Maršal Tito je govoril zastopnikom makedonskih zadružnikov "Zadruga je nov tip gospodarstva, ki prinaša nov, moderen način kmetijskega gospodarjenja" Skoplje, 5. avgusta. Med evojim biva-njem v Skoplju »e tovaos Tibo sprejel rielegacijo 230 krnetij&kih obdelovaMih 7.aročil vaše vlade vem, ka-ko se Je zadiužnisivo v makedcmski va-si pribiižno razvijaio in se razvija. Prišll smo do prepričanja, da je bila pri vas uporabljena praviina metoda vstopanja v zadruge ta da ie poziv za ustanav-Ijanje in vstopanje v oMelovalne zadni-ge kljnb doiočenim težavam našel v Makedoniji največji odziv, da se Ijudje zdnižujejo in ustanavljajo abdelovatne zadruge. Predvsem naj vam povem, zakaj smo se lotili fonrnranja zadrnžništva. Zalo, tov&riši in tovarišice, ker Je to živ-l}en$ska potreba na&e države. V naši državi snao uresničili revolucijo, likvi-dirali sbio stari režim, nagnali predstav-nike starega reda ter niihove pomagače in ŽE-udarje ter upostavili nov dmžbeai red. KapitaUzem v naši deieli smo v osnovi likvidirali, čeprav še ne dokonč-no, čeprav nekaj ntegovih tvstankov Le imamo. Toda lahko bomo likvidirall ta-di te ostanke, ker so v»e osnovne go-spodarske panoge naše dežele sociaH-stičn.e. ladustrija fe v rokah IJadstva, v sociaSistilnem sektorju, kakor je tudi v?a velika in mala trgovina, kakor so državni, ozironia ljudski tudi gozdovi in rudniki. Vse to ni veL v rokah nitl do-mačšh. nili tujlh kapitalistov, vse smo vzeli v državne, Ijudske roke, v socia-Usti&ni sektor. Ostal nam fe še eden najvažnejšib sektorjev našega gospodarstva, kmetij-stvo, kot po večini privatni selktor. Ra-zume se. da smo se morali tudi tu. na tem gospodarskero sektorju. lotiti dela na nov na^in. Tisti starj način obde-lovanja majhnih Individualnih gospodar-stev z zaostalim kmelijskim orodjem in siroji ali brez njib ni raogel in ne more vef astrezati sodobneirru novemn naLi-n« proizvodnje in indastrializaciii v na-Sl deželi, narafčanju števila delavcev v na$ih tovamah in graditvl vedoo novlh tovarn, ki nenehno absorbirajo novo de-lovno silo. Od kod pa prihaja ta nova delovna sila v uaše tovarne, v naSa pod^etja? Iz vasi Število kmetijskib de-lavcev se krči število indiistrijsklh de-lavcev pa narašfa. Našo deželo name-ravamo glede industiije dviqniti tako, da bo ena n*ijnaprednej5ih dežel. Totfa nam je pofreben f«di krnh. LJudje |edo zdaj čedalje več kruha, ker je čedalje v&fje število Hudi. ki sami kruha ne pridelnjejo, marveč delajo zdaf v indu-stri^i, lzdelufejo stroje in druge indu-strijske izdslke. Stari način gospodarjenja v kmetif-stvo ni sodoben. ce prhiaša tiste korl-stl, ki \o lahko prina§a moderno in in-tenzlvno obdelovanje zeinlje. Potrebno je torej, da gre sodaHzem tnd? na vas, k Kar zadeva pomoč, ki jo za zda) že tafcko nudimo zadružništvu, Je precej ufinkovita. Ta pomoč bo polagoma na-raščala in v enem ali dveh letih bo to-likšna, koHksoa je sploh potrebna na-§im zadrugam in zadružnikom, izražena pa bo v kresJitiranju in tehniki. Skratka, država upošteva zadružništvo prav tako, kakor upošteva graditev tovarn, elek-trifikacijo in razne druge gospodarske sektorje naže države. i Videli ste, da srao, ko smo se lotill • sestavljanja pelletnega plana. planirali in obravnavali naše moči in naše mož-nosti ter sestavili plan. Zdaj pri nas vse planiramo, keT socializma brez plana »i nsogofe zgraditi. V ta plan, ki $mo ga sesiavili in kl ga i/polnjujemo, pa }e vključeno tudj kmetijstvo. Pri nas se inora delati vse po planu. Zato morajo tudi delovni Ijudje oa vasi, zadryžniki iz nižjih do najvišjih zadrug, delati plan-sko, eastaviti si morajo plan in predvi-deti vse mogoče oaloge. ki }ih bodo izpolnjevall Š tem, da si zastavijo plan-ske aaloge, ki naj ustrczajo splošnemu planu zadružništva in kmetijstva pri nas. bodo lahko naše zadruge mnoqo hilre-}e napiedovale, Zadruga v Lazaropoliu na primer }e začela že prvi dan po usta-Rovitvi delati plansko. kakor tudi ce!a vrsta zadrug tu pri vas prav dobro de-Ia po planu. Seveda ci težko Ijudem v zadrugah prigovariati, da je traba dclati plansko, saj vsi naši zadružniki to po-polnoma razumejo. Na5i zadružniki ve-do. da to nj te pohrebno, raarveč1 tudi nujao. Naši zadružniki vedo, da je nuj-no, da si sestavijo p!ane, da deia|o po plaau, da se zavedajo, da ]e potrebno •spložno