej vasici madžarske narodne manjšine je največ zanimanja za nogomet. Mladina si je sama uredila igrišče iin doslej že dvakrat nastopila z mladino iz Doline ter pripadniki obmejne vojaške enote. Domači mladinci so obakrat zmagali.
Turnišče — Vaška nogometna enajstorica je bila zadnjo jesen in spomlad pravo presenečenje v pomurski nogometni ligi, kjer je prekrižala račune celo Nafti II. in Soboti II. Posebej tekmuje jo-tudi mladinci, omembe vredno pa je, da so iz he vasi izšli tudi nogometaši, ki danes igrajo ,v prvih moštvih Nafte in Svobode. Le žal, da se v tej veliki vasi mladina ogreva samo za nogomet, ker imajo pogoje tudi za druge športne panoge.
-Sene'«-, sama«
Pri vrhu bodo še spremembe
Računi so zdaj poravnani, sli z drugimi besedami, pretekli teden so bile. odigrane vse zaostale, prekinjene, in zaradi protesta razveljavljene tekme. Skratka, dobili smo torej po XI. kolu prvenstvenih srečanj v zvezni ligi čisto sliko, tako da lahko točneje prognoziramo do konca prvenstva. Res je sicer, da je napovedovanje nevšečna zadeva, zato se bomo tokrat omejili zgolj na stvarnejše domneve in ugotovitve, ki smo si jih beležili vse do XII. kola.
KAKO STOJITA LJUBLJANA IN OLIMPIJA?
Lestvica nam pokaže, da je Ljubljana v prejšnjem tednu preskočila Olimpijo, ki je zdrknila s prvega na
VI/KAS »ozdravljen«
V pripravah za prvenstveno tekmovanje v italijanski I. ligi je Bologna, kjer igra Vukas, odigrala že nekaj tekem. Predsednik Nogometne zveze Hrvatske, Mirko Okt ob-džija, je slučajno prisostvoval srečanju med Bologno in Juventusom, ki ju trenirata jugoslovanska trenerja Benčič in Bročič. Benčič je bil precej boljše volje od B ročica, saj je Bologna premagala Juventus s 6:1.
Oklobdžija je videl, da Vukas na tej tekmi ni več uporabljal svoje običajne igre, to je »dribljanja«, temveč je igral koristneje za ves napad in pametno podajal žoge, tako da so ostali napadalci dosegli gole. Na, vprašanje Oklopdžije Benčiču, kako to, da se je Vukas tako nenadoma odvadil te nekoristne igre, je Benčič dejal:
»Kot ste videli, Vukas ni dal nobenega gola, igral pa je zelo koristno. Začel je namreč poslušati nasvete strokovnega vodstva, sam pa prišel do spoznanja, da mora paziti na svoje noge. To je povsem razumljivo, kajti igralec, ki preveč zadržuje žogo, je izpostavljen ostrejšim napadom nasprotnikov, s tem pa tudi nevarnosti, da ga poškodujejo. Vukas pa se je v Italiji premislil, kajti zdrave noge mu pomenijo tudi denar.«
Prva enojka za oceno
Na nedeljski tekmi med Partizanom in Veležem je prišlo do mnogih hudih prekrškov, ki so bili posledica slabega sojenja zveznega sodnika Varaždinca. On sploh ni znal delal
na tej tekmi izvedena tudi kontrola njegovega sojenja, je dobil za svoje slabo opravljeno delo oceno »1« ali »nezadostno«, kar je prvi primer med našimi nogometnimi sodniki. To je seveda zelo slaba ocena, če pomislimo, da kontrolorji sojenja ocenjujejo sodnike od 1 do 10. Kakšno oceno bi šele dobili nekateri naši sodniki, ko jih večkrat »zasačimo« pri njihovem slabem sojenju?
ŠPORTNI NOVINARJI
BUDIMPEŠTE IN BEOGRADA MED SEBOJ
Že 10 dni je od tega, kar so se začeli beograjski športni novinarji prav resno pripravljati na srečanje v nogometu s svojimi kolegi iz Budimpešte. Pod vodstvom dosedanjega igralca Crvene zvezde in novinarja Miljaniča, redno trenirajo in kaže, da so vzeli zadevo prav resno. Med igralci zasledimo imena Miljaniča (Futbal), Markoviča (Mladost), Milenkoviča (Novosti),. Paspučija (Borba), Karamatijeviča (Futbal), Popoviča (Novosti) ter Petroviča in Stankoviča (Futbal). Tekma bo 22. septembra v Budimpešti in bo prav gotovo vzbudila precej zanimanja.
finalu podlegel istemu Proleterju kot Olimpija. Ljubljana pa je v dveh dneh temeljito utrdila svoj položaj. Najprej je premagala v rednem XI. kolu zagrebško Lokomotivo, nato Pa ie čez dva dni odpravila še enkrat Partizana, tokrat nekoliko bolj prepričevalno kot v prvi tekmi, ki je bila kot znano, razi vel javljena. Poglejmo še točke. Pri vrhu je Preleter s 17 točkami, isto število ima Ljubljana, toda s slabšo razliko v koših, 16 točk pa ima kot tretja Olimpija. No, im sedaj, kakšne tekme preostanejo tem trem tekmecem, ki se srdito otepajo drug drugega pri lovu za najvišjo lovoriko.
Ljubljana mora odigrati zunaj štiri tekme: s Partizanom, Jugom on-tažo, Železničarjem in BSK. Doma pa bo imelo posla s Crveno zvezdo, P role ter jem im Olimpijo.
Olimpija nastopa na tujih igriščih trikrat: proti Partizanu, Crveni zvezdi in Ljubljani. Zato pa ima doma odpraviti Slobodo, Lokomotivo, Ju-gomontažo im Železničar ja.
In Proleter? Ta bo igral zunaj s Crveno zvezdo, Slobodo, Lokomotivo, .Ljubljano im Partizanom. Na domačem igrišču pa bo sprejel Železničarja in BSK.
Kot vidimo, ima Olimpija, če seveda upoštevamo prednost domačega igrišča, najlažje delo. najtežje pa Proleter. Vprašanje je, koliko točk si bodo vsi trije tekmeci nabrali, na tujih igriščih. Prav gotovo bo imelo
prednost pri osvojitvi najvišjega naslova tisto moštvo, M bo v gosteh uspešnejše. Prav lahko se zgodi, da fco odločal o prvaku ljubljanski derby, saj bo. tekma kot zadnja na sporedu letošnjega državnega prvenstva. To pa hi bil brez dvoma največ}' triumf slovenske košarke. Do konca, torej do XVIII. kola. ki bo 13. oktobra, pa se bodo Olimpi-ih, Ljubljana in Proleter po vsej verjetnosti lahko še večkrat zamenjali v vodstvu.
IN KDO SO KANDIDATI ZA IZPAD?
Teh je več. Na dnu je Lokomotiva, ki ima po našem mnenju dejansko že tudi legitimacijo, da zapusti družbo najboljših. To ne bi bilo tudi krivično, saj je njena igra od vseh najslabša. Najbolj pa nas čudi. slab plasma Partizana, ki je obtičal s petimi točkami na predzadnjem mestu. Kaj takšnega skoraj ne moremo razumeti. Partizan je moštvo, ki bi po igri sodeč, moralo delati družbo najboljšim pri vrhu. Dobro je povedal naš košarkarski Strokovnjak tov. Klojčniik, ki je dejal: »Če Partizan izpade iz lige, je dokaz, da je jugoslovanska košarka izredno kvalitetna.« Nadalje so kandidati za izpad še Železničar in Slo-boda, vendar so to samo domneve, saj nam preostane še sedem kol prvenstvenih srečanj, do takrat pa se lahko podoba lestvice tudi na dne znatno spremeni.	-ar
Sonce in sence
v republiški košarkarski ligi
Za vse obrambne nasprotnike je Zupančič največja ovira. Morda bo v zadnjih, toda odločilnih srečanjih pripomogel svojemu moštvu do presenetljivih rezultatov
tretje mesto. Ta spodrsljaj Olimpije smo pričakovali, saj. kdor pozna vzdušje v Zrenj-aninu, bo pač razumel, da je tam skorajda nemogoče zmagati. To ie okusil tudi češkoslovaški prvak Spartak, ik,i je na znanem mednarodnem turnirju v
tega preprečiti, vrh tega pa j 1 še hude napake. Ker je bil
Jlliieii piifčlae?
Te dni je zasedalo Disciplinsko sodišče pri Nogometni zvezi Slovenije. Komaj so se začela tekmovanja, že ima ta forum dosti dela z nediscipliniranimi igralci. Zaradi neprimernega vedenja, oziroma zaradi grobosti na igriščih, so si prislužili primerno »pohvalo« nekateri nogometaši, ki menda ne vedo, do kam gre meja športne dostojnosti. Zaradi namernega udarca nasprotnika na tekmi za pokal FLRJ med Odredom in Ljubljano, je bil kaznovan Kranjc (Odred) z enim mesecem prepovedi igranja in bo imel pravico nastopa 23. septembra. Zaradi medsebojnega obračunavanja na tekmi ljubijansko-primorske lige med Ilirijo im Krimom sta bila izključena in sedaj kaznovana Trček (Ilirija) ter Erzaf (Krim), vsak s 15 dnevi prepovedi igranja, prav tako pa je DS pri NZS kaznovalo igralca Sobote Baniča zaradi namernega udarca nasprotnika z enomesečno prepovedjo igranja.
Razen teh so delili prekrške tudi drugi igralci in zato je bil na tekmi Slovan : Jesenice izključen Jeseničan Kobler, ki je sedaj v disciplin skem postopku, Iliri jan Kozinc pa bo prišel pred disciplinsko sodišče zaradi tega, ker je z neprimernimi izrazi blatil mejnega sodnika.
Vprašamo se, komu gre tako vedenje v korist in kdo bi moral posredovati, da bi preprečil nešportne izgrede nogometašev v prvenstvenem tekmovanju. Menimo pa, da bi se tako lahko izognili, če bi takšnim igralcem odredili primerne kazni, ki seveda ne bi smele biti premile, in tako upajmo, da se bodo razmere v našem nogometu zadovoljivo uredile.
LETO XIII Štev. 36 Stran 4
Pred državnim prvenstvom v hokeju na kotalkah
Ce bi imeli betonska igrišča...
Prejšnji teden smo imeli v Ljubljani v Čufarjevi ulici precej razburljivo in zanimivo srečanje v hokeju na kotalkah med državnim prvakom Novo Gorico in ljubljansko Olimpijo. Občinstvo se je ob tej tekmi zelo razveselilo in slišati je bilo prav zanimive pripombe: »Zares ta športna panoga je prr»v tako zanimiva kot hokej na leda!«
Hokej na kotalkah je pravzaprav mlad šport im boli redko slišimo o njegovih sicer maloštevilnih pristaših. Pa vendar je močno privlačen in če bi imeli za to pogoje, hi se kmalu razvil po vsej državi. Prihodnji teden bomo imeli v Novi Gorici državno prvenstvo. Zib ralo se bo 6 ekip, im sicer Nova Gorica, Olimpija, Reka, Mladost, Cement in P ul a. Pred prvenstvom smo zastavili nekaj vprašanj zveznemu kapetanu tov. Gorše tu, ki se zelo trudi utrditi to Sporno panogo med mladino.
Ali so naši hokejisti na kotalkah od prejšnjih let kaj napredovali?« nas ie najprej zanimalo.
»Brez dvoma,« je odločno odgovoril tov. Gorše, ali kakor ga kličejo njegovi športa! prijatelja, »Rupii«. Predvsem moramo pohvaliti Novo Gorico. Pulo in Cement, ki so začeli smotrno vzgajati svoi naraščaj. Danes imajo dve do tri moštva, kar je nedvomno velik napredek.«
»Kako pa, da ta panoga športa tudi drugod bolj ne zaživi?« smo ga prekinili v njegovem pripovedovanju.
»Manjka igrišč« se je glasil kratek odgovor. »Manjka rekvizitov, čeprav je za hokej na kotalkah veliko zanimanje. V Novi Gorici bomo dimelj letos državno prvenstvo im kakor slišimo, se že danes tam pripravljajo z veliko vnemo, zanimanje pa ie ogromno, tako da bo tekmam prisostvovalo okrog 2000 gledalcev.«
Če .imajo klubi dobrega trenerja, potem tudi uspevajo. Zanimalo nas je, kako je s trenerskim kadrom med temi hokejisti. Na to vprašanje nam je »Rupi« takole pojasnil:
»Trenerjev zaenkrat nimamo, saj jih tudi ne moremo še imeti. Klube trenirajo najbolj® igralci, ko pa bodo tii prenehali z aktivnim udejstvovanjem, potem bomo tudi mislili
na načrtno vzgojo novih, mladih hokejistov, ki jih bo vodil dober trener, ki je bil .prej dober igralec.« - »Slabo stojimo,« je odrezavo odgovoril zvezni kapetan. »Teh ie odločno premalo! Zagrebška Mladost n. pr. igra kar po uticah in seveda igralce preganja ljudska milica. Temu moramo napraviti konec.«
»Kaj pa kotalke? Od kot jih dobite? Ali vam jih primanjkuje?«
Na to vprašanje je sledi,] samo globok vzdih, kar ie bil pravzaprav najlepši odgovor. Slišali smo, da je Elan prenehal z izdelovanjem kotalk, ki so bile kvalitetno izdelane. Na zadnjem evropskem prvenstvu so Spanci in Portugalci dali polno priznanje našim proizvajalcem.
Za konec našega razgovora s.rry> hoteli zvedeti, kaj premore naša državna reprezentanca, i.n ali imajo hokejisti na sporedu sploh -kakšno mednarodno srečanje. Slišali smo tole:
»Doslej smo imeli s a hi o medsebojna srečanja, republiško in državno prvenstvo. Reprezentanca je že dokazala svojo veljavo na zadnjem evropskem prvenstvu in mirno trdimo. da merimo lahko naše moči z najboljšimi evropskimi. Odigrali bomo meddržavno srečanje z Italijani in s tem bo tudi končana letošnja
L. M.
V senci ligaškega tekmovanja skoraj neopazno tečejo srečanja v republiški košarkarski ligi. Danes so že vsa moštva zajeta v vrtincu drugega dela tekmovanja. Osem najboljših ekip tekmuje v enotnem tekmovanju za slovensko prvenstvo. Prvak Slovenije ima po starem običaju pravico, da se udeleži kvalifikacij za zvezno ligo.