plairfranje, rn da raaanaejo, da so sestavni del našc veHke skupnosti &a-rodov sociallslične Jagoslavije. Ce jim morda včaisih posameztti okrepi nlso Jasni, sf moramo prizadevati, da \ih bodo raznmeli, ker ne bomo ničesar storili, kar bi škodovalo pref>iTai«tvu fl.a-se sociaUstične domoviRe. Prav tako že-limo dvigoiti vaš Hvljenjski sta«-dard, kakor tudi žeHmo rivigrnti standard na-š!h de^avcev. Razurae se, da to ne gre euakoroerno povsod in v vseh reptsfcli-kah, niii v okrajih, yčas!h pa celo v va-seh n«. Toda ta enakomernost bo prfSa enkrat, ko bomo isisH vs«ga, kar po-treb»Jemo, vsega, s timei vas je treba preskrbeti. TovariSi in tovariMcel Zadracje so predvsem v vašem interesu, pa t«di "v in-teresu vsega prabivalstva, v šnteresu naže socialisiičite deZele kot celote, ker je to načlu, da dohijwo dovolj kmetij-skib pridelkov. Vofje kolK-ine pridieiiiov bomo dobivali tadi tako, da bomo, ka-kor in delamo v vseh krajih naže drJa-ve, izsuševfcii močvirja in jih »prejtvi-ujali v rodovitno zemljo. Naša deže?a iioa zelo ugodrto zeiiljepisno lego. hi ko se bomo latoko nspešao borili t«di proti elementanrun nezgndam, a tadi to ni vef tako daleč, se nara ne bo treba bati nenrjj in drngih nsagod in im«H bomo še več raznth kiiaetijsMb prldel-kov. Izsii^evanfe mm prinRŠa velibaa-ske koristi, ker oe' pove&ife saran se-tvene površine, marveč }e tudi veltke-ga pomena za zdravie I|udsWa. Tadi po-gozdovanie |e velikega pomeaa, ker priporaore, da »e podnefc|« spremeoi. V Makedoniji je mnogo goličav, ki jfli moramo m morerao pogozditi. Todi Ua naj zadriržnilij sestavljajo svoje lakal-ne plane in marljivo pogozda|e|o. No-bPn človek na vasi na^ bi ne zamudil priložjiosS, da kler le raore posedi kako rastlino. Toda nafbolie je *»»tavllj plan. določiti, k|e in koiiko sadik bouao po-sadiii, iu rasle bodo. Kakor vidite, ufei-remo pot, ki oaj V vsakeia pogJedu zbolišg '/i%rl]enjske pog"oje naMb iitidi. Kadar govorimo o teia. ali so naši zadružniki, naši deiovni kmei\e, člani obdelovalnJh zadr«g, dobili tisto, kar na| imafo v novi socialistffnJ državi, bt lahko tekli — fe bi pozabili, na k«kčne težave zadevaiao — da oiso dobiH do-volj. Toda če zastavimo vpraSanje taka, aii ie država, ali Je na5a sociattsti^Da oblast dala dovol] glede na tisto, kar }e mogla, tedai Je sleberneiaan )a»uo, da |e dala vse, kar je mogla. Vt, tovariii, pa veste, kakšna fe bila na?a država, ka| smo podedovali. kako zaostala d«-?ola je bila to. z'.as*i tu v Makedoniji. V| veste, da smo imRll ob koncu vo^ne po-rnšeno in opustofeno deželo. Mi. tova-ri§i zadr«?niki, nisrao inaeM veKklb fre-zorjev, polnJh zlata in tufe valute, s pomočjo česar bi bili kaf priskrbeli od zimaj. Tistega našega zlata, ki je v Anieriki in ki smo ga dobili, ie bilo ztflo malo, in dali smo ga za stroje. Trt-deset do štirl deset tlsoc kilogTamov zlata ni nič za nafo državo, ki dela z veHkanskimi sredstvl. Zato ie vre tisto, kar smo doslej storili Sb dosegli, i«ili-rektno ali dlrektno rez«Itat znofa nrašiti delovnih Itadl v tovarnah, v mestih tn na vasi. Na§ delovni kmet te daial pri odkupu žlto tudi po nižji ceni, kakor bi astresala deh>, ki ga je vložil. toda ta rarHka ie šla v dobro graditve oaše dežele. Vam, knsetovalcem, smo po|as-nili, da ie to potreh«o za zgraditev na-ših tovarn, za d«lavce, ki v njih delajo in izdelujejo izdelke, kl n5so potrebn! njim, raarveč vam. In vl ste to razu-meli, delali ste na svojih po5?ih, kakor je delal delavec v svoiem podfetia. Za-to je stvar, ki smo jo dosegli, delo vseh de!ovnih Ifudi naSe dežele. V novera, revohicionarnem obdobJTJ je najtežje, tovariSi in tovarigice, sp?e-roeniti človeške običaje, dvigniti clove-ško zavest na višjo stop^ijo. opostavitl kole.ktivno zavest, doseči. da misH',0 Vtudje na sknpne interese !n da skup-no delafo. Tudi v tem pogledu smo čo~ segli mnogo. Pri tem nam je bilo v za-čeiku najteže. Razredni sovražnih |e ro-varil }n iroeSj srno hudo razredno borbo. Iz pojasni] tovari§ev. ki so ta novoriU o razvoju svoph zadrag in o težavah, na katere so zadevali. smo videli. da je prišlo to do izraza tudi pri vas. To je, tovariši, borba % razrednira sox'ražnikora, Tega sovražnika še iiaamo. in zato bo borba s sovražniki zadružniStva, s so-vražnfki kolektivnega dela, še srdita. To je berba z ostanki kapitalizma na vasi. ki jib uporabljajo razni soviažuLki naše nore socialistitii® deiele. Uporab?1a^o Jth t«di reakcJOTiarjl z rahoda, a n3a^ žai, tndi iirfonnbiroievci z vzhoda, kc' hidi le-ti nočejo, da bi ml igradili »o-cializem. V tej propagandi proti oamso Miili razne iaži, govorJSi, da poSiljamo žlio t}a ln tja in mnoge dr«ge Ia9. To-da mi smo povedali. kaj smo k«oih skrivnosti. Vse strari postavllamo S> borao postav}}ati odkrlto, odkrito bomo govorili, kat mtsllmo storttf, zakt«vamo pa, da nam hkH vi povest«, kaj mMite, da o»j bi storili. SkraSfea, odoos med ˇlado in Hudstvooi i« zda] draga^en in raoTa Wti dragBČ«n, kakoi }e bii ptej. To }e sociaHstifni otinos. Tovariši in tovarlšice, mi wrao id«! v stiski, toda letos smo že na boljSem, kakar pred dveraa letonaa, prlfeodaje le-to pa bo še boFJSe. Kar xack?va polo-žaj BaSib zadražoficov, bodo ii»eli, ka-kor scm re&el ie malo prei, vetikereske koristi, ko bodo preniagali prve težave, ko bo dovolj strojev, delovne sile tn dregih potrebžčin Začeli ste in zaeenja-le z niaHm, z«radl fesw inorate zdaj fizifao maogo več delati. MJ pa vemo da je vsak zaietek tožak. Prav tako pa tttdj vemo, da bodo naši zadružnflti ta začelek hit/o premagaJi in Tidell dobro-to, ki Jiti mnoge zadiuge *e zdaj vidi)o. Nj nobeno nakljBČje. da naie asadrag« teko dobio espevalo. Ne, *o ^e dokaz, da iabko zadminBtvo pri na« dobro asp?va. Da4)e, pri »stanaviJaTitii ladrog Imc}-mo nred očmi Imil iisto dnifpo vaino natogo. ki se preho zedrug posredno uresoičnje, ia sJcer, da se sprasti pre-sefek delovne si!e na vasi »a deio v tovamah. Ml zahtevamo maogo delov-ne sile i vasl za dtelo v na#ih podietjft. Toda \a deioviia sila ic zda^ noče Ki v tovarne. ker tudl aa vasi nt dovolj delovne sfle. Na v»si pa fe vA dovolj zato, ker ni stTo|ev, ki bi to deiovno silo zamcnjali Delovna siJa se zlas*i raicsipa tam, k]«r hnumo kidividaabia gospodarsiva, ker »e a« a^i& o«racional-no SzkotiSia t«di tista sha. k-1 ie n« vasi. Za&a}? Zsio, kef inata en kmet »eč delovne sile in noaarj zenrlf«, dragi pa ima premalo d«Jov»e sSle, a vef zemlje. Zemlfa prvega ostaue neollHieiana, pri dmgem pa i* delov^a siia prsraaSo ^-korišfena. Mi hol«mo in borao dosegii, in mislim, da se s tem vsi sMniate, da bodo sa§e ia«*roffe 3^roSčeva1e čedalie vef de^ovne sile na vesi za delo v to-var&ah. Čeroa vam ho preseiek deVorne s!te, ko dobite srtroje? Zadostovalo wm bo doiočeoo števflo za d«k> sposobnih za-diažnikov, da b«s$e obdelovali zemljo in op*av!ja!i drrge posle t«r se pri tem pnavllno razvifali. Presežek delovne srte boste lahko poslall v tavarne, v raraa pr«J}etja in dSruge u«tancve. Tako bodo ZftČTv.ge rezervoar, iz katerega bo pri-h»jalo čedalje vef delovne sile. Nikar pa ne mislite. tovari&i. da bodo tisti, ki po^dejo v tovarne, živefi slabše. kakor oni, ki bodo ostali v zadmgah. Prl nas se dela po plano, pri nas skrbimo ?a plansko preskrbovanje l]iidi, in skrbell bomo, da bodo naši delovni Ijudje po-vsod, kjer delaio, dobivall tislo, kar jSm gre po n)ihovih sposobnostih in delu, dokler oe bomo pTišli iako dalec, da bodo na$i Ijudje prejemali ne po koli-čini dela in sposobnosti, marveč po svo-jib potrebah. To nam bo omogočeno takrat. ko bo vsega dovolj. Tovariži zadruiniki, ki so tn pred na-mi govorili o ovirah, ki so }im jih po-vzročali razni sovražniki socializma oa vasi, so naro pokazaii, kako se sami borite proti temu sovrainšku. Nas obre-kniejo, da smo kapitalistična dežela, da smo pustili kulake. da gospodarijo v na-ši deželi Itd »d. To so samo klavrni poskusi, da bi zanesli med na^e IJudi zmedo. Vi veste, da to d3 res, in vi na vasi sarai obrafunavaie s tistimi, ki vas ovirajo v graditvi socf3ii?.ma. Pra-vim vam. tovariši, da bo vlada srp.fna, čjL boste budni iB če boste oneraogočlli sfehemega. kdor skuša kaj stortti in vas v vašem delu ovirati. Nihče vas ne »nore ovirafi v tem, da se boršte protJ tjstim, ki bočejo 2avirati pravilni in na-gli razvoi našega kmetijstva In dviga-nie zadmq ns viH\o itonnio, ,-\a kateri bodo naši delovni kaietje-zadmžniki bolte delal', na keteri bodo bolje pre-skrbljeni in bodo imeii več plodov svo-jega dela. To sem vam povedal zato, da vas razne klevete in parole od zunaj ne bodo nilioli zbegale, zato, ker ne smete dovoliti, da bi vas ovirale pri va- ieao dolo ha da bi le za