Do konca prvenstva so ostala še štiri kola. Po dosedanjih rezultatih smemo trditi, da bo republiški prvak leta 1957 spet Maribor. V začetku jesenskega dela je imel Rudar iz Trbovelj še možnost, da ujame Mariborčane, vendar ta podvig Rudarju ni uspel, ker ni premagal Maribora. Sicer pa to ni tako tragično Ob poplavi samih negativnih preseije-čenj je Rudar edina svetla točka v vsem letošnjem tekmovanju. Moštva so odpovedala drugo za drugim. Najbolj nas je razočaral Odred Čeprav ima v svojih vrstah odlične košarkarje, jim še zdaleč ni spomladi uspelo napraviti to, kar so fantje sami upali, niti kar so pričakovali njihovi nasprotniki. Vzrok? Premalo resen trening in smola s trenerji. Urelc — Kranjc — Lampič, torej ti trenerji so se zamenjali v pičlih štirih mesecih. Branik je v težavah. Polovico moštva je v Ljubljani, polovico pa doma. Baje bodo napravili konec vsemu temu in se v bodoče opirali le na novi rod košarkarjev. Medvode nikoli ne nastopajo v popolni postavi. Dokazali so, da se tudi z mladini moštvom — vzgojili so celo •. rsto dobrih mladincev, da doseči marsikatera zmaga. Kranjski Triglav ima vsako jesen nepremagljive težave, saj so najboljši košarkarji izvrstni vaterpolisti. Letos so tudi oni poslali v boj mladince. Položaj ni sicer rožnat, politika pa je pravilna. Še moštvo Postojne in Svobode tekmujeta v tej ligi. Svoboda je utrpela kar dve izgubi. Trener Peter Hojs je na pragu sezone moral na odsluženje vojaškega roka, visoki is red nji napadalec Jelnikar pa je prestopil k Olimpiji. Da je mera še bolj polna, lahko Svobodo mirno krstimo za moštvo z največjo s-molo. Od osmih srečanj je dve odločilo v svojo korist, dve pa izgubilo. Dve je izgubila s precejšnjo razliko, ostale pa z minimalno. Ostala nam je še Postojna. Čeprav je odrezana od ostalih slovenskih
sežem a.«
KOŠARKARICE BRANIKA V FINALU
Prejšnji teden smo imeli v Ljubljani in Mariboru prvenstveni srečanji med košarkaricami Olimpije in Branika za naslov republiškega prvaka. V Ljubljani je Olimpija premagala Branik s 68:54, medtem ko je Branik na svojih tleh premagal Olimpijo s 76:48, s čemer je postal republiški, prvak, ker ima boljšo razliko v koših.
PROLETER ZMAGOVALEC
V torek zvečer je bil končan mednarodni 'turnir v košarki v Zrenja-nimu. Mimo domačega Proleterja so nastopile še ekipe:	Olimpija iz
Ljubljane, prvak ČSR Spartak in moštvo Antvverpna. Po dvodnevnih borbah je odnesel pomembno zmago domači Proleter. Rezultati: Spartak : Antvvcrpen 96:60 (39:53), Proleter : Olimpija 92:80 (42:26) — ta tekma je tudi veljala za prvenstveno srečanje v zvezni košarkarski ligi — Proleter : Antiverpen 82:59 (50:23), Olimpija : Antvverpen 82:69, Spartak : Olimpija 70:65 (39:37), Proleter : Spartak 58:52.
košarkarskih središč, jse že nekaj let vztrajno drži med našimi najboljšimi košarkarskimi kolektivi. Tekmovanje ne poteka v najlepšeni redu. Morda nosi največ krivde TK pri KZS zaradi svoje neekspeditiv-nosti. Klubi se bodo morali na pri] hod n ji skupščini kaj več pogoviriti o tem, kdo jim bo v prihodnjem letu vodil tekmovanje da bo uspešnejše kot letos. Da letos ni uspešno, nani dokazuje veliko število neodigranik tekem. Čeprav so za to različni raZ] logi, smo vendar le mnenja, da bi morala TK najti primerne ukrepe, da bi bilo prvenstvo končano v pravem času in da bi bila zaradi odloženih tekem p rep rečena vsaka morebitna »kuhinja« ob koncu prvenstva. O tem se precej šušlja po terenu. Sodniki v glavnem svoje nalog® dobro opravljajo, čeprav si uparno trditi, da ne gredo roko v roki 5 kvalitetnim razvojem slovenske košarke. Zanimivo je, da so v sodniškem zboru pri KZS to stvar proučevali in skušali najti primerno rešitev, toda kadrovska komisija prl Športni zvezi ni našla dovolj razumevanja za te potrebe.
LESTVICA:
Maribor	8	8	0	0	661:407	16
Rudar	9	6	0	3	569:531	12
Odred	7	4	1	2	513:455	9
Medvode 9 4 1 4 616:582 9 Triglav	7	3	0	4	461:505	6
Branik	7	3	0	4	412:478	6
Svoboda	8	2	0	6	430:492	4
Postojna	7	0	0	7	338:590	0
V lestvici ni upoštevana tekru® Svoboda : Postojna, kjer je bil® zaradi dežja\ prekinjena. NeodigraU® pa so naslednje tekme: Odred : M8' rilbor, Branik : Triglav, Odred ■ Triglav, Branik : Postojna.
stM. med tržiškimi športniki
-»Baronsko navijanje* in divji glasovi zvoncev sc spremljali marnja pa je za namizni tenis, ki ga domače moštvo, ki je bilo v napadu. Temperamentno triiško igra mladež na vseh koncih Tržiča. občinstvo daje kar preglasen dušek svojim občutkom.. .< Tako Toda ni človeka, ki bi to znal po-
ti Zi podobno je nekoč pisalo po prince j burni prvenstveni tekmi ljubljansko-primorske lige o Tržiču. Ta majhna prispodoba pa dokazuje, kako popularen postaja nogomet v tem kraju.
Lanskoletni dober plasma v Ijub-1 j a,n s-k op r i m orak i ligi daje t rž iškim nogometašem precej optimizma, posebej sedaj, ko je prevzel treninge tov. Makovec iiz Ljubljane. Z njim so vsi zadovoljni.
Nekega popoldneva iseim obiskal trening in našel na igrišču nad 20 nogometašev, ki so pridno izvajali navodila svojega trenerja. Na treningu je bil tudi ves upravni odbor kluba. S trenerjem sem dobil kaj hitro stik in na prošnjo, naj pove kaj o tržišikih nogometaših, je dejal:
»Z mojimi varovanci sem kar zadovoljen. Med njimi je celo nekaj talentov, toda v moštvu bodo nastopili -/p red višem •disciplinirani in borbeni igralci. Upam na ugoden plasma, c
__ Med nogometaši sem opazil smučarja olimpijca Ludvika Dornika. Le-ta igra v moštvu srednjega napadalca. Pravkar se je vrnil s tretjega treninga smučarjev v Rovinju in na vprašanje, kako kaj smučanje in nogomet drug drugega dopolnjujeta, je odgovoril, da gre to kar dobro skupaj. Seveda bo moral Dornik nekaj časa opustiti nogomet, ker bo odšel na trening smučarjev pri Češki koči.
Tudi Janko Štefe med nogometaši
Med ljudmi, ki so opazovali trening, je bil tudi naš znanec z belili poljan, Janko Štefe. Brž sva načela pogovor o smučanji: »Janez, zakaj pa nisi bil na smučarskem treningu y Rovinju?« — »Eh, kaj bi,« je dejal, »zdi se, da so na stare spet malo DOzabili. Pa saj grem itak kmalu na Češko kočo. Tam pa upam, da bo šlo bolje kot lani. Seveda bo veliko odvisno od lastne volje ter treninga.
Pri »Partizanu« premalo razgibanosti
Pobrskal setm še po Tržiču in našel znanega športnega delavca Janeza Kaličnika — Pubija. Ker govorijo, da pri »Partizanu« ne gre vse v redu, ime je zanimalo njegovo
mnenje, saj je v tem društvu zelo aktiven.
»Menim, da bi bilo treba nekoliko spremeniti vodstvo. Vodnikov in mladine bi bilo dosti, ne znajo je pa pritegniti. Le-ta ni zadovoljna samo s telovadbo, temveč si želi tudi športnih iger, ki pa jim v našem društvu posvečajo premalo pozornosti. Toda upam, da se bo stanje izboljšalo, ker so se nekateri za šport vneti ljudje, zavzeli za to, da bi razgibali posamezne panoge. Lep napredek se kaže v malem rokometu ter odbojki, kjer bodo tekmovali tudi v gorenjski ligi. Največ zani-
vezati v organizacijsko celoto. Tudi z atletiko je približno enako. Atletov in atletinj je v Tržiču dovolj, vsaj začetnikov, toda dosegajo kar dobre rezultate. Na 100 m tečejo pod 12 sekundami, v daljino skačejo nad 6.5 m itd. Seveda so odšli najboljši v Ljubljano, kjer tekmujejo za tamkajšnje klube,« je povedal tov. Ka-ličniik.
Seveda bi morali spregovoriti še o drugih športnih panogah in športnikih v Tržiču. Tako o plavalcih, ki že dolga leta čakajo na plavalni bazen, o hokejistih, ki se vozijo na trening na Jesenice in drugih. Toda, o teh drugič kaj več. Za Tržič pa velja:	»Dajte športnikom športne
naprave in pokazali se bodo uspehi ...«	šaša
»Partizan« v Lendavi na poli napredka
Partizansko društvo v Lendavi se delu Pomurja. V njegovih vrstah je je še pred nekaj leti borilo s šte- med 250 pripadniki največ mladine ’ ' 1 '	in pionirjev. Bilanca prvega pollet-
ja je bila zadovoljiva, saj tri uspele akademije potrjujejo, da je društvo prebolelo nekdanjo krizo. Vaditelji so po večini iz vrst prosvetnih delavcev in so se potrudili, da so vzgojili vrstnike tudi med delavsko in šolsko mladino. Zato je telovadni nastop y juniju popolnoma uspel in sodi med največje, kar jih pomnijo v Lendavi. Tedaj je nastopilo okrog 400 telovadcev, le-ti pa sp kasneje sodelovali tudi v ostalih večjih središčih občine.
Da pa se je delo v društvu tako razživelo, je treba pripisati tudi prizadevnosti upravnega odbora., ki ie " pomočjo pripadnikov društva s
vidnimi težavami, ki bi jih takratna upravni’ odbori sicer lahko ob večjem prizadevanju že zdavnaj rešil. Na kasnejših občnih zborih so se funkcionarji v društvu menjali, le malo pa je bilo takih, ki bi tudi krepko prijeli za delo. Tako je vse breme po večini ležalo na načelniku Sveteu Vinku, ki pa kljub svojemu požrtvovalnemu delu vsega sam ni zmogel. Zadnji občni zbor pa je naredil prelomnico v društvenem delu. Po nekaj mesecih so se mladini iz lendavskega kota vrata v društvo odprla na stežaj in mladinci so s svojim aktivnim delom razgibali področje lendavske občine.
Društvo »Partizan« v Lendavi se je sedaj razvilo in sodi med najmočnejša društva v jugovzhodnem
L--- -ff? 1-	V" /H.	JE
Po državnem prvenstvu v plavanju
Utrinki izpod Marjama
Plavalci Triglava četrti v Jugoslaviji — Slovenci imamo kvalitetne tekmovalce
Državno prvenstvo v plavanju je za nami. Na njem so sodelovali poleg favoritov z rtiorja tudi nekateri slovenski klubi in ko delamo bilanco, moramo med liajvečje poDoj-ne uspehe slovenskega plavanja prišteli prav letošnje državno prvenstvo.
Magični kvadrat »velike četverice*, ki so jo sestavljali Mornar, Jadran, Mladost in Primorje, je razbit. To je uspelo slovenskemu prvaku Triglavu, ki se je z lanskega desetega povzpel na četrto mesto. Ta uspeh je bil dejansko presenečenje za vse, ki so spremljali letošnje državno prvenstvo. Torej smo Slovenci končno le našli mesto med najboljšimi. Za Triglavom se je uvrstila Ljubljana, ki je ostala na devetem mestu kot lani, kljub temu pa je osvojila več točk. Torej lahko govorimo o napredku.
Magični kvadrat »velike četverice«, ki so jo sestavljali Mornar, Ja-
Doe senc i z Gorenjske
Medtem ko se društva pripravljajo na novo tekmovalno sezono in se hkrati s tem borijo s težavami, smo ugotovili na Gorenjskem, da ni povsod tako gladko in rožnato, kot bi športniki in pripadniki »Partizana« želeli. Ob tem smo zasledili dve žalostni senci, ki nista najboljše spričevalo za telesuovzgojno življenje ua Gorenjskem.
V vasi Selca v Selški dolini imajo v telovadbi in športu prav lepo ‘tradicijo. Delo v »Partizanu« je bilo <k> nedavnega zelo živahno, sedaj Pa je zavladalo mrtvilo. Nekateri ljudje v vasi niso zadovoljni s tem, da bi se mladina izživljala v telovadnici ali na športnih igriščih. Okrajna zveza »Partizan« se je trudila, da bi telesnovzgojno življenje v Selcah spet privedla na pravo Pot. Bilo pa je vse zaman, ker v tem kraju ni bilo pravega razumevanja za to. Zanimivo pa je, da se Politične organizacije za to menda Prav nič ne zmenijo, čeprav bi se dalo z roko v roki vse urediti. Dru-stvo takoirekoč izumira, vse pa bi K.(- dalo popraviti, če bi bilo dovolj dobre volje.
Drugi primer takšnega izumiranja je v Kranju. Lanski član ljubljansko-primorske lige Mladost je imela požrtvovalno moštvo, toda po nesrečnem izpadu iz lige so se začele selitve igralcev iz kluba v druge klube, največ zaradi različnih »vabil« in tako so prešli igralci v novi klub tovarne »Planika« in drugam. Prav ta klub nima niti osnovnih pogojev za delovanje (igrišč itd.), pa kljub temu hoče zbirati igralce pod svojim okriljem. Zato ni nič čudnega, da so bile razmere pri nogometnem klubu Mladost še ne dolgo tega zelo žalostne in so se začele šele sedaj popravljati. Tudi sicer smo bili ob raznih tekmovanjih priče različnim izpadov prenapete-žev in to je kvarilo ugled Mladosti ter njenemu članstvu. Sedaj se to vse s težavo popravlja, in vsi, ki spremljajo delo Mladosti upamo, da bo ta klub znova zaživel.
To sta dve senci v športnem življenju na Gorenjskem, ki nam vzbujata skrb iu bojazen, da se ne bi takšni primeri dogodili tudi drugod.
Javornik
dran, Mladost in Primorje«, je razbit. To je uspelo slovenskemu prvaku Triglavu, ki se je z lanskega desetega povzpel na četrto mesto. Ta usipeh re bil dejansko presenečenje za^ vse, ki so spremljali letošnje državno prvenstvo. Torej smo Slovenci končno le našli mesto med najboljšimi. Za Triglavom se je uvrstila Ljubljana, ki je ostala na devetem mestu kot lani, kljub temu pa ie osvojila več točk. Torej lahko govorimo o napredku.
Med najboljših osem tekmovalcev se je uvrstilo vseh 8 plavalcev Triglava, 6 članov Ljubljane in 1 Ra-dovljičanka. Največ lovorik med posamezniki je pobral Triglavan Brinovec, ki je osvojil 5 kolajn, sledijo mu pa Konciljeva, Horvatova in To-minškoua z 2 ter Zrimšek, Pelc in Košnik z 1 kolajno. Tudi o štafetah so se Slovenci dobro odrezali. Ženska mešana štafeta je zasedla 4 mesto, moška štafeta Triglava na 4 X 200 m prosto je bila 6., štafeta Ljub-‘iane ženska štafeta Triglava na 4 X 100 m prosto pa S.
„ Vrh tega so padali rekordi, kot ze dolgo ne. In prav Slovenci so jih dosegli največ. Triglav 19 slovenskih in 7 državnih ter Ljubljana 5 slovenskih. Zaradi tega so bili pri sodniškem zboru žc kar slabe volje, ker jim je to povzročalo precej dela z izpolnjevanjem formularjev.
In kdo je vzbujal največjo pozornost na prvenstvu? To je bil mladi Brinovec. Imel je zelo veliko opravka z novinarji, ki so hoteli iz njega izvleči razne izjave, pa vselej v tem niso uspeli. Lado je skromen in tih, čeprav ga zaradi njegovih uspehov imenujejo »mati- torpedo«. Seveda ne smemo pozabiti ob njem ostalih slovenskih tekmovalcev, ki so bili
bili zastopani z republiško prvakinjo Kcčarjevo, Drofenikom in Petanovo, med katerimi se je najbolje izkazal Mariborčan Drofenik.
Na koncu pa še bilanca. Strokovnjaki so izračunali, da bi Slovenija to pot gladko premagala Srbijo, kajti slovenski plavalci so zbrali mnogo več točk kot srbski. Slovenci cilja pa bi bili lahko tudi močan na- ~ sprotnik državnemu prvaku Mornarju. Torej smo v plavanju le zlezli na zeleno vejo, kar je posledica resnega dela v vseh slovenskih klubih. Ta ugotovitev je razvese-Ipnn, ker je plavalni šport v Sloveniji zavzel širok razmah, iz tega se porajajo uspehi in upamo, da jih bodo slovenski plavalci tudi v bodoče znova dosegali.	-to.
prostovoljnim delom uredil igrišče za odbojko, košarko in mali rokomet. Letos se je razvil v društvu tudi namizni tenis, kj je zlasti privlačen med mladino. Vse to nam ■potrjuje, da je društvo s svojim upravnim odborom ubralo pravo pot, ki vodi k napredku in k novim uspehom.	F. B.
MLADINSKI PRVAKI SLOVENIJE ZA LETO 1957
Moški: 100 m prosto Brinovce Vlado (T) 1:04.8, 400 m prosto Brinovec Vlado 5:19.1, 1500 m prosto Brinovec Peter (T) 22:18.6, 200 m prsno Pikelj (Preš) 3:07.9, 200 m metuljček Brinovec V, (T) 2:57.4, tOOm hrbtno Umek Fedor (11) 1:16.2, 4 X 200 m prosto Triglav 10:28.3,	4 X 100 m
mešano Triglav 5:26.7.
Mladinke: 100 m prosto Koncilja Barbka (T) 1:17.2, 400 m prosto Kon-Barbka 6:17.4. 200 m prsno Tominšek Sonja (ZPK L) 3:12.3, 100 m metuljček Koncil ja Barbka 1:26.2, 100 m hrbtno Kočar Manca (Rud) 1:29.2, 4 X 100 m prosto Triglav 5:40.5, 4 X 100 m mešano ZPK Ljubljana 6:05.0.
Končno stanje točk: 1. Triglav 225, 2. Celuloza 130, 3. ZPK Ljubljana 113. 4. Prešeren 58, 5. Ilirija 41, 6. Rudar 32, 7. Branik 28. 8. Panonija 3.
Se en naslov za plavalce Triglava
Preutrujenost tekmovalcev — Samo 3 kvalitetni
mladinci
Siedi preteklega tedna smo v Krškem z mladinskim republiškim prvenstvom zaključili s prvenstvenimi plavalnimi tekmovanji v Sloveniji. V Krškem se je zbralo 9 klubov, med katerimi so bili vsi najpomembnejši igralci, razen tekmovalcev Kamnika. Osnovni značilnosti, ki nam jih je dalo zadnje letošnje prvenstvo,' je to, da so se letos — vsaj za kvalitetnejše plavalce — vsa prvenstvena tekmovanja zgnetla v razdobju treh tednov, tako da se je večini nastopajočih poznata utrujenost, zlasti še, če upoštevamo, da so bili to mlajši tekmovalci, V razdobju od 12. avgusta pa do 4. septembra so naši
prav tako odlični, predvsem Konci- najUoljši mladinci nastopili na 4 Ijeva, Pelc in Košnik, zraven njih Prvenstvih, trajajočih po 3 dni. ta-pa še Tominškova, Horvatova, Col- da so imeli skupno v 3 tednih narjeva, Purgarjeva in Vukičeva in J2 . n:‘ tekmovanj. Če k temu p riše Poljanšek, Goršič, Zrimšek ter štejemo še naporna potovanja, po-Kocmur. Njihovi rezultati so nam tem ie razumljivo, da je to za naše potrdili, da imamo v Sloveniji kader ml,a1de1 tekmovalce preutrudljivo. Po tekmovalcev, ki zlahka dosega zelo vellk™ uspehih slovenskih plaval-lepe uspehe.	°	cev na državnem prvenstvu, nas je
C1 ,	.	nekoliko neprijetno presenetita ugo-
1 enako zastopstvo na tem pr- tovitev, da na mladinskem republi-venstvu je bilo kar močno. Na sto- škem prvenstvu s kvalitetnim ka-P , je 6 klubov, med katerimi je drom moških tekmovalcev ne more-imel lnglavv8 tekmovalcev, Ljub- mo biti zadovoljni. Z izjemo Briti “,a 6, Prešeren kompletno ekipo, novca, Drofenika in Umeka ni bilo nuctar m Branik ter Kamnik pa so nobenega tekmovalca, ki bi
po re-
zultatih izstopal iz okvira te trojice. Morda je edina tolažba za to ugotovitev dejstvo, da so vsi ostali nastopajoči večjidel še zelo mladi tekmovalci — med njimi tudi pionirji — in da bodo v prihodnjih sezonah postali ^ dostojni nasledniki naših najboljših slovenskih plavalcev V ženskih disciplinah smo imeli, skoraj bi lahko rekli, reprizo republiškega članskega prvenstva, ki pa je potekala brez večjih presenečenj če izvzamemo uspešen start mlade pionirke Breskvarjeve na 100 m metuljček, ki je premagala mladinsko državno prvakinjo Horvatovo.
V ekipnem plasmaju si je kranjski Priglav priboril letos že četrto republiško prvenstvo, še mnogo bolj presenetljiv pa je plasma domače Celuloze, ki je zasedla drugo mesto pred ZPK Ljubljano. V Krškem ra-ste mlad rod plavalcev, ki bodo tanko ob ugodnih pogojih, ki jih imajo za trening, postali z leti enakovreden tekmec danes najmočnejšim klubom v Sloveniji, Triglavu in Ljubljani. Na prvenstvu smo zapadi1’ doslej prvič, novo plavalno ekipo iz Domžal, ki je sicer to pot odšla brez točke, toda že to je lahko pohvatao, da se nam razvija zopet nov plavalni klub.
Raymond Lambert:
REKORD NA HIMALAJI
■	I
Vzrok je bil mraz, veter in .noč. Nikoli se ne bi Cl°gla vrniti do taborišča IV. pred nočjo.
Vzrok je bil bivak, zmrzline in morebitni padec. ®Jti veter bi se še naprej zaganjal v naju in kakor SVtl bila do kraja izmučena, bi se na tej višini ne ’n°gla niti najmanj braniti.
. Najina telesna kondicija je bila dobra, še naju 26 tfaalo naprej. Odločili so elementi.
Modrost je včasih nasprotna drznosti. Previdnost edstavlja vedno zmago, zaradi drznosti in predrz-°sti pa pride cesto do žrtev. pr-,^ve^er pride Jean Juge. Bilo mu je do tega, da Pretf ®0t *n nama poizkusi pomagati ali naju pod-
.	28. sva ves dan sama, povsem sama, na gori. Mi-
llIn na tovariše.
Lochmatter in Bertholet sta v izhodiščnem taborišču. Zato sva vsa vesela, ko vidiva prihajati jugea. Se vedno trpi zaradi nepravilnega obtoka krvi. Zelo ga zebe v roke in noge. Skuhati mu morava nekaj čutar čaja, da mu uspe poživiti svoj krvni obtok, po mojem mnenju pa tudi še ne je dovolj. S težavo »spravlja dok posušeno meso in slanino. Le stežka pije. Tudi želodec mu dela preglavice.
Naslednji dan, devetindvajsetega, sva hotela ponoviti naskok, toda niti ganiti se ne moremo iz luknje. Vreme je slabše kot kdajkoli. Okoli desete ure zjutraj pride do majhnega pomirjen ja in Juge se odloči, da st°pi sam na majhen vrh, ki leži kaki dve uri od taborišča. Ta 7.400 metrov visoki vrh ga zanima predvsem, da bi sel nanj iskat razne primerke kamenja. \rne se v taborišče IV. Na srečo se ustavi v drsenju, s katerim ni računal.
Toda tokrat je njegovo stanje vznemirljivo. Morava mu drgniti noge in roke, ga slačiti in zopet oblačiti, da mu ponovno zakroži kri. Svetujeva mu, naj z enim od šerp sestopi v taborišče II. Tukaj ni potreben. Ničesar več ne bo mogel dati iz sebe, niti nama pomagati, ko se bova vnovič pognala proti
vrhovom. Tukaj samo trati hrano in gorivo in bolje je, da odide v dolnja taborišča. Toda mene strašno zebe v roke in noge in na nepravem mestu se mi je naredil tur, da se ne morem usesti.
Kljub vsemu se odločiva s Claude Kogan, da ostaneva še eno noč v upanju, da bo 30. oktobra vreme mirnejše. Spominjam se namreč, da smo 31.^ oktobra leta 1932 na Everestu hodili po pobočjih Južnega sedla v srajcah z zavihanimi rokavi in da ni bilo vetra.
Torej upam in sanjarim. Morebiti en miren dan in še imava dovolj vztrajnosti, poguma in volje, da se odpraviva na ponovni naskok.
30. oktober
Veter je vedno hujši. Temperatura se je zelo zni* zala. Zabeleživa —35° zunaj razpoke in —20° v njej. Vihar se je znova razdivjal.
Ne moreva si pomagati, butana je vedno manj. Več kot dan ali dva ne bova mogla vzdržati. Položaj je brezupen. S smrtno žalostjo v duši se odločiva odnehati in sestopiti.
In še odmevi t* &**...
XVI. balkanske atletske igre pomenijo nov uspeh jugoslo- upam, vanske atletike. Moška reprezentanca FLRJ je v Atenah ohranila gaoni.«
da bodo rezultati tudi dru-
si je moralo vodstvo reprezentance Rezultati tretjega dne pomagati s postavljanjem dolgopro-
gaša Štritofa tudi. v tej preizkušnji, 200 n t. Bačvarov (B) 21.4, 2. Ge~ ki pa seveda ni mogel uspeti. Pra- orgopulos (G) 21.8, 3, Kolev (B) 21.9, vilna pot bi bila drugačna. Orien- 3. Peceli (J) 22.2, 6. Petrovič (J) 22.9. tirati se je treba na mlade tekmo- 400 metrov 1. Wiesenmeyer (R) 48.8. valce in j-ih vzgojiti (in sem sodijo 2. Grujič (J) 49.3, 3. Sudrigeanu (R) tudi važni nastopi) v specialiste 49.7, 4. Šarič (j) 50,0, 5000 m 1. Mu-svoje panoge. Tudi v sprintu in na gosa (]) 14:36.2, 2. Papavasilau (G) nizkih ovirah smo pod povprečkom. 14:37.4, 3. Mihalič (J) 14:38.6, 110 m Če bi v prihodnje izboljšali te po- ovire 1. Ldrger (J) 14.7. 2. Kaburov
prestiž na Balkanu in s tem tudi tradicijo neprekinjenih jugoslo- Sicer pa je ob Lorgerjevem izidu vanskih zmag po vojni. Ženska ekipa je v svojem prvem nastopa v Atanak povedati, da je za tam-osvojila drugo mesto za Romunijo in se tako uveljavila pred kajšnje razmere prav dober. 14.7 v Bolgarkami, ki so dokaj močne. Na videz je bilo v Atenah torej Atenah pomeni najmanj 14,4 dru-
.............ci. gje.
man jkl jivosli, bi gotovo precej splezali na evropski lestvici.