trenatek ver-}«U, da je v ttstem, kar govore od zo-aaj, le tTohi a resndce. Vi veste, da pri na« nlmamo kulaške konmnistične parfijc, kakor govore oni, ve»te pa tudi, da kulaki pri nas nir ajo nobeoe gJ ne besede. Tu in tam se pojavljajo ti kapitaHstifnl elemenU, ki pa so kratko in malo paraiiziraiii, one-tnogočeeii, 69 bi storUi kakrAno koli škodo večjega pomena. Mi lmamo ljtid-sko obiast in ^'arnostne orgaae, ki bodo skrbeH xa to, vi pa |hn morate pri tera poraagati. A teh tako imenovanih »k;i-lašktb elementov«, ki nas še ovirajo, ni mnogo. Biio bi napa^&o misilti, da je nariv »kuJaški elemertt« splošen naziv za vsakogar, ki ima 10 ali 15 beklarov zeml)e. Ne, tovariši, to Je poiem so-vrainika sociaHznsa — *o }e naziv za kapitanstične elemente na vasi. Ne mo-reroo namreč reči, kj« ie meja roed srednjim kroetom in »kulakom«. Ne mo-remo reči, da je sredaji kmet tisti, ki ima 8 do 10 ha zemlje, kulak pa tisti, Ju fe iraa 10 do 15 ali še več hektarov. Tako ne moremo polegiiiti rneje. Mejo dotocimo takols: kdo )e za sociallzem« kdo pa pr&U njerau. Če ie kdo proli so-edajkrau, {e njegov sovražnik in se pr«v nif ne razlikafe od »knlaka«, če-praT nima nSti pedi zemlje. Gre torej »aiao za to ln zdaj se sivar postavlja tako — kdo }e za, a kdo proti socializ-bkl Ce |« proti, }e sovražnik In mora-mo ga onemogočitl. Razen tega, ko 2e govorimo o lem kriteriju ra dolocitf>v "kslaškfh eiemestov« po količini bokt-»rov, vam moram povedall še nekaj: Po svoji rodovitnosti in bogastva niso vsi &a$i kraji na istl siopnfi. Če bi o kom danes v Makedoniti rekli, da je »koJak«, ker Ima 12 bektarov zemlje, W tega kriterija v Vojvodini ne mogM npo-rabiti, ker je tam tak zemijiški posest-nlk srednji kmet. Mi smo na primer datt na§im kolonistom, ki so prižli v Vojvo-diTM) Iz Btmte, Hercegovhse, Like in drti-gih krajev po 10 ha zemtfe. S t«n, to-variSi, nismo ctstvarili knlakov. Dali sroo jim toliko zemlie zato, ker \e to naj-zmeniejži del zemljišča in hhrati roeja gospodarstva, na kaleri tahko človek svoje km&tijsko delo poiteno in dobro razvija. Cisto drofc>J??h gospodarstav ai-smo boteH upostavljatl. Čemn nam bo aamreč siromak? Na maafšem zemlJfSčn bi ne pridelal kra- , ha niti zase, ra morali bi ga vzeti dru-god, da bi mo ga dali. Zakaj naj bi potemtalcem ta kolonist, ker ima 10 ha, postal kulak? To torej ne more biti kritertj in ne morecto reči, da je kdo »krofaški eiemerai« zato, ker fana hoktar več aH manj, marveč moramo vzeti za merHo ssrao vpraSanje, ali je za našo novo drHŽbo, za qoto socialistično Ju-goslavijo, aii je ra to, da v obdelo-valni zadragi po5feno dela itd. Vsi ti-sti ljudje v nasi deželi, ki bx>Lejo po-šteno delatl in ki nimajo skomin, da bi si pridobilj bogastvo na račun dru-gih Ijudi, ^n ki hočejo delati z last-ntmi rokami in prispevati k splošni skapnosti, v kaierj žive, ki se izena-fnjejo z oslalimi državljani r.aie de-žele, vsi ti so državljani naše socia-listične dežele in jih ne moremo ime-novatl »kuiake« alj podobno, pa če-prav imajo 15 a-H še veL h&ktarov. Tsk človek to ni hotel biti, tak čiovek ho.Te poSteno delaH zdaj je zadružn^k, ena-kopravea član zadruge, toda samo v primeru, če je pošten zadružnik. Na drugi strani pa )mamo tudi Ijudj v krajih, v katerib |e bilo mnogo boga-llh kmstov, ki smo jim z agrsjno ra-formo skrčtli posestvo od 100 ali 200 ha na 30 ha, ostalo pa smo dali krae-tom brez ztmilje. Mnogj izmed cjih so se potuhnili in izkoriščajo slsherno priložnost, v kaferi lahko škodtijejo iiaši novi državi. Zato srao tiste izmed njih, ki so to zaslužiii, vtaknili ||a. kamor sodijo Mnogi izmed ajih so se spemetovali, ko so spozuali, da se lu De da nič več storiti, je pa še precej takih Ijudi, ki npajo, da se bo pri aas nekaj spremeni!a; in rovari*o. Pa turii s temi bomo ooračunali. To so ete-merdi na vasi. ki so ostanki kapila-ll/ma; z n;irai se morajo boriti tia le organi državne vsrnosti, marveč vsi de-lovni ljudie ns vasi. Tovariši in tovaiišice, naše težave pozaate, teževe iinamo in imali jib bo-mo najbrž ti;di še prihodnje leto. Mi veino, kaj imamu na razpolago, ce moremo pa vedeii, na kakšne nepričako-vane težave laJiko nalctimo. Takšne te-žave nam nzznret delajo iz dneva v f? i. Odpovedujejo nam pogodbe. ne (Nadaijevanje na 2. strani) Naše delo Govor maršala Tita (Nadaljevanje 6 l. strani) dobavljajo nam strojev, ki so bilj It-delani za nas ln plačani itd. itd. Ce takšne cežave nastanejo, moramo v takšnem trenulku storiti vse, da dobi-mo iz naže deJele pioirvode. ki iih labko Ljvozioo io kupjcio zanje na drufji sinmi, kar potrebujemo. Znant so vam primeri težav, ki so nam fih de-lale vzhodoe dežele. Takrat smo morali kupiti, kar pctrebujemo, v kapitalistif-nih deželah. Zato zahlevamo od vas, zadružiiikov, da redite čim več živine, da prideiujete Hm več raznib kmetijskih prideikov, da bomo te teiave, kj nasta-jajo in ki utegnejo nastati letos ali pri-hodnje leto, laže prebrodilj In da bomo izpoinil: velike obveznosti, ki Jiti ima-rao glade prehraxie vstjga našega prebi-valstva. Pri vas v Makedoniji Ima ov-cereja veliko bodočnost in morate jo razvijati. Ovcereja je važna tuJi ia prehrano Ijudi, prav lako pa tudi za preskrbo naše industrije s surovinami, kajti za volno, ki jo kupujemo v raznib državnh, plačujemo znatne vsote v do-larski vaiuii. Še vedito kupujfcmo tudi bomoaž, a tudi ta lndustrijska kuitura bi se lu lahko še boij razšiiila. Naša industrija, a mi iraamo močuo tekstil-no intiustrijo. obratuje noč in dan in za njo so nam potrebae velikanske ko-Ličiue suiovin, botnbaža, volae itd. Pri-zadevajte si, tovariši, cla nas boste čim-prej rešiii teh vellkih težav in da nam ne bo treba več platevati drago-cenib valut za stvari, ki jih lahko samJ pridobivamo doma, da bomo lahko za-n]e kupovali tisto, česar pri nas nl. Važa dolžnost zadružiiikl, je, da daste na$J socialistitni državi dovolj raznih pridelkov w industrijo tn prchrano, brž pa, ko bodo naše tovarne obratovale s polno zmogljivostjo, bomo lahko za-dostili vseni vaš:m potrebam. Prepričan sem, da bomo v ecem ali dveh letih, oziroma ob knncu naSe prve petletke, čutili velikausk*» re/.ultate uovega na-čina gospodarstva v našj deželi tudi na vasi, v kmetijstvu, kajti naše zadruge bomo lahko preskirbeii z novimi stroji io potrebaim kmetijskim orodjem. Tovariši in tovarišice, zadružniki! Pri vašem detu za izpopolnjevanje in na-predek vaših zatirug vatn želim obtlo u&peha, kakoi želim obilo uspeha tudi tistim, ki delajo za ustanavljanje in na-daljnji razvoj naših zadrug po krajih, kjer jih še ni. Sleherni Izmed vas naj bo dober propagator za ustanavljanje novih zadrng, zadmge pa naj bodo zgied in naj vzpodbujajo tiste ljudi, ki še stoje izven njlh. da bodo vstopili v zadruge. To bo namreč korislilo prcd-vsem vam samitn in va-i ljudski rcpu-bliki, bkrati pa tudi v&ej nafci državni skupnosti.« Besede maršala Tita so pozdravli predstavniki inakedonskih zadružnUtov z dolgotiajnim vzUikanjem naši Pertiji, maršalu T.-tu in socialJstični Jugosla-viji. Zaupanja zadružnikov v Litmerku ni bilo mogoče dolgo zlorabljati Kakor srao že poročali dne 15. ju-lija i. i. v našern časopisu, je nemo-goee gtanje v vodstvu vinogradruške obdeiovalne zadruge Litmerk zante-vaio obračun pred Okrajnim so-dibtem v Ptuju. V sobotx3 6. avgusta 1949 se je vr-Šila v sejni dvorani MLO Ptuj javna razprava proti obtožencem: Alojzu Antoliču, tajniku in strokovnemu svelovalcu VOZ Litmerk; Matiji Vaupotič, predsedniku VOZ Lit-merk ter Frajricu S m o d i č u, bla-gajiniicu VOZ Litmerk. Poedind so znali izrabiti položaj in zaupan]e Aiojz A n t o 1 i c je bil sprejet v zadrugo precej časa po njeru ustano-vitvi na prLporočilo svojega braca. V zadrugi bi naj opravljal pcp sle tajnika in strokovnega sveloval-ca. V svoji pokvarjeni prebrisanosti in lahkomiseinosti ni mogel preko tega, da ne bi izrabil nerazgleda-nosti upravnega m nadzornega od-bora zadruge. S časom si je pn za-družnikih pndobil lako »avtoriteto«, da se njegovih nepravilnih postop-kov zadružniki niso upali javno kn-ttzirati, Antolič je znaJ izkonstiti njihovo mesntaliteto' — miselnosi; za-družmkov, bivših viničarjev,. lu je še polna ostankov preteldosta in ki jun jo je vcepil stari kapitalistični go-spodarski red: nekritično presojanje pastopkov goepodarja. Kljub vsemu temu je nerazumljivo, da je kot pre-ce.i razgledan človek mogel misliti na to, da njegovi postopki ne bodo pnšh nekega dne na dan, če ni že rnislil na to, da bo kontrola njego vega »po^iovanja« nekega dne od-krila malverzacije v pogledu pre-mošenja zadruge. Nič mu niso bili mar delovni na.po-ri zadružnikov, ker je