Novi grški idoli
(B) 14.8. 3. Petrušič (J) 15.2 maraton 1. Škrinjar (J) 2:41:37.1. 2. Stojanovič (J) 2:43:10.1, 3. Christea (Rom) 2:54:08.4, troskok 1. Gorgušinov (B) 15.35, 2. Patirinski (B) 14.82 3. Stein
drugače pa tekmovanje ocenjujejo očividci,	gje.	• Grška atletika je res na	poti na-	(R) 14.60, 4. Jocič	(J) 14.64, 5. Mulo-
Jasno	je, da so	spodrsljaji v vsaki ekipi na dnevnem redu. In še Branko Miler. Tudi	on	pravi,	predka. Depastas, Rubanis	in drugi	vano i (J) 14.54. palica 1. Koubanis
/,m jih je	bilo prva	dva dneva pri nas preveč in je nekaj časa	da je	že precej	zasičen s	tekmami,	veliki mojstri so pravi nasledniki	(G) 4.15 2. Lešek	(J) 4.20, 3. tLusta-
celo kazalo, da bo	Jugoslovanom ušlo prvo mesto. Kolikor je	Skok	v daljino	pa zahteva	veliko	Mantikasa in ostale slavne	predvoj-	hlapiš (G) 4.20, k	Lukman (J) 4.20,
dejstvo, da naše moštvo ni vodilo niti po prvem, niti po drugem preciznosti. In brž ko je tekinova- ne garde. Mimogrede — 19-kratni disket. Kunadis (Gl 52.34. 2. Todorov dnevu, na eni strani seveda povečevalo negotovost končnega izida	lec utriijen, popusti njegov refleks,	balkanski prvak Mantikas je zbolel	(B) 50.96, 3. Miler 'Bi 30.84, 4. tiado-
in nekoliko prizadelo vsaj pesimiste v našem taboru, pa je bilo	skoki pa so takoj 20 do 30 cm krajši,	za TBC. Georgakopulos pa je pred	ševič (j) 50.79 . 5 Krivokapič (Jug)
spet koristno, ker je zadnji dan iztisnilo iz naših atletov maksi-	dvemi leti umrl. Za priljubljenost 49.32,^ 4 krat 100 m 1. Jugoslavija
mn m. Tako je Jugoslavija naposled v neverjetnem finišu dohi-	o/0v:ne>	atletov	govori dejstvo, da so pred	(Sarič, Ali m pij e vic. Sabolovič Gru-
tela in za čelih 50 točk prehitela Romunijo. Po dnevih skrbi in	OlUOVbll nase e lil [J .	kratkim	priredili za Mantikasa na-	jic) 3:21.2, 2. Romunija 3:21.5, 3. Gr-
potenja je bil izid celo bolj prepričljiv kot pred letom v Beo-	Naša ekipa je v Atanah zmagala	biralno akcijo, ki so na njej nabrali	čija 3:23.3 ženske; 80 m ovire 1. Ba-
gradn ali v podrobnem tak : Jugoslavija 147, Romunija 117,	predvsem zaradi tega, ker je bila	80.000 drahem (poldrugi milijon di-	bcmc (Jug) 11.7, 2. Serban (K! u h.
Grčija 112, Bolgarija 110 (lani v Beogradu pa Jugoslavija 145.5,	izenačena od ostalih. To je'vi-	narjev).	Velike tradicije in zanima-	3. Kertova (B) 11.9. 6. Reimholc (J)
Romunija 124, Bolgarija 107, Grčija 65. Turčija 18.5).	deti tudi po številu prvih mest, ki nje ljudi bodo morda grško atletiko 12.4, višina 1. Balas (R) !65 2. Ara-
smo jih Jugoslovani osvojili 7, vrl^i že • bližnji prihodnosti precej dvig- badžijeva (B) 160, 3. otanulovic J/ Že	točke kažejo, da so od lani da je sposoben tudi za velike rezal-	h, Bolgari 5 in Romuni 4 Kljub te-	nile. Tedaj bi Jugoslavija dobila
največ	napredovali domačini — tate tudi na stezi. Stamejčičevi ve-	mu Pa lma aaša ekipa mnogo slabih	novega — verjetno najbolj nev
Grki. To je sicer deloma res po&le- lja za njen nastop v Grčiji vse pri- točk, ki so deloma tudi posledica ga nasprotnika.	.
dica absolutnega dviga grške ekipe, znanje. Kljub izredno težavnim oko- nenačrtnega dela v zadnjih letih. Vsekakor pa je in to so po-11 *	*	i i* i _ .i 1 išči nam — peteroboj je bil v vro- lipicen primer je steeple-cliase» ki kazale tudi igre v
150, 4. Jug (J) 150, kopje 1. Diti (R) 52.14. 2. Kaluševič (J) '46.52, 3. Mi-klos (Rl 43.73, 4. Perovič (J) 43.35, 4 krat 100 metrov 1. Romunija 48.7,
v veliki meri pa tudi posledica prednosti domačega terena
čih
razmere zumljiv
sivo. Toliko ga je, kot nikjer drugje na Balkanu. Temperamentno je in burno navija za domače. »Grki v finišu dobivajo krila,« bi lahko rekli. Sicer pa je atenska publika zelo korektna in .se spozna na atletiko.
■ i
ki bi bil specialist za ta tek. Zato Atene.
rija 60. Grčija t
_	^	_ _____ |______ _______i_________ _ _______ _ Atenah • atle- 2 Bolgarija 48.8. 3. Jugoslavija 49.0.
unljiv izraz. Tu je najprej občin- bil kjerkoli drugje gotovo še mnogo enostavno nimamo nobenega tekača, fijski boji leta 19,8 zasenčili letošnje Romumiia »2, Jugoslavija 78. Bol„a
boljši. Ostali slovojiski tekmovalci niso prekosili sami sebe. Drži pa, da je nanje vročina najbolj neugodno vplizala.
Atene in naši najboljši
Zanimivo je, kako so se uspelii na balkanskih "igrah odražali na nekaterih najboljših ' jugoslovanskih
“Kfc Radošeoič je na primer re- toda enkrat so se organizatorji ušte- nec, seveda črne barve, pogledal iNajDOlj pa me je raz.jezno'
kel: »V zadnjem času doživljam vse li, saj jih ni bilo več kot pet tisoč. skoz. okno in ze so nas spustil; na- sanje elou, a, i j	^	,,
•	■	- ■ ■	—■	•	,	.	-- i; -,e;	od prostora, kjer smo se ogrevali.
Do napovedanega »klanja« na 100 na stadion. Pa me ni hotel pustiti um, ua uvuuviu u«i«au . „»ai.uj- amu.»c	j... ....	, je res prišlo in razen Germarja na stadion im me celo obtožil, da
navija samo rezerva. In še posebno	prej reklamirali kot nekakšne nad-	in Collymora je bil zelo dober tudi	sem	prišel	preko	p	j	a'	™	®	‘ra?
hudo mi je zategadelj, ker septem-	ljudi. Oerterju je bilo tokrat videti,	nekdanji rekorder Futterer. ki je to-	trgano	cunjo«	oblekel	samo	zato	da
bra rn v začetku oktobra redno naj- da n,i čutil poleg sebe Consolinija, krat prvič v letošnji sezoni nastopi mi ne bi bilo ^^plaeati gstopnj-dlje mečem disk Sicer pa moram	saj treme ni bilo več in posledica je	v solo teku, saj je doslej starta!
priznati, da se letos nisem tako pri-	bil odličen rezultat 34.15 m. Prav	je v raznih štafetah. Gledalci so ves
pravljal kot v olimpijskem 'letu. posebej sta se izkazala še črni čas teka seveda stali in se več kot Deloma sem to storil po načrtu, ker	sprinter Collymore z dvojno zmago	to Skakali so v zrak in eni bodrili
se hočem prihodnje leto kar naj-	in pa kladivaš Hall, ki je večkrat	tega, drugi pa^ drugega	na
»Da, to so tekmovanja!«
Kot vsepovsod, so tudi v Bremenu , ua vsakem koraku ustavljali. Pa je dlegoval za avtogram, kar o drugih pričakovali desettisočc gledalcev, zadostovalo, da je kakšen Amerika- iz naše skupine ne bi mogel reči. toda enkrat so se organizatorji ušte- nec, seveda črne barve, pogledal Najoolj pa me je razjezilo obna-li, saj jih ni bilo več kot pet tisoč. skoz. okno in že so nas spustil; na- Sanje človeka, ki je stal ua prehodu več porazov. "Posebno mi je žal, ker Ti pa so zelo zadovoljni zapuščali prej.	od prostora, kjer smo se ogrevali,
bom zaradi slabega plasmaja v Ate- stadion, povsem zato, ker so videli nah na dvoboju Balkan : Skandi- ameriške atlete, ki so jih že mnogo y
bolje odrezati na evropskem prven- presegel ol m. stvu v/Stockholmu.«
Zelo zanimivo je pripovedoval jugoslovanski rekorder v metu kladiva V.oonko Bezjak, ki je bil v Atenah tretji: »Ne zdi se mi pametno držati vrhunsko formo deli časa.
Dako Radoševič (Sarajevo) se na velikih tekmovanjih ni preveč izkazal. Sam pravi, da bo to popravil prihodnje leto na evropskem prvenstvu
Tudi gostje so zmeraj deležni odobravanja, kar še posebej velja za naše reprezentante.
Druga prednost za Grke pa je atenski istadion. Čeprav je zares izredna gradbena mojstrovina in s svojimi marmornatimi tribunami, ki lahko sprejmejo 80.000 gledalcev, tudi pripraven za tako velika tekmovanja, pa ima tudi velike po-man jkl jivosti. Grajen je bil pač za prve olimpijske igre leta 1896, od tedaj pa je atletika napravila velik korak naprej. .Stadion pa je ostal isti... Steza sama ni kvalitetna in ne dopušča vrhunskih rezultatov. TekaMšče se od starta proti cilju dviga, ovinki so izredno ostri, ciljna ravnina pa dvakrat daljša od običajne. Tako dolga ciljna ravnina ubija tekača, ki je ni vajen. Vsakdo se namreč posti zajieljati in prehitro začne s finišem. Grki pa seveda
Nadaljevanji velikih dvobojev
Že dobro uro pred pričetkom tek-ker sodim da to zahteva preveč movanja so se pričele na lepem sta-
moči in itak nikdar ne usp? V prihodnje bom delal tako. Izbral bom eno ali dve veliki tekmi in se skoncentriral samo nan je Tako bom — upam vsaj — uspel v Stoehol-mu.<
dionu , Ludivigshafnu polniti tribune in kakih 20.000 ljudi je nestrpno pričakovalo napovedane borbe. V časopisih so namreč objavili, da bo Germar poizkusil rušiti evropski rekord na 100y in pa še to, da je
Sele na
ciljni črti je Germarja uspelo premagati črnc.a in izenačen evropski rekord je bil rezultat tega teka na 100 y.
»Rojstvo« državnega rekorda
Napovedovalec je poklical na predstavljanje tekmovalce na 800 m. Imena Brener, Carroll, Rentseh so
ne, ki ni bila majhna — 8 DM Rešil me je Brenner, ki je prav tedaj tudi hotel na stadion. Zaklel sem se. da jim jx>kažem. da se da tudi s starimi trenerkami teči, uspelo mi je in pozneje trenirke niso igrale več tako odločilne vloge.
O samem teku tole: vsi so pričakovali dvoboj med Brennerjem in Amerikancem Carrollom Ainenka-nec pa je zaostal že na* startu. Prevzel sem vodstvo tin diktiral terrip« 53.5 do 54 na 400 m. Tesno za petami mi je bil Brenner, ki me je na 650 prehitel in v takem vrstnem redu smo prišli tudi skozi cilj Bren-
je prenehalo ploskanje, ko je na- ner 1:48.7, jaz drugi z rekordnim izzvala val navdušenja. Takoj pa časom 1:49 2, Carroll pa Šele osmi povedovalcc napovedal Vipotnik, z 1:55.8.
In potem je še dodal: »Prihodnje CoIlymore ol prihodu v Ludwigs- Jugoslaivien, samo tu pa tam je .Kljub nerodnemu protivetru sta leto bom tudi naskakoval svetovni hafen zatrjeval organizatorjem in kdo rekel »Aha, Jugoslavvel«. Naj- na visokih ovirah Lauer m v b
ŠssSS	EUHEstši
Stane Lorger je bil na balkanskih igrah v nestalni formi. Ovire je tekel zelo zanesljivo, v teku na. 100 metrov pa je jaovsem odpovedal. Takole 'nam je govoril: »vročine enostavno ne prenašam. Zamislite — spal sem lahko šele tedaj, ko so mi v sobo dali ventilator. Manjka mi samo eno: priti v hladnejše jx>dneb-je in se nekoliko odpočiti — in
nestrpnost gledalcev seveda razum Ijiva.
Z avtobusom smo se komaj prerinili skozi množico avtomobilov, ki so parkirali pred stadionom in katerih lastniki so prišli tudi jx> par sto kilometrov daleč, da bi videli
meri so k temu pripomogle trenir- desetinke sekunde hitrejši Gledalci ke Nastopil sem seveda v klubski, pa so bili že tako razvajeni, da so ki po dveh letih vsakodnevnega tre- se_ jgreli^samoJe za one^disciplme, ninga. seveda ni več kot nova iz	~~
nylona ali perlona, kakršne imajo vsi drugi. Tudi naši Borovo-copati
po dokajšnji porciji treninga ne iz-gledajo tako kot kakšni Adidas ali
kjer so bili doseženi rekordi.
še dober konec
- »"* ™ *•	- - - -	- *■ “ - k"» - ”, “I,eTL2,?
Uvod je bil ne svečan, ampak moker. Namesto govorov in defileja se je ulila huda ploha, ki je še bolj razmočila že itak dokaj mehke na pra-Začelo se je z ovirami in mimo
Koblenz je bil zadnja postaja na tej poti velikih mitingov. Zasedba
lloim io mriiiiliiH n lalhii
.. _
vse nemške elite je nastopil seveda
Po zaključku Balkanskih iger je Lukman za palico in Radoševič za drugi v skoku ob palici s 4 metri, tudi črni mojster Gilbert Dozdeva-.	,.	.	.	kapetan balkanske reprezentance, disk. Na dvoboju proti Skandina- Najboljši rezultat je dosegel Ceh lo se nam je, da zanj ovir sploh ni.
poznajo stroj stadion^ i^š n jegove^po- A[.'tur	predložil zastopnikom vi ji bodo namreč za vsako ekipo Stanislav Jungwirt, ki je na lOOOm Takšna j< njegova lahkota pri p_re-
nžnZLn n,:MUlm in^isob rTsta sodelujočih držav ekipo, ki naj bi
sUs-SFS m&mš HEsail
' P metalca dTka “klr™]	bo s«tavlj^a"'takole:"'wm ' ^7 4 X 100 m kjer'so Romuni je "tretji 'na jboljši letošn ji rezultat
in kljub 13 7 Lauei
zopet pod 14.0 -13.9.
Na startu so bili povabljeni tekmovalci na 1000 m Startni strel in vodstvo prevzame Amerikanec Carroll Ker se mi je zdelo, da tečemo prepočasi, sem šel naprej, preteke1
ISliilil tlp&fil	lEISI!	r;^.=ir;es
veda ni ponovila prvega rezultatu.	^qqq m Mug0ša (J)’ Grecescu (R),	Takač, pomerile neposredno pred	je to'tekmovanje drugič, lani je bilo	Lueg, Čas zmagovalca je bil 2:22.7.
?ek°ordiZanan”an7e^'“rezidteto" je	*°°rn ovire Savel, Stanel (R), Gam'-	pri njegovem delu pomagali trenerji	zelo huda in menda, imajo naše	mestom
oomatoklTvJ tako da se £ relo	Padelis (G), J000 m zapreke -Papava-	in sicer trije iz Jugoslavije ter po	m admke leto več možnosti. Spored	tud, tokrat je gleda! Colljmoto
l°’	siliu (G), Strzelbluski, Badici (R),	2 iz Grčije,	Bolgarije	in	Romunije,	tekmovanja je	naslednji: mladinci:	Germarja le v hrbet Saj n. čudno,
pripetilo, da po končanem tekmo a-	majat Mihalič, Škrinjar, Stojano-	Reprezentanca se bo zbrala v Ate-	100 m, 200 m, 400 m 800 m, 1300 m.	plavolasi	Nemec	je	tokrat	dosegel
nju Useni-kova nit, n, vedela, koliko	vič (J)> oiUna Marjanovič (J). Bel-	nah 2. oktobra. Reprezentanca Skan-	3000 m. 110 m ovire 400 m ovire,	evropski	rekord	na	100 y	rud.,'!
je največ	vrfaia	Kroglo.	(-.CV] Aleksandrov (B), daljina Slav-	dinavije ‘bo	dokončno	določena po	1500 m zapreke,	višina, daljina, tro-	ostalih disciplinah povsod odlicm
kov (B), Miler (J), Sorin (R). troskok	dvoboju Švedska : Finska 16. sep-	skok, palica, krogla, disk, kopje,	rezultati in gledalci so bili več koj
Gorgušinov, Paterinski (B), Stein	tembra. Sestavljali jo bodo atleti	kladivo 4 X 100 m, švedska štafeta,	zadovoljni. Posebna privlačnost Pa
(R), palica Roubanis, Eustahiadis	Švedske, Norveške, Finske, Danske	mladinke: 100 m, 600 m, 80 m ovire,	ie bil koncert orkestra ameriškega
(G), Lešek (J), krogla Tsakariikas	in Islanda.	višina, daljina,	krogla, disk, kopje,	letalstva, ki ima svojo bazo v KoD-
(G), Raiča, Ivanov (R), disk Kunadis Skupina jugoslovanskih	atletov je	4 X 100 m.	lenzu. Igrali sc uro pred začetkom
Atena h' “nokaza bT^ha i	ta meiči- (G), Todorov, Milev (B), kopje Vuja- nedavno gostovala na večjem med- Atletska zveza Hrvalske je pred- tekmovanja, v nekaj manjših odnio-
čeva to MtoaričRVašvrii maratonec čič, Pavlovič (J), Demeter (R). ki a- narodnem tekmovanju v Bratislavi, lagala Atletski zvezi Slovenije, da rib vmes m P a Je po koncu M ra* -Miha« doživlia svoio drueo no-	dlD0 Rascanescu (R), Račič, Bezjak	Noben od Jugoslovanov se sicer ni	bi bilo tradicionalno srečanje mo-
mlad in ie v Atenah znova dokazal	(J)> 4X100 m Georgopulos, Sabolo-	uvrstil na prvo mesto, dosegli pa so	ških in ženskih atletskih reprezen-
mlad m je v AtenaU znova dokazal,	^ Trifunovič_ BapJ-,r0v. 4X100 m	nekaj zelo dobrih rezultatov. Tako	ta n c obeh republik letos 12 m 13
Savel, Wiesenmaiyer, Grujič, Sadri-	ie član ljubljanskega Odreda Po-	oktobra na Reki. AZS je predlog
geanii, švedska štafeta Savel, Wie- korn, zasedel v skoku v daljini dru- sprejela in tako bodo imeli slo ven-	,	... .. ^
scnmayi‘r, Georgopulos, Bačvarov,	go mesto z rezultatom 7.04, Kopri-	ski atleti priložnost, da se oddolžijo	posebno pa še-organizatorji, KI,,
Med rezervami najdemo še nasled-	vica je bil drugi v metil kladiva s	za lanskoletni poraz v Celju, ki je	zaključili svojo bilanco s
je največ vrgla kroglo.
Mihalič in Stamejcičeva najboljša
Od jugoslovanskih atletov sta
LETO XIII. Štev. 36 Stran 6
soičž
je že fegel nad Koblenz. ko smo zapuščali stadion in s tem dokončaj1 serijo odlično pripravljenih in nad' vse uspelih tekmovanj Vsi so bil' zadovoljrči. Gledalci, atleti. Pra’
nje Jugoslovane Murat za 1500 m, 57.07, Kuzmanovič pa prav tako bil sicer malenkosten t točka, toda gajno.«
A. Vipotnik
Tudi MVt liga začne 15. septembra
neonarod
V preteku številki smo poročali, da se bo tekmovanje v mariborsko- varaž-dinsko-celjski ligi začelo že to nedeljo. Toda, kot smo obveščeni, bo začetek lige 15 septembra, enako kot v I. conski nogometni ligi. Slovenski predstavniki se bodo letos precej zagrizli v borbo za čim boljši plasma, to pa zaradi tega, ker bodo štirje najboljši slovenski klubi prišli neposredno v enotno slovensko ligo, ki bo ustanovljena prihodnje leto. v I. kolu bosta Igrala doma edino
ptujska Drava in celjski Kladivar, medtem ko bodo trboveljski Rudar, Maribor in Aluminij nastopili zunaj, 2e to kolo pa bo prineslo prvi derby in sicer med Kladivarjem in Slobodo iz Varaždina. Ce so Celjani na prvenstvo dobro pripravljeni, potem jim bo uspelo že takoj v začetku premagati nevarnega nasprotnika, ki je letos zelo resen kandidat za osvojitev prvega mesta. Danes objavljamo spored tekem v tej ligi, ki se začne prihodnje nedeljo:
I. kolo IS. IX. Zagorac : Rudar Trb. Tekstilac (O) : Maribor Drava : Jedinstvo Sloga : Aluminij Podravka : Mladost Kladivar : Sloboda
II.	kolo — 22. IX.
Rudar : Sloboda Mladost : Kladivar Aluminij : Podravka Jedinstvo : Sloga Maribor : Drava Zagorac : Tekstilac (O)
III.	kolo — 23. IX.
Tekstilac (O) : Rudar Drava : Zagorac Sloga : Maribor Podravka : Jedinstvo , Kladivar : Aluminij Sloboda : Mladost
IV.	kolo — 6. X. Rudar : Mladost Aluminij : Sloboda Jedinstvo : Kladivar Maribor : Podravka
Zagorac : Sloga Tekstilac : Drava
V.	kolo — 13. X. Drava : Rudar
Sloga : Tekstilac (O) Podravka : Zagorac Kladivar : Maribor Sloboda : Jedinstvo Mladost : Aluminij
VI.	kolo — 20. X. Rudar : Aluminij Jedinstvo : Mladost Maribor : Sloboda Zagorac : Kladivar Tekstilac (O) : Podravka Drava : Sloga
VII.	kolo — 27. X. Sloga : Rudar Podravka : Drava Kladivar : Tekstilac (O) Sloboda :-Zagorac Mladost : Maribor Aluminij : Jedinstvo
VIII.	kolo — 3. XI. Rudar : Jedinstvo Maribor : Aluminij
Zagorac : Mladost Tekstilac (O) : Sloboda Drava : Kladivar Sloga : Podravka
IX.	kolo — 10. XI.
Podravka : Rudar Kladivar : Sloga Sioboda : Drava * Mladost :	Tekstilac (O)
Aluminij : Zagorac Jedinstvo : Maribor
X.	koto — 17. XI.
Rudar : Maribor Zagorac : Jedinstvo Tekstilac (O) : Aluminij Drava : Mladost Sloga : Sloboda Podravka : Kladivar
XI. kolo
24. XI.
Kladivar : Rudar Sloboda : Podravka Mladost : Sloga Aluminij : Drava Jedinstvo : Tekstilac Maribor : Zagorac
Nogometna prvenstva evropskih držav
AVSTRIJA — III. kolo: Rapid : Kap-fenberg 8:2, Simmering :	GAK 2:1,
Sturm : Vienna 1:2, Austria : Qlympia 1:1, Krems : Sportklub 3:3, Admira : Wacker 2:2, WAC : FC Wien 3:1, IV. kolo: Kapfenberg : Austria 3:2, Vienna : Krems 3:1, GAK : Sportklub 3:5, 01ympia : Sturm 2:3, Simmering : WAC 2:1, FC Wien : Admira 1:4, Wacker : Rapid 2:1. Vrstni red:	Simmering 6,
Sportklub 7, Rapid 6, Vienna 6.
NEMČIJA — južna liga, IV. kolo: Mamnheim : Schweinturt 4:1, Stuttgart : Eintracht 1:1, Ntirnberg : Milnchen 5:1, Frankfurt : Reutlingen 2:0, Augsburg : Kickers 3:3, Aschaffenburg : Fiirth 1:0, Bayern : Regensburg 0:0. Vrstni red Ntirnberg 6, Eintracht 6, Milnchen 6. '
Švica — II. kolo: Basel : Urania 6:0, Bellinzona : Grenchen 1:1, Bill : Lugano 2:1, Chlasso : Grasshoppers 4:2, Servette : Chaux de Fonds 1:0, Winterthur : Lausanne 1:3, Youg Fellows : Young Boys 1:2. Vrstni red: Basel 4, Lausanne 4, Young Boys 4.
MADŽARSKA — II. kolo:	MTK I
Diosgyor 2:0, Vasas : Szeged 3:2, Honved : Dorog 1:0, Tatabanya : Ferehevdros 2:0, Csepel : Pecs 3:0, Komlol : Ujpest 1:1, Szombathely : Salgotarjan 3:1. Vrstni red: Tatabanya 4, MTK 4, Csepel 3.
ANGLIJA — IV. kolo: Birmingham : Nottingham 0:2, Bolton : Wolverhamp-ton 1:1, Everton : Manchester U. 3:3, Leeds : Aston Vffia 4:0, Luton : Black-pool 2:0, West Bromwich : Arsenal 1:2, Preston : Burnley 2:1, Tottenham : Portsmouth 3:5.
Prva zlata medalja v MII2!
Babovičeva 80 m ovire
Ze pred tednom dni se je pričelo do-slej največje tekmovanje študentov — športnikov, mednarodne študentske Igre v -Parizu. Jugoslovanski študentje so Pričeli s tekmovanjem nekoliko kasneje, ket ne nastopajo v vseh panogah. Najprej so začeli waterpoiisti, ki so svoje Prve. tri nasprotnike porazili z visokimi rezultati. Najprej so odpravili Nemčijo 5 6:0, potem Brazilijo s 14:0 (dan preje is Brazilija Igrala proti Madžarom s Japonsko s 14:1. Naše moštvo je, kot kaže, favorit št. 1 na tekmovanju. Dokaj uspešno so startali tudi atleti. Ze Prvi dan atletskih tekmovanj nam Je Prinesel zlato medaljo po zaslugi Milke Rabovič, ki je ponovila svojo zmago s ^Mentskih iger v Dortmundu v isti dl-Scipiini, teku na 80 m z ovirami. Zanimivost tega tekmovanja je bila v tem, je bil finalni tek izveden dvakrat, Cer so bile v prvem teku zapreke na-Pačno postavljene oziroma previsoke. V Pkah finalih pa je bil vrstni red povsem stk Naša tekmovalka je zmagala z do-eJšnjo prednostjo in solidnim rezultanto. Metalec diska Radoševič se ni po-Sehn0 izkazal, saj Je bil šele peti e skromnim rezultatom 43.56 m. šesto me-0 je v zelo hudi konkurenci osvojila toetaika kopja Kalučevičeva. Nastopil 16 tudi še Vipotnik, ki pa še ni povsem
„Zlati
Trofeo Mairano" v Beogradu
Preteklo nedeljo je bil v Genovi 5Pet tradicionalni tek po mestu za »;at> pokal Mairano«. Italijani so ž navajeni, da na tem tekmovanju Riagujejo jugoslovanska moštva, p- roniii, bolje rečeno, beograjski čab' an‘ letos so bili Beograj-, i uspešni, čeprav so nastopili z Str i °f garnituro brez Mihaliča iin ■*ln «	J-'-P uspeh je tokrat dose-
gi ' trojka Odreda, ki je zasedla Rim' * ■ r,l> sedmo mesto pred števil-eV-1 1 talijanksikinii in tudi-drugimi Wl aiAL Nekaj časa je kazalo, da b0jjv tJdredovi tekači celo še mnogo Trat •, Prvi predaji je namreč (Pm.?1- predal kot tretji za Futom tšn	>n tekačem Mii nebna
prebolel svoje nedave poškodbe in je v teku na 800 m izpadel.
Važnejši rezultati: atletika — 100 m: najboljši v predtekmovanjih Murchison (ZDA) 10.8, 400 m najboljši rezultat predtekmovanj Patterson (VB) 48.6, višina Stepanov (SZ) 212, Kaškarov (SZ) 201, Shelton (VB) 198, disk Kompanejc (SZ) 53.38, Szecsenyi ,(Madž) 51.57, ženske: 100 m najboljše v predteklh Popova (SZ), Krepkina (SZ), Itkina (SZ) vse 12.2, 80 m ovire Babovič (J) 11.5, Thymm (N) 11.7, Heider (N) 11.7, daljina Krepkina (SZ) 6.03, Ciastowska (Polj) 5.93,
kopje D iti (Rom) 52.38, Jaunzeme (SZ) 52.19, BrBmmel (N) 51.76, Figw.er (Polj) 49.30, Zibina (SZ) 46.53, Kaluševlč (J) 44.65. Košarka — polfinale: Francija : Poljska 55.50, Kitajska : Brazilija 73:68, Bolgarija : Madžarska 79:67, Francija : Italija 63:47, Bolgarija : Kitajska 87:74, Brazilija : Madžarska 48:61, Poljska : Italija 81:57, CSR : Franclja 51:39, sabljanje — floret — ekipno: 1. Madžarska, 2. Francija, ženske: 1. Madžarska, 2. Nemčija, floret — posameznice: 1. Ebert (A), 2. Juhasz (Madž),sablja — ekipe: 1. Italija, 2. Luksemburg.