lahkomiselno z&pravljal m razpolagal z njihovimi žulji, n\ pomislil na to, da zadruž-nUu kot vsi ostali pošteni državija-m vlagajo vse svoje sile v gospodar-sko zgraditev države. Zivel je samo za danes. Vesele družbe, ki jih je vabil na popivanje v zadružne kletl, so mu pomagale zapravljati zadmžno premoženje, zadružniki pa so osta^ali brez izpla-čamh zaslužkov za vložen-o delo. V svoji zlonamernosti mu je uspe-lo podrediti si predsednika zadruge Vaupotiča, da ta ni nadzoroval nje-govoga dela in ga uspaval tako, da ta ni opazil njegovih saboterskih na-klepov. Sam fizično ni delal v za-drugi. Ce bi moral, bi gotovo ve-del ceniti naipore zadružnikov. Nje-gove. poneverbe znašajo okrog 150 tisoč dlnarjev, medtem ko znaša go-q>odarska §koda zadruge zaradi sla-bega vodstva nad en miiijon din. Matija Vaupotič, predsednik zadinige, je bil v prejšnjih časih vi-ničar. Lmel je slabe lzktišnje že s prvim tajnikom, vendar ga to nl iz-učilo. Njegova lahkovernost temelji v precejšnji meri v njegovi vzgoji. Ni znal kritično presojati dejanj taj-nika Antoliča, ki ga.je spravil po-pokioma pod svoj vpliv, da je začel sam zapadati njegovim napakara. Ko se je teh nekaj nabralo,. ni imel več poguma stvari prijaviti, ker ss je čutil tudi sam prizadetega. Njegova krivda je manjža od Antoličeve. Franc Smodič je bil izvoljen blagajniik za-druge. Neodkritje pone-verjene vsote 11.000 diia, katero je prejel za v letu 1947 prodanega vo-la, ga je vzpodbudiio, da se je v lan&kesm letu okoristil s prodajo za-družnih drv. V zadrugi je porabil ve-liko časa za fizično deio, vendar je biJL toliko razgledan, da je kot za-družnik vedei, da se z žulji zadruž-nikov ne sme okoriščati on sam. Kot blagajnUk ni vodiil zadružnih blagaj-niških knjig, niti s« ni zainiimad za to, kje je denar za prodane proizvo-de. Ni se čutil odgovoniega za fi-nančaio poslovanje zadruge, prep^ustil je to vse Anloiiču. Okoriičanje z imovino skupnouti in zaaiemaz^janje funkcije ga je spravilo na zatožno klop. Razprava in sodba Razprava se je začela ob pol 9. uri. Obtožnico, ki jo je prečiial jav-m tozilec, je obtoženi Antolič razu-mel, se z večjim deiom točk strinjal ter priznal poneverbe zneskov, ki jih je prejel za vino, žganje, krcwn-pir, uiuetna gnojila itd. Poneverbo zneska 60.000 din je skušal prikriti z izjavo, da je denar v vinjono&ti zgubil na cesti. Ni vedel pojasniti, zakaj izgube na prijavil, niti niko-mur kaj povedaj o tem. Poaieverjeni denar. ki ga je prejel za iz zadmž-nega gozda prodani les, je sikušal opravičiti s trditvijo, da je bil to les iz njegovega gozda, ki da ga ru vložil v zadrugo. S tem denarjem da je hotel pokriti izgubljenih 60.000 din, m pa z.nal raziožiti, zakaj tudi tega ni storil. Odvzeto pšenico je skušal opravi-čiti z nižjim hektarskim donosora, kar se je pa po dokazu prič razbli-nilo, ker hektarski donos ne more več vplivati na pšenico v vrečah. OpravičUa za dejstvo, da je kot stro-kovni svetovalec naro^til čistiti go-zdove v času, ko je bilo treba ko-pati v vinogradu. ni našel. S te stra-ni }e razvidno njegovo minersko de-lo v zadrugi. Ln še mnogo stvari je. za katere ni vedel pojasnila. Za dva-najst kazravih dejanj bo prejel za-služeno plačilo Plod njegov&ga dela je okrog 800.000 dLn dolga v banki, in okrog 700.000 din dolga pri za-družnikih. Matija Vaupotič na vprašanje sod-nika, kako je v kleteh nastal pri-manjkljaj 400 litrov vina, ni našel odgovora; prav tako tudi ni dal za-dovoljivega odgovora še za 150 li-trov, za katere je priznal. da jib je znosil sam. S tajnikam Antoličem je soadgavoren, da sta v času. ko je bilo potrebno v vinogradu kopati, poslala zadružnike na čiščenje go-zda. naTne>to v vinograd. Franc Smodič jo priznal, da si je pridržal 11.000 din. da je prodal tn voze zadružnih drv, ni pa vedol raz-ložiti blagajniške^a prlmanjkljaja v Tnenkn okrag 7580 din. Ob zaključku razprave je sprego-voriJ iavni tožilec, YA je med dru-gim d^jal, da se v ča5?u. ko naše de-lovno Ijudstvo z velikan^skimi napo-ri ustvarj-a. iz zaostale države mo- derno industrijsko in kmetijsko raz-vito neodvLsno državo, pojavljajo ljudje, ki z aiarrnantniirni veatnii ho-čejo škodovati socialiiStičnernu ra2-voju, ali pa ljudje, ki se samoiiiicia-tivno, iz škodljivui namenov, osei>nih koristi ali na pobudo realicionarr.ih elementov