Dober začetek C. zvezde
V prvi tekmi za »novo Izdajo« pokala evropskih nogometnih prvakov, je tgrala Crvena zvezda v četrtek v Dtidelingenu proti prvaku Luksemburga, Stadu. Prvi nasprotnik našega prvaka r.l bil resna ovira, saj so Beograjčani bili ves čas mnogo boljši In zasluženo dosegli visoko zmago 5:0 (2:0). Gole za Crveno zvezdo so dosegli Kostič v 11. in 16., Ru-dinski v 47. In 57., ter Mitič v 88. minuti. Razen tega so Igralci Zvezde dosegli še dva gola, ki pa ju sodnik, Italijan Mar-chetti, ni priznal zaradi off-sidea. Crvena zvezda Je igrala v postavi:. Beara, Zekovlč, Tomič, Tasič, Spajič, Popovič, Ilič, Kostič, Rudinski, Toplak, Mitič,
Med tednom sta bili odigrani še dve tekmi L kola pokala nogometnih prvakov. V Sofiji je domači CDNA premagal prvaka Madžarske Vasas z 2:1 (2:0). Oba gola za Bolgare je dosegel Malinov, za Vasas pa je bil uspešen Bundzsak. Sodil je Avstrijec Steiner pred 55.060 gledalci. V Glasgowu pa je domači Rangers premagal francoskega prvaka St. Etienne s 3:1 (1:1) pred 90.000 gledalci.
21. septembra se bo v Sofiji sestal mednarodni olimpijski komite na eno doslej avojih najpomembnejših zasedanj. Razpravljali bodo predvsem o organizaciji olimpijskih iger in Izločitvi raznih športov z bodočih iger. Urednik pariškega L’Equipa, Gaston Mayer, Je napisal o tem zasedanju članek, v katerem govori o tem, kaj bo zasedanje v Sofiji črtalo s sporeda iger. Malo manj kot sklenjeno je, da na olimpijskih igrah sploh ne bo več kolesarstva, nogometa, košarke ih vvaterpola. Te panoge bodo v bodoče izločene iz več razlogov. Prvič, ker. niso v skladu z olimpijskim načelom popolnega ama-tenizma, drugi, ker ne privlačujejo zadostnega števila gledalcev, in tretjič. bo moštvene panoge. Moštvene panoge bodo izločene predvsem zato, ker spravljajo organizatorje često v neprijeten položaj, ker izzivajo rivaliteto med na-
rodi, kar je v nasprotju z olimpijsko tradicijo. Mnogi športi (boks, dviganje uteži, moderni peteroboj In streljanje) bodo »preseljeni« iz skupine obveznih v skupino neobveznih športov. To pomeni, da bo država-prireditelj odlečala o tem, če bo kak izmed prej naštetih športov na sporedu iger ali ne. Po vsej verjetnosti pa bodo med obvezne športe vključili tudi streljanje z lokom in odbojko. Po tej novi razdelitvi bi bili obvezni športi samo 5e atletika, plavanje, veslanje, jahanje, sabljanje, telovadba, rokoborba in jadranje. Reorganizirani program iger bo pričel veljati šele z igrami v letu 1964. Po vsej verjetnosti bodo tudi omejili število zlatih in seveda tudi ostalih medalj za 21, s tem, da bodo ukinili posebne medalje za posamezna orodja v telovadbi, razen tega pa tudi nekaj medalj pri streljanju, Jahanju, peteroboju ln kajaku.
Svetovni prvakiv motorizmu
Preteklo nedeljo je bila v Monzi zad- Na mednarodnem prvenstvu ZDA v nja dirka letošnjega svetovnega prven- tenisu ne manjka presenečenj. Številni
stavlja kakega posebnega uspeha, kajti Spartak je skoraj istoveten z reprezentanco Sovjetske zveze.
Preteklo nedeljo so v Italiji odigrali
še zadnje tekme pred začetkom novega prvenstva. Nekaj važnejših rezultatov: Internazionaie : Bologna 3:1, Alessan-dria : Sampdoria 2:0, Lazi o : Juventus 2:4, Padova : Verona 3:2, Spal : Vene-zia 2:0, Palermo : Roma 2:1.
Pred približno 20.000 gledalci Je v Helsinkih nogometna reprezentanca Norveške premagala Finsko s 4:0 (3:0).
Srečanje med nogometnima reprezentancama Jugoslavije ln Avstrije, ki bo prihodnjo nedeljo v Beogradu, bo vodil francoski sodnik Harzic. Srečanje drugih moštev, ki bo na Dunaju, pa bo pod vodstvom poljskega sodnika Aie-ksandrowicza.
stva v dirkanju z motorji. V Monzi so v posameznih kategorijah zmagali: 125 cem Ubbiali (It) na MV povprečna hitrost 159.640, 250 cem Provinl (It) na Mondial 176.115, 350 cem MC Intyre (VB) na Gi-lera 180.063, 500 ccm Liberatl (It) na Gi-lera 186.275, prikolice Milani (It) na Gi-lera 159.455. Naslove svetovnih prvakov za leto 1957 pa so osvojili:	125 ccm
Provimi (Mondial), 259 ccm Sandford (Mondial), 350 ccm Campbell (Guzzi), 500 ccm Liberatl (Gilera), prikolice Hil-lebrand (BMW). V tekmovanju znamk motorjev pa so zmagale: 125 ccm Mondial In MV Avgusta, 250 ccm Mondial, 350 ccm Gilera, 500 ccm Gilera, prikolice BMW.
Avstrijska smučarska zveza kot organizator prihodnjega svetovnega prvenstva v smučanju v alpskih disciplinah, je objavila razpored prvenstva, ki bo od 2. do 9. februarja 1958 v Bad Gastei-nu. Tekme bodo potekale takole: 2. II. slalom — moški, 3. II. slalom — ženske, 6. II. veleslalom — moški; 6. II. smuk — ženske, 8. II. veleslalom — ženske, 9. II. smuk — moški.
Pred nekaj dnevi je bilo v Neaplju zaključeno letošnje evropsko prvenstvo v jadranju z jadrnicami tipa »Finn«. Evropski-prvak je postal Belgijec Nelis, Jugoslovan Pavčevič pa se je med 12 udeleženci uvrstil na deseto mesto.
DVA REKORDA ZA MONTSERRETA
Francoski plavalec Guy Monserret. je dosegel pred nekaj dnevi dva nova evropska rekorda. Najprej je preplaval 800 m v času 9:28.6, kar je za 9.6 sekunde boljše od dosedanjega rekorda njegovega rojaka Boiteuxa, potem pa je v na 1500 m prosto 18.T2.0. Ta rezultat je Cannesu zabeležil še evropski rekord za 13.2 sekunde boljši od dosedanjega rekorda njegovega rojaka Boiteuxa in četrti najboljši rezultat na svetu vseh časov. Ko je plaval novi rekord na 800 m, Je imel na 400 m odlični vmesni čas 4:38.2.
V rekordno listo pa se je z novim svetovnim rekordom zabeležil tudi Japonec Yamanaka, ki je preplaval 800 m prosto v času 9:25.5,
Lahke dela Meiacev s Švedi
1860.
^ drugi predaji, ki jo je .... tekel Janez Pavčič, se ni do-
kot5frei?len'k> ™ predal je še vedno biji	za obema ekipama, ki sta
Uk Prej pred Odredom. V zad-®vetrri	k' je bila najdaljša, pa
tinn„ja Dl mogel uspešno odbijati tekač v nekaterih znanih odličnih Ojj.A?Vi Se 100 m pred ciljem je bil kaig ■ Ppl L toda njegov zadnji te-
dva	na cilju prehitela še
W' 6ed,mo mesto pa je tudi zelo bjjj ^ spch Od redovih tekačev, ki so
kajti A11 ,na 1®™ tekmovanju enajsti, Ponrčasovno so se letos zelo dva ipA1' ^a svoi Dapeh 50 prejeti Dapi-.jPa Pikala in manjšo denarno Beoio-t j' Rezultati:	1. Partizan-
48;2c a<~ (Futo, Sulx>tič, Pavlovič), l):a ’ J; Triom,fo-Genova 49:47, 3.
Zvezrl -"lacenza 50:01,	4. Crvena
7, n'.a 50:11, 6. Munchen 1860 50:27, Wred 50:30
Nogomet na Isiandu
V	preteklih sedmih dneh so imdli v prestolici Islanda, Reykjaviku, kar dve meddržavni tekmi, obe sta bili tudi kvalifikacijski za svetovno nogometno prvenstvo. V prvi tekmi so igrali domačini s Francozi in izgubili z 1:5 (0:2). Tri dni kasneje pa. so bili njihovi nasprotniki Belgijci in tudi ta tekma se je končala s porazom islandskih nogometašev. Belgija je zmagala s 5:2. Stanje v drugi kvalifikacijski skupini je sedaj naslednje: Francija 6, Belgija 4, Island 0. Odločala bo tekma med Belgijo in Francijo, ki bo 27. oktobra v Bruslju, v kolikor zmagajo Belgijci, bo potrebna še odločilna tekma na neutral-nem igrišču, v primeru neodločenega rezultata ali zmage Francije, pa so si Francozi zagotovili vozovnice za Švedsko.
V	Italiji je gostovala najboljša enajsterica Sovjetske zveze, Spartak iz Moskve. V prvi tekmi ko Rusi v Firencah premagali Fiorentino s 4:1 (2:1), v drugi pa so v Milanu proti istoimenskemu klubu dosegli le neodločen rezultat 3:3 (0:2). v prvi igri so zaigrali odlično, za drugo pa pravijo, da so bili že nekoliko utrujeni. Drugi rezultat res ne pred-
Po minimalnem porazu v Helsinkih, je atletska reprezentanca Nemčije odpotovala v Stockholm, kjer se je pomerila s švedsko in zmagala s 117:95 točkami. Pomembnejši rezultati:	100 m
Germar (N) 10.5, 200 m Hass (N) 21.5, 408 m Ktihl (N) 47.8, 880 m Stracke (N) 1:53.2, 1509 m Weern (S) 3:44.2, 5000 m Laufer (N) 14:37.8, 10.000 m Sehade (N) 30:04.2, 110 m ovire Lauer (N) 14.6, 400 m ovire Jantz (N) 52.6,	3000 m zapreke
Tjčmebo (S) 8:55.6, višina Dahi (S) 201, daljina D511 (N) 7.06, troskok Eriksson (S) 15.00, palica Lind (S)	4.20, krogla
Lingnau (N) 16.73, disk Arvidsson (S) 52.86, kopje VVill (N) 74.78, kladivo As-piund (S) 59.86, 4 X 100 m Nemčijg 40.9, 4 X 400 m Nemčija 3:09.6.
Atletsko prvenstvo Sovjetske zveze je tudi v nadaljevanju dalo še vrsto odličnih rezultatov. Predvsem se je odlikoval Vladimir Kuc, ki je po porazu na 10 km zmagal s precejšnjo prednostjo na 5000 m tn dosegel s 13.48.6 najboljši letošnji rezultat v tej panogi. Sicer so talij doseženi še naslednji boljši rezultati: 400 m Nikoiski 47.4, 1500 m Pipin 8:48.8, 3900 m zapreke Ržičin 8:40.4, Jevdokimov 8:48.8, Sokolov 8:49.8, troskok Rjakovski 16.29, Sčerbakov 15.98, palica Bulatov 4.59, Cernobaj 4.45, kopje Cibulenko 79.26, ženske: 180 m Krepkina 11.5, Popova 11.6, Itkina 11.7, 200 m Itkina 24.2, Popova 24.2, 860 m Jermolajeva 2:05.0, otka-lenlco 2:07.3, višina Cenčilc 174, disk
znani igralci so bili izločeni po igralcih, ki so na jakostnih lestvicah mnogo nižje, ali pa jih v razvrstitvah najboljših sploh zastonj iščemo. Doslej velja omenit! naslednje važnejše rezultate: Cooper (Av-stral) : Vincent (ZDA) 6:3, 6:2, 6:2, Niel-sen (Dan) : Richardson (ZDA) 3:6, 4:6, 13:11, 7:5, 6:4, Flam (ZDA) : Green (ZDA) 8:6, 2:6, 6:1, 7:5, Ayaia (Chile) : Nielsen (Dan) 6:4, 6:4, 8:6, Seixas (ZDA) : Emerson (Avstral) 6:2, 6:2,	6:4, Andersson
(Avstrai) : Savitt (ZDA) 6:4, 6:3, 6:1.
Na turnirju profesionalcev v La Baulu je Hoad premagal Seguro z 9:7 in 8:6? RosewalI pa Kramerja s 4:6, 6:1 in 6:3.
Zototouhina 50.68, Bel jakova 50.46, Po-nomareva 50.10.
V Jeni je atletska reprezentanca
Vzhodne Nemčije premagala Norveško z 129:105 točkami. Boljši rezultati: 100 m Nilsen (N) 10.5 , 200 m Kotuiskl (VN) 21.5, 400 m Meinelt (VN) 48.9, 860 m Boy-sen (N) 1:49.0, 150fmBoysen (N) 3:45.1, 10.000 m Honke VN) 29:49.0, 110 m ovire Olsen (N) 14.5, višina Thorkildsen (N) 203, palica Preussger (VN) 4.35, kladivo Ktihl (VN) 16.47, disk, Schtilzgen (VN) 51.64, kopje Frost (VN) 75.78, kladivo Strandli (N)	59.65,	4 X 100 m Vzhodna
Nemčija 41.5, 4 X 400 m Vzhodna Nemčija 3:15.0, deseteroboj Hengst (VN) 6092, maraton Olsen (Nor) 2:3:07.2.
Vzhodnonemški metalec krogle Kiihl je dosegel v Berlinu nov rekord Vzhodne Nemčije z rezultatom 16.89 m.
Organizator polnočnega teka v Sao Paolu »Gazeta Esportiva« Je povabil na letošnje tekmovanje tudi dvakratnega olimpijskega zmagovalca Vladimirja Kuca.
Naš odlični maratonec, Franjo Mihalič, pa je dobil povabilo, da se udeleži velikega maratonskega teka, ki bo 1. decembra v japonskem mestu Fukuoka. Razen Mihaliča so Japonci povabili še Francoza Mimouna, Finca Karvonena, Amerikanca Kellyja ter po enega predstavnika Sovjetske zveze ln Južne Koreje.
VAŽNO ZA NOGOMETNE SODNIKE!
V sredo 11, t. m. ob 16. uri bo za vse nogometne sodnike ljubljanske pod-zveze obvezen zdravniški pregled v zdravniški ambulanti Center, soba 103, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Vsi sodniki naj opravijo v ponedeljek ali torek na Protituberkuloznem x dispanzerju na Masarykovi cesti rentgenski pregled.
PNS Ljubljana
VPISOVANJE V VIŠJO SOLO ZA TELESNO VZGOJO V LJUBLJANI
Kandidati za vpis v I, letnik naj se zberejo dne 23. septembra oh 9. uri v prostorih šole na Taboru št. 13, kjer bodo zdravniško pregledani.
Dne 24. septembra ob 8 uri zjutraj se bo pričela v prostorih šole na Taboru št, 13 preizkušnja fizičnih sposobnosti kandidatov, ki obsega tek na 100 m, 1000 m (za ženske 800 m), skok v višino, suvanje krogle (7,25 ali 4 kg), poljubno vajo na bradlji, poljuben preskok čez konja oziroma kozo, plezanje po vrvi, spretnost v obvladanju žoge ter plavanje.
Sprejeti kand‘dati se bodo vpisa!! takoj po opravljeni preizkušnji. Ob vpisu morajo predložiti spričevalo o opravljeni veliki maturi, oziroma diplomo srednje strokovne šole.
Vpis za slušatelje II. in III. letnika bo od 25, do 30. septembra. Naknaden vpis bo dovolila uprava šole samo na podlagi prošnje, v kateri je treba obrazložiti vzrok zakasnitve.
Predavanja na šoli se bodo pričela 1. oktobra t. 1.	Uprava šole
ŠE ZAPOZNELA TEKMA slovenske plavalne lige
V petek popoldne je bito na plavall-šču Kolezlje srečanje med moštvom PK Ru-arja iz Trbovelj in drugo ekipo 2pk Ljubljane. V tekmovanju so zmagali plavalci Rudarja, ki trenutno vodijo v tej skupini slovenske plavalne lige. vendar pa dokončnega rezultata še ni, ker je bila tekma med Rudarjem in Celulozo (v kateri je zmagal Rudar) razveljavljena. Zmagovalci v posameznih disciplinah so naslednji: moški — 100 m crawl; Zeienšek (R) 1:09.8, 400 m crawl Zeienšek 5:42.2,	298 m prsno
Hauck (R) 3:14.3, 200 m metuljček Vol-'kar (Lj) 3:12.4, 100 m hrbtno Abram (Lj) 1:23.8,	4 X 280 m crawl Rudar 11:20.8,
ženske: 180 m craui Kočar (R) 1:29.8, 400 m craivl Koritnik (Hud) 6:55.8, 288 m prsno Bukovec (Lj) 3:34.1, ioo m metuljček Irt (Rud) 1:49.6, 100 m hrbtno Kočar (Rud) 1:34.0,	4 X 100 ra crawl Rudar
6:28.0. V vvaterpolo tekmi Je zmagala Ljubljana z rezultatom 9:0.
LETO XIIL Štev. 36
Stran 7
Uspela repriza - izenačen rekord

, Kranj, 8. sept. »Speedway osva-• jak, ta trditev je dobila lep dokaz na današnji prireditvi v Kranju. Na dvodnevnih mednarodnih speedway dirkah so startali samo avstrijski in jugoslovanski dirkači, vendar so bili gledalci priče zanimivim borbam. Tekmovanje je bilo na stadionu Mladosti v Stražišču in je zbralo lepo število gledalcev. Včeraj im danes je bilo na startu 12 vozačev, od teh 4 Avstrijci. Včeraj ni nastopil naš najboljši zastopnik Regvart, zato pa se je danes tembolj e odrezal kot najboljši Jugoslovan. Vreme je bilo prireditelju AMD iz Kranja zelo naklonjeno.
Včeraj je bilo tekmovanje po izločilnem sistemu. Na startu je vrzel — zaradi odsotnosti Regvarta — zamašil Mrak Vinko, tako da se je program nemoteno odvijal. Po prvih treh vožnjah smo videli, da bodo imeli glavno besedo Avstrijci, ter Jugoslovana Klemenčič in Medved. Četrta vožnja pa je prinesla na tem odličnem dirkališču prvo nezgodo. Že takoj po prvem ovinku je nastala precejšnja gneča in žrtev je bil — podobno kot v Mariboru — Baumana. Z motorjem je priletel v betonsko ograjo na srečo pa ni dobil težjih poškodb, le motor je hudo poškodovan. Najzanimivejša vožnja tega dne je bil finale, kjer so startali 3 Avstrijci in Klemenčič. Zmagal je Hart pred soro-jakom Schenkom, medtem ko sla Steuber in Klemenčič odstopila zaradi okvar motorjev. V ponovni vožnji, borbi za tretje mesto, je bil Avstrijec Steuber boljši, ker je Klemenčič padel.
Danes popoldne si je dirke ogledalo okoli 6000 gledalcev, ki so prav gotovo vsi prišli na svoj račun. Tekmovali »o posamezno, obenem pa je bil na sporedu tudi prijateljski dvoboj med moštvom Avstrije in Jugoslavije. Ker sta v avstrijski ekipi manjkala dva tekmovalca, sta mesto njih vozila Jugoslovana Zovko in Lampe. Jugoslovansko ekipo pa so sestavljali: Regvart. Medved. Klemenčič, Jama, Mrak in Mihalinec.
Dirke je zlasti poživilo ekipno tekmovanje. Jugoslovani so bili v vodstvu vse do 13. vožnje od skupno 18. V 13. vožnji pa sta za Avstrijce startala Hartl in Hufer, za Jugoslovane pa Mrak in Mihalinec, ki so dosegli takle vrstni red: Hartl, Mrak, Hofer, Mihalinec. Tako so
Avstrijci zbrali 4 točke, Jugoslova-ni pa 2 in stanje dvoboja je bilo izenačeno 45:45. Tudi naslednje 3 vožnje niso prinesle odločitve, tako da se je ekipni dvoboj Avstrija : Jugoslavija končal neodločeno 54:54.
KAKO SO POTEKALE VOŽNJE?
Tretja vožnja je bila danes ena najzanimivejših. Takoj po startu je prešel v vodstvo Regvart, ki ga je obdržal vse do konca. Medtem pa se je med ostalimi tremi vodila ostra borba. Zlasti sta se ves čas menjavala v vodstvu Schenk in Medved. Končno je Schenku uspelo priti kot drugemu v cilj.
Peta vožnja je potekala v znamenju dvoboja med Hartlom in Reg-vartom. Regvart je bil takoj po startu tretji, nato pp se je nekoliko prebil v ospredje, ni mu pa uspelo prehiteti odličnega ILartla, ki danes ni bil niti enkrat poražen in tako postal zmagovalec med posamezniki.
V osmi vožnji je uspelo Hartlu izenačiti dosedanji Kaiserjev rekord 18 sekund za 1 krog ali povprečna hitrost 83.2 km na uro.
V deveti vožnji je imel Klemenčič izredno smolo. Najprej je padel, nakar se je hitro pobral in nadaljeval vožnjo. Zgodila pa se mu je nesreča, da je ponovno padel in zelo poškodoval motor, tako da je moral odstopiti.
Trinajsta vožnja je potekala »v znamenju dvoboja med Regvartom in Medvedom. Kljub prednosti Medveda, ki si jo je pridobil takoj po startu, sta tekmovalca vozila vzporedno, končno pa je tik pred ciljno črto R.egvartu uspel naskok in zmaga.
bila
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne akcije — vse nas je zadovoljevalo, za Kladiv ar pa je to merilo že skoraj na katastrofo. Vse drugače je potekala igra Odreda v prvem polčasu, kot na vseh dosedan jih tekmah v pripravah za prvenstvo. Čeprav je bil nasprotnik za razred slabši, lahko govorimo tokrat o svojstveni igri, katere plod so bili učin-kviti goli.
Čemu tako?
Organizacija tekmovanja je odlična.
Rezultati: sobota — posamezno: 1. Hartl, 2. Schenk, 3. Steuber (vsi A), 4. Klemenčič, 5. Medved (oba Hrv), 6. Zovko (Srb), 7. Lampe (Sl), 8. Hofer (A), nedelja — posamezno: 1. Hartl 18 točk, 2. Schenk (oba A) 15, 3. Regvart (J) 14, 4. Mrak Vinko 13, 5. Klemenčič 11, 6. Zovko 9, 7. Medved 8, 8. Steuber 5, 9. Jama (J) 4, 10. Mihalinec 3, 11.—12. Lampe in Ilofer po 2 točki.	Javornik
Vmes, ko smo zadovoljim ugotavljali, da je igra Odreda dobra, so Kladiva rje vi igralci zagrešili prekršek nad Eričem. Upravičeno je bila prisojena 11-metrovka. Toda, ko smo nekaj trenutkov čaikaili na izvajalca te kazni, se je pojavil ob beli točki vratar Odreda Jazbinšek. »Čemu to?« so se vprašali gledalci. Zares — čemu je bilo treba? Nekdo je pravilno pripomnil: »Ali ni mladi Jazbinšek nekoliko nadut. Kot bi hotel posnemati Hajdukovca Vtrli-ca...?« Prav gotovo bi lahko to storil neki napadalec, _saj so se tokrat kot strelci dobro izkazali.
»odločil« za boljše igranje in da bo verjetno dobro začel prvenstvo. Prijetna osvežitev v napadu je mladi, pa izredno nevarni strelec Erič, zagrizeni pa so bili tudi Cuban. Žižek in Halilagič, vse pa je pametno usmerjal Hočevar. Krilska vrsta in obramba sta svojo nalogo dobro opravili.
Nasprotno nam je Kladivar, ki je sicer nastopil s 4 mladinci, vzbudil nemir, kako bo z njegovim startom v MVC ligi. Prihodnjo nedeljo ima namreč že v prvem kolu spopad z varaždinsko Slobodo in s takšno igro ne more upati na uspeh. Odlikovali so se le posamezniki.
T. B.
Partizan trdno v vodstvu
Budučnost : Dinamo 0:1 (0:0)
: TRIGLAV, KRIM...
(Nadaljevanje s 1. strani)
min. je streljal Valjavec iz kota in žoga je nepričakovano zletela v mrežo. 2:1 za Krim. V nadaljevanju igre so igralci Grafičarja še bol j popustili, imeli so sicer neka j priložnosti za izenačenje rezultata, toda njihovi streli so bili netočni. Igralci Krima pa nijo mogli rezultata povišati, ker so žogo podajali netočno in neefektno.
P. A.
Tržič : Ilirija 3:1 (2:0)
Tržič, 8. sept. Danes je bil v Tržiču trojni nogometni spored. Dopoldne sta se pomerili za mladinsko prvenstvo Gorenjske ustrezni moštvi Mladosti iz Kranja in Tržiča. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1 (0:1).
Kot predtekma glavne tekme med Tržičem in Ilirijo iz Ljubljane je bilo srečanje pionirskih moštev Na-kla in Tržiča za prvenstvo Gorenjske. Zmagalo je moštvo Nakla z 1:0 (1:0).
V glavnem prvenstvenem srečanju 1 j ubij a n s ko- p rimar s ke lige med domačini Tržičem in Ilirijo iz Ljubljane, ki se je končalo 3:1 (2:0) za domače, so Tržiča,ni zaigrali kot prerojeni. Že v 12. minuti so dosegli prvi gol po Mešku, ki je bil strelec vseh treh golov. Svojo premoč v prvem polčasu so povečali v 44. minuti. Položaj se ni spremenil v drugem delu igre, ki so jo Imeli domačini ves čas v svojih rokah ter v 70. minuti dosegli tretji gol. Gostje pa so 7 minut pred koncem dosegli edini uspeh. Zmaga domačih je zaslužena, rezultat pa bi bil lahko še mnogo boljši. Najboljši na terenu je bil Jadanac. Tekmo je pred 300 gledalci dobro sodil inž. Skalar iz Ljubljane.
Ilirija: Breceljnik, Kobal, Pred-njak, Marčun. Jenko, Bujas, Lati, Zabukovec, Rojina, Kozinc, Haneman.
Tržič: Oblak, Peternel, Kosmač, Jadanac, Klarič, Čustojič, Dornik, Zaletel, Puškarjevič, Mežek, Krašovec.	Štefe
V drugem delu nekoliko slabše Drugi polčas se je takoj začel z 11-metrovko. Zagrešil jo je vratar Babnik, kazen pa je izvedel Rojnik in bil uspešen — 5:1. Po tem golu," ki je bil edini v korist gostov, so Odredovci nekoliko popustili, kot bi si hoteli privoščiti nekaj oddiha za nadaljnje »obstreljevanje« vratarja gostov. Na šesti gol smo spet čakali nekaj časa, pa bili zato bolj presenečeni kasneje, ko je Odredov napad še bolj odprl svoj »register« in dosegel visoko zmago.
Ta današnji uspeli nam vzbuja upanje, da se je Odred dokončno le
Titograd, 8. sept. Pred 8000 gledalci je zmago in edini gol tekme dosegel za Dinamo Jerkovič v 80. minuti, s tem pa tudi dve dragoceni točki. Moštvo Dinama je zaigralo slabše, saj je imelo samo še eno priložnost in to v 62. minuti, ko je Jerkovičev strel iz razdalje kakih 20m vratar Bjelojevič odbil v kot. Budučnost je imela več priložnosti, vendar strelci niso znali izkoristiti možnosti. Vsekakor se jim je prevelika samozavest maščevala in so izgubili dve točki. Dapadi Bud ličnosti so prišli cesto le do 16-metrske-ga prostora in se razbijali ob sigurni obrambi Crnkoviča.
Zagreb : Split 2:1 (2:0)
Spartak : Željezničar 3:2 (1:0) Velež : Vardar 1:0 (0:0)
BSK : Vojvodina 1:2 (0:1)
Celje, 8, sept. Okrajna zveza »Partizan« Celje je danes Izvedla sektorska društvena prvenstva v atletiki. Tekmovanja so bila v Celju, Žalcu, Velenju, Mozirju in Rogaški Slatini. V vseh omenjenih centrih se je zbralo nad 400 atletov ih atletinj, ki so tekmovali v osnovnih atletskih disciplinah na primitivnih napravah. Vsi rezultati bodo računani po mnogobojskih tablicah, tako da bo določen tudi ekipni prvak društev »Partizana« celjskega okraja za letošnje leto.