vnvajo na vodiina mesta v upravne Ln gaspodarske u&taiaave, kjer s sabotažnimi akcijami, s siabiro vcxlsitvom ali z osebnirn okonšča-njem sikuisajo zavreti napredeik v na-ši državi. V to drugo vrsto ljudi spadajo ob-toženci, ki ao ^arru na račun zadruž-nikov razkošno živeli, nad zadruž-niki pa izvaj-ab pntiek, da stvar ne bi prišla v javnost. Javni tožilec je nato okaral*1 ' -ral obtožence ter govoriJ daljc širiem pomenu zadružniStva, <-.tveno s prepričevanje:u množic o po-'trebah in prednostib politike CK KPS s tovariSftin Titom nn felu tn zqradjtev snciallzma tud* mimo UTevetnakoA' so-sednib socialist^nih držav. K diskmtjt se }e po rHeraflh |a\il clan oMas}jxeqa odbora OF Pii^enjak Sado, kl je prihazai vi^na razvoina na* sprotja med kapit^listlčniml državanii ZDA in AngJIje in drfavnml Ijudske df-mokrririje, fci vodi'o nostopnn v dokonf-no oniTe7ije izkoTi^fanla v sv?tu. Disknlanti lz okrajnptja podro/la OF so prikazeli p\cvn»mn poiavt1 Tržav na terenu, ki obstaiajo v glav^.em v no-raftrikan^ra prepričsvanja množic h\ v prvmfnjkljivem raigaljevanj1.! parol re-akrije. Da bo plPrmnri oMa«!f.rseg^ odbora OF pomagalo vsvajati nalo^jr* prim<>rno 5le-¦vHo delrrpatov OF iz Ptrja, \e izvolil okrajni plennm OF naslednje delegste v oblastni plenum OF: Dclegai! rtn oblsirAni fsicnnai OF cb2©sii Muribor A r h o Franc K r a n f c Franc B e 1 & a k Franc K u n s f e k Matija B e r p i n c Peter F. eskovec Franc B r i š k i Lo?xe $! n ! g e r Andrej C zt č e k Zirika 1% a v s e r Ivan D o l p n c EmiJ M ? d v c d AnJon Drolc Vikfor Mirtič Lohka F 4> jjni Mcrifa 0 z m e c A ^ton F t a n $ e .? A hfz P o i o č n i h A nton F n .*¦ / (i n fculcn P o .« e ft a Miro G*č Jahcb P nlko Franc d l f. v n i b Franc R nn Ivnn O o b e c Martin L i m o n i č Franc Gortič Vlac- " ' - • * ¦ •¦-.¦/ G r a f f Frcnr 'ni-n P r i n c Franc • c /,• ¦¦ < ¦ . /--r 11 o v a r Zorr S p. ," w l o lc>xe K a ne l ? r Jnlha .< ? p e c Knr! F o i r Mihn Š e r v ft n Jore K n 1 a r i t Crril V a f d i č Jar\*z K o I a r i Č Martin Vofriner Janko K o v o č i č 7.1afkr> S a ll e r Jof# Majcenovii Jaža 7. volihrami Je izpopolniso okra|tri sekretari3t OF v ajsslertnjein: nainesto d«>««^aii3ega predse^Iftika sekretariata okr.iinpga odbnra OF GTdeua Lovra, kl je YA\ prcmeš^en v Sl^ven} Ciradec na novo pltižbeno mr>sltt, }e hvoljea Lesfco-vec Fra«c predsednik OLO in «iekretar OX KT»S Ptuf. Na mest.o do^edanjetja f!ama sefsreN-riata Mavscr Ivaca, ki )e prevzel funli-ci)o organlzacilskega seltrelarja OK KPS Pti;|, fe lrvoljen Pofočniik Anton, prei-sei7horoni OF v r»s»Ti»>orsVi oMasti v r\n-monn odnrave do<:eda^jib tr-hnJfTiJb In organizarii^hjb. n^nak in pomnnjVTjfvo-s*i za dosocjo vi.irrili nspohov prHstnv-H^ na i?oiro?1a m^^hrjrske obiasvti sle-deče tekraova'i?o tofke: 1. McbiliTadSa Iroatni!! brigad a) Koliko fvnkcioncrjev osnovnih or-ganizacij se bo vključilo v frontne bri-gad<>? V našem okraju se bo vkliuiilo 180 funkcionarjev osnovnih orgamzacif v frontne brigad«. b) Koltko fankcionarfev mnoiičnih or-ganizacij $e bo oključilo v frontne bri~ gade? V frontne bngade se bo vkl/uČilo 325 fvnkctonarjeo mnnžičnih organizaczj in sicer: LMS 120. AFZ 70, 7.B NOV 40, okrafno združenje obrtnikov 40. ga-eilci 50. c) Kateri okraj bo vklfučevanje v frontne brigade najbolje pripravil? d) Koliko predavanj bo akvajni odbor OF orCaniiiral povprečno za osako bri-gado na svojem področju? OOOF Pinj bo za vsako fronlno bri-pado organizira! 15 političnih in stro-kormih predauanf. e) Koliko nblrkov kulturnih skupin bo izvedel vsak okraj za brigarfe na svo-jem področiu? Za brifade bomo priredili 6 obiskov knlturrio-izmetniških skupin. fi Kateri okraf bo poslal rta delovirča najbolj opremlfene bripode. (Štab. opre-ma zci kult.-prosvetnft delo) Za članc ktabov bomo priredili eno-dipvni femi^ar Brttjade bomo opremili s knjižnicami, zastavami itd Organizacija političnega dela in idecloškega dela v brig^dah a) Knliko brigadirjeo bo pritešnjvmh za stalno delo? Iz vseh bri;jad bomo pritegnili 150 frnnfr.vccv za stalne drlavcf. b) Kalen dkra/ bo nafprej in nnjholje znktiviziral grupe l/tidskih in/tpektr>rjev V bripadah? c) Katcri okraj bo prvi dosegel pfan-sko število frontnih hrigad in sialn« de-1ovn<* sjle? Nas ohraj bo dosegcl plansko Števifo horilnih brigad in sialne ddovne sih do 20 avgusta. 