Iskord nad rekordi
(Nadaljevanje s 1. strani) gel jo drugič in spet zgrešil. Tekma se je prav ob tej stotici še bolj zaostrila in domači igralci so med seboj kar tekmovali, kdo bo dose-
V tretjem kolu zvezne košarkarske lige smo spet doživeli nekaj presenečenj. Nas predvsem razveseljuje odličen rezultat Olimpije v tekmi s Slobodo, s čimer so si ljub-
mra ra .g*«	rr-sffig
Rudar : Jesenice 2:5 (1:2)
Idrija, 8. sept. — Za današnje srečanje obeh novincev v ljubljansko primorski ligi je vladalo ogromno zanimanje. Na Igrišču se je zbralo nad 1000 gledalcev, ki niso bili zadovoljni z igro domačinov. Gostje so bili premočni v prvem in drugem polčasu, domačini pa nervozni. Gole za goste so dali Klinar 2, Hribar 2 m Gnezda avtogol, medtem ko sta bila za domačine uspešna Crnobrnja in Likar.	Golob
V CELJU.. .
je nastopilo okrog 100 tekmovalcev in bi omenili samo zmagovalce. Pionirke: Kompolšek (Šentjur) 60 m 9.8, daljina 386, pionirji: Pestotnik (C. M.) 60 m 8.2, daljina 4.84, krogla Krajšek (Ljubečna)) 14.90, mladinke: Cater (C. M.) 60 m 9.1, višina 135, krogla 8.28, daljina Zupet (Šentjur) 4.16, člani:	Urbajj (Šentjur)
100 m 11.8, višina 165, daljina 6.56, krogla Cafuta (C. M) 9.90,
Kralj. Moral je izvajati osebno napako in tokrat tudi uspel. Spraševali smo se kakšen bo končni rezultat. Minute so se odmikale in bližal se je konec tekme. Nenadoma je moral zapustiti igrišče Kralj in ostali so samo štirje igralci Olimpije. Občinstvo je hotelo videti kdo bo nadomestil odličnega Kralja. In glej ni bilo na klopi za košem niti enega igralca. Ker vsi preostali, ki bi morali dočakati konec tekme v športnem dresu, so predčasno zapustili igrišče. To potezo moramo ostro grajati. Občinstvo je bilo kljub odlični igri domačega moštva, prav nad to potezo, močno razočarano, saj je bilo na dlani, da so fantje pozabili, kaj je disciplina. Gostje so s pridom izkoristili zadnje minute igre in prav v teh trenutkih nasuli domačinom nepotrebne koše. Prav ogorčeni so bili nad tolikšno malomarnost jo, kot je naša Olimpija. V zadnjih sekundah fro se preostali štirje Olimpijci nekoliko zbrali, šn Dermastia, ki tokrat ni bil najboljša moč ie dosegel 130 boš. S tem pa je bil dosežen tudi rekord, ki ga do danes v prvenstvenih srečanjih zvezne lige še nismo zabeležili.
Kako so igrali domačini? Odlično! Vse je brezhibno delovalo kot precizen stroj in po zaslugi gostov, ki niso zadrževali žoge smo tudi doživeli rekord nad rekordi. Za tolikšen podvig naše čestitke požrtvovalnim fantom! In gostje? Žal se niso mogli zoperstaviti razigranim akademikom. Pohvaliti pa moramo njihovo vzorno disciplino in pravo športno vedenje. Kljub katastrofi so igralci častno prenesli poraz, še več ob sijajnih potezah domačinov so se tudi sami navduševali in na »odprtih scenah« čestitali svojemu nasprotniku. Zares takšna ekipa kljub vsemu zasluži našo pohvalo!
Olimpija: Kristančič 34, Danev 29, Lokar 21, -Kralj 16, Dermastia 10, Kandus 9, Bajc 7, Brišnik 4.
Sloboda: Novakovič 26, Miladinovič 9, Stojkov 7, Kifer 4, Petrov 5, Dugomič 2, Skorobrin 2. L. M.
svojo "razliko v" koših. S precejšnjo nestrpnostjo smo pričakovali rezultat najpomembnejšega srečanja tega kola med C. Zvezdo in Proleter-jem. Proleter, ki si hoče za vsako ceno utrditi svoj položaj na vrhu lestvice, je moral odpotovati v Beograd in nastopiti proti C. zvezdi. Igralci iz Zrenjanina so bili ze pred odhodom v Beograd precej pesimistično razpoloženi in so se tega srečanja brez sramu zelo bali. Njihov strah je bil tudi upravičen, saj so Beograjčani zaigrali v velikem slogu in porazili naj večjega tekmeca za osvojitev prvega mesta prepričevalno. Najboljši pri Beograjčanih je bil Kolakovič, ki je dosegel 27 točk,
Triglav : Slovan 4:3 (3:1) Nova Gorica : Izola 3:1 (3:0)
v zalcu...
je nastopilo 120 tekmovalcev iz
6 partizanskih društev Savinjske doline. Rezultati so nekoliko slabši, ker so tek-
movalci nastopili na travnatem igrišču, pa tudi druge naprave niso bile prvorazredne. Rezultati — člani: Cizej (Go-milsko) 100 r 11.9, daljina 6.03,	1009 m
Satler (Žalec) 2:51.0, višina Soline (Gom) 160, krogla Kotnik (Žal) 11.35, 4 X 100 m Žalec 51.8, ekipe Žalec 5745, Gomilsko 5438, mladinci — 100 m Fric (Prebold) 12.5, 1000 m Lakner (Zal) 2:58.2, daljina: Travner (Braslovče) 5.25, višina Krušič (Zal) 150, krogla Vidmajer (Zal) 11.32, 4 X100 m Žalec 52.5, ekipe Žalec 5031, Prebold 4989, Gomilsko 4791; člani: Zil-nik (Gom) 60 m 9.4, krogla 8.74, daljina Krašovec (Braslovče) 3.90, višina strnad (Braslovče) 120, mladinke: Cizej (Gom) 60 m 9.4, daljina 3.92, Sme (Preb) višina 115, krogla 8.89,	4 X 60 m Prebold 37.8,
pionirke: 60 m Radišek (Brasi) 9.8, met Žogice Pirš (Žal) 41.5, daljina Kregar (Zal) 3.38, pionirji: Randl (Žal) 60 m 8.3, krogla 10.18, daljina Cerovšek (Zal) 4.43.
Rezultatov iz Velenja, Mozirja in Rogaške Slatine v času poročanja še nismo prejeli.	Jug
BRANIK : JEDINSTVO (Cak.) 6:2 (3:1) Mladinci: KLADIVAR DINAMO (Zgb) 3:1 (1:1)
MARIBOR : 2SD CELJE 4:2 (1:1)
Študentske igre v Parizu
Lorger in viraterpolisti
PRVI V PARIZU
jJHl IVUlUivo i iv,	J v --	0	~	_
medtem ko so se Loči, Min ja in Ra-16 in 15 točkami.
dojič zvrstili s 17,	-■* ^	...
V Karlovcu je domači Železničar zasluženo premagal Jugomontažo in si s tem pomagal za eno mesto navzgor. Preostala je še tekma med Lokomotivo in BSK. Medtem ko so železničarji v prvem polčasu vodih kar s 14 točkami razlike je BSK uspelo v silnem finišu dohiteti Lokomotivo in jo prav za zaključek tudi premagati. Preostane torej še ena tekma tega kola med Partizanom in Ljubljano, vendar v času našega poročanja rezultata še ne poznamo, ker je to srečanje danes zvečer.
Rezultati:
C. Zvezda : Proleter 91:73 (43:34) Železničar : Jugomontaža 68:60 (36:27)
Lokomotiva : BSK 79:84 (46:32) Zadnja vest:
Partizan : Ljubljana 77:38 (32:32)
V nadaljevanju svetovnih študentskih iger v Parizu so Jugoslovani osvojili še eno zlato medaljo. Reprezentanca wa-terpola je v odločilni tekmi premagala Madžarsko s 6:5 (2:1) in si tako zagotovila naslov prvaka. Na atletskem sporedu Je nastopilo še nekaj Jugoslovanov, ki pa niso dosegli kakih presenetljivih rezultatov. Dokaj dobra je bila v teku na 800 m Milica Rajkov s tretjim mestom, razen tega pa so se v finalno tekmovanje uveljavili tudi še Lorger, Pe-trušič in Murat. Nekaj rezultatov — 100 m: Germar (Nemč) 10,5, Murchison (ZDA) 10.5, 400 m: Oberste (Ne) 48.0, peti Grujič (Jug) 49.0, 400 m ovire: Iljin(SZ) 53.3; troskok:	Rijakovski (Sovj. zveza)
16.01, peti Jocič (Jug) 14.65:	krogla:
Ovsepjan (SZ) 16.57, ženske —	800 m:
Jermolajeva (Sovj. zveza) 2:12.3; višina: Balas (Rom) 166; krogla:	Ziblna (SZ)
15.75; plavanje — 400 m prosto: Kohler (Nemč) 4:48.7,	100 m hrbtno:	Miersch
(Nemč) 1:07.2, 200 m prsno: Klopotowski (Poljska) 2:45.3, ženske — 100 m prosto: Voog (SZ) 1:06.9;	400 m prosto:	Voog
(SZ) 5:32.6;	100 m metuljček:	Pozdniak
(SZ) 1:16.6. V finale košarkarskih tekmovanj sta se uvrstili reprezentanci Madžarske in Francije. Na odbojkarskem turnirju za moške je ČSR v finalu premagala Francijo s 3:0. V borbi s sabljo je zmagal Poljak Gonsior.
Danes so bila na svetovnih študent-
ler s 7.19 m tretji, Murat pa je na 1500 m osvojil četrto mesto.
V nadaljevanju študentskih športnih iger v Parizu so bili v atletiki doseženi še naslednji rezultati — 800 m: Lavrcnz (Nemč) 1:50,3; palica: Wazny (Polj) 4,40, Wclbouru (ZDA) 4,30, Lukman (Jug) 4,25; kladivo: Sa-mocvetov (SZ) 58,60, Bezjak (Jug) 57,95, ženske — 200 m: Itkina (SZ) 24,8; krogla: Ziblna (SZ) 15,75, Brown (ZDA) 14,49, Usenik (Jug) 14,02.
Prvi dan plavalnega dvoboja reprezentanc Italije in Švedske v Genovi se je končal z vodstvom domačinov s 63:56. Boljši rezultati — 100 m prosto: Pucci (It) 57,5; 1100 m prosto: Romani (It) 19:12,8; 100 m hrbtno: Elsa (It) 1:07,7; 4 X 100 m mešano: Italija 4:27,6; ženske — 100 m prosto: Jobson (Šved) 1:06,5; 100 m metuljček: Varde (Šved) 1:17,6; 100 m 100 m hrbtno: Fajdiga (It) 1:18,0, 4 X 100 m prosto: Švedska 4:37,5.
V nadaljevanju atletskega . prvenstva Jugoslavije za mlajše mladince sta bila dosežena še dva državna rekorda. Član Kladivarja Naraks je tekel na 2000 m 5:41.8, Lacko (Dinamo) pa na 300 m 36.6, Ostali rezultati — 100 m ovire: Vlahovič (Part) 15.8,	4 X 100 m:	Ljubljana 45.9,
troskok: Popmijatov (Senta) 13.23, palica: Rojko (Ljublj) 3.40, krogla: Tomasovič (Senta) 16.46, kopje: Kač (KI) 57.38. — Mladinke — 60 m:	Puc (Lj) 8.0, 80 m
ovire:	Rajnholc (Senta) 12.2, daljina:
Rajnholc (Senta) 5.06, disk: Juse tič (Sarajevo) 35.25.
KRIZ — 3,78 m OB PALICI
Zopet rekord
Olimpija	12	9	0	3	909:736	18	skih Igrah v Parizu zaključena atletska
Proleter	12	8	1	.3	972:860	17	tekmovanja. Največji uspeh je dosegel
Ljubljana	12	8	1	3	837:758	17	Stanko Lorger, ki je zmagal na 110 m
BSK	12	7	1	4	776:744	15	ovire z rezultatom 14.6, pred Bolgarom
Jugomontaža	12	7	0	5	817:844	14	Kaburovom ’ in drugim Jugoslovanom
Crvena zvezda	12	6	0	6	783:766	12	Petrušičem 14.9. Slabše se je odrezal Mu-
Željezničar	12	4	0	8	728:811	8	goša, ki je s povprečnim časom 14:32.8
Sloboda	12	3	b	8	719:869	7	na 5000 m zasedel le drugo mesto za
Partizan	12	3	1	8	776:817	7	Angležem Gilliganom, ki je tekel 14:31.2.
Lokomotiva	12	2	1	9	758:855	5	V skoku v daljino je bil Jugoslovan Mi-
Ze včeraj se je v Beogradu pričelo letošnje prvenstvo Jugoslavije v atletiki za mlajše mladince. Najboljši rezultat včerajšnjega tekmovanja je nov slovenski in jugoslovanski rekord za starejše in mlajše mladince, ki ga je dosegel član Odreda Borut Ingolič na 1000 m z 2:30,4. Nekaj ostalih rezultatov — 100 m: Rokvič (Partizan) 11,3; 700 m ovire: Šketa (Kladivar) 41,4; višina: Novakov (Bačka Palanka) 175; daljina:	Vukov (Zemun)
6,36; kladivo: Ledinek (Mrb) 59,63; mladinke — 100 m: Rajnholc (Senta) 12,6; 600 m: Gabe-lica (Osijek) 1:46,0; 4 X 100 m: Senta 53,0.
Danes dopoldne je atletski klub Svoboda priredil na Viču atletsko tekmovanje, ki so se ga razen atletov prireditelja udeležili še tekmovalci Odreda-Čeprav napr-ve niso bile n-.jboljše, so bili doseženi nekateri solidni rezultati in posebej moramo omeniti zlasti sk3-kalca ob palici Jureta Križa, ki je dosegel svoj osebni rekord z znamko 3.78 na-Boljši rezultati — 100 m: Gojkovič (Svoboda) 11.8, Solarevič (Sv) 11.9, Stamejči5 (O) 11.9, 200 m: Gojkovič (Sv) 23.3, Solarevič (Sv) 24.0, Stamejčič (O) 24.0, Pe5‘ (O) 24.3, 800 m: Tratnik (O) 1:59.0, Svetina (O) 2:03.1, Stamejčič (O) 2:05.6; P3' lica: Križ (Sv) 3.78, Pogačar (Sv) 3.40-Jovan (Sv) 3.30; krogla: Jovan (Sv) 10.88 mladinci — 60 m: Burger (Sv) 8.0, krogi3 Setnikar (Sv) 12.34, Gabrovšek (Sv) 12-21 disk: Arko (Sv) 39.96, Vidmar (O) 36.48 ženske — 60 m: Gojkovič (Sv) 8.7; krbS13 Hudobivnik (O) 12.59; disk: HudobiviH (O) 39.72.