2. Organizacija dela na tcrcno aj Koliko članoo vaških sekreiarijaiov bo vstopilo v KOZ? V KOZ bo v našem okraju vstopilo 4^ članov oaških sekreianjatop. b) Koliko političnih sestankov bo po vaieh po vprašan/u gospodarskih ukre-pov. V času tekmovtinja bomo sklicali in imeli 340 masovmh sestankov. Ude-ležha na scstankih bo 80"!» vsaga član-stva OF Na teh se?tankih bomo razprav-Ijali o odkupih, o KOZ, o zaknnu o KOZ, ter vprašanje tnobilizaciic delovne sile. c) Koliko va~kih brigad v K7. br> vzra-f!lo v času tekmovanja od 10 avif. do 10. sspt. 1949 kot rezultat političnega dd-? V časn tekmovan/a bomo tormirali 30 valkih brttad čl Koliko zadrvžnih domov bo dagra-fenfh v surcvim sianju v času tekmova-nfa? V času tekmovanja bosla v naSem okraju doprarena dva zndruina domova in sicer v Markoocih in Dornavi Uvajanjc agitacijskih oblik a) Koliko novih hontnih kotičkov bo formiranih? V narem ohrafu bomo ustanovili 1*> no-vih frontnih količkov in poživeli delo :s obsio/ečih tcr Hh po moznosti opremili z radijskimt aparali b) V kolikih vaseh se bo organizircdo skvpno poslušanje radia? Skupno pociušanje radia bomo orfnnt-zirali v 25 vassh. Opremiti bomo 12 TOZ z zvočnirni aparaii. c) V kclikih ucseh bodo na stenčasih sprcmlfali vsakodnevno odkup žila in mr>hif:zacije delovne sile? Table časti in sramote bomo orgatdzi-ralt v naše-n okraju r? 75 vaseh. d) KnHko vai bo imelo rborot^anfa, ki jih bodo obiskali Ijudski postanci? Priprnvili bomo 4 večfa zborovanja. na katerih bodo govorili Ifudski Doslanci. 3. Aktivizacija osnovnib orf^ani- zacij na leremi! a) Eateri okrajni odbor OF bo naj-bolfe organiziral redno sestajanje osnov-nih frontnih orgatiiiacij? Sestajanje osnovnih organizaeij botno orpanizirali redno 14-dnevno s pomočjo okrajnega akiiva. plenuma in izorsne^a cdbora OCOF b) Kdo bo na bolj« pomagal osnovnim orPanizacijam OF? Pomoč osncvntm organizacijam borro nudili s tem, da botno imeli č;m ti&nejše stike z njlrtn, sato bomo atrdiU fti zakti-itizirati vse knmisije pri OOOF, ki bodo vsaka po svojem seklorju dela sklicsvale sektorske konference. Vsak clan plenurr.a in izvršnefia odbora bo v času tskmova-nja prisosivoval najmanj na dveh sejah vaških ocborov OF. za katere je zadol-žen. Vsi sekretarji komisij bodo sklicali na posvetovanja vodje posametnih akti-pov pri posameznih orfar.izacijah od-nosno posarmzne člane aekretarijctxi- c) Kdo bo najbolje preko osnovnih orgcnizacij OF orgamziral euidenco in statist.ko? Za areditcv slatistike in evidence bomo na okraju zbrali 40 Ijudi, katere bomo potlali kot inktruktorje na osnovne or-ganizacije. od koder bodo tndi vn~a ali točne statiatiine in drnPs podatke. Uvedfi bnmo dnevnike dela tsri vaških odborih OF. V času tckmovan/a bomo vndili dvodnevno evidenco. Zcto bomo izd"!ali pomoine formiiiarje. d) Kcteri okrai bo pridabH v odstotkih o ir.fu tekmcvan/a največ članov Fronte?_ V ča~n tehmovanra bomn v našet okraja dvi^nili čfanstvo Fronte od dosei daf obsioječih 27.547 članov na 30.C članov e) Za kolikn .*? bo dvignilo število pločujočih članov? Šteoilo plaču/očik članov homo dvignili od {5.250 na 22.000 f) Redno sesta/anje okrajnih forumov OF /V(7.f okrafni sekretar !afa/ enhral ted?n$ko, izrršni odbur vsakih ^O dni in pl*mim v*ak mku Slavku Bister. Ta je pa v irr.en-u vsegn d-?lovn?ga ko-^rriva obljubil naži p3rtriji in tov. Titu. da bo kolektiv pian gradnje izr>olriil in presegel Ob ofJcielneTti zaključku slovesno-sti je delovnemu kclclctivu čev^tital k uapehu direktor Tovame glinice in aluminij«, Vjv Viktx>r Stopar, na kar je sledila kulturno-UimetniŽka prireditev. P.P. Zadružna ekonomija v Sestržah predstavlja začetek združenega gospodarstva V Sestržah na bivšem 2unkoviče-vera posestvu bo v jeseni prenehal obstojaii najsmniški cxlnos, ki je omo^očal Ahedevi, Jezovi, Marčiče-vi. Medvedovi, Fidlerovi, Gajštovi in Kolenkovi družLni, da so obdelovale manjše d-ele tega posestva in si s prkielki pomagale, medtem ko je del posestva že služll zadružni ekonorni-ji Bivše Ztmkovičevo posestvo, ki meri okoli 7 ha skupne površine, od katere odpade na orno povHH-no le 2,50 ha, bo tvonl.o jedro, okoli ka-terega se bo širilo zadrašno go«po-darsfvo, dokler ne bo večji del kra-ja veMko za-družno posestvo. 29 dru-žinskih članov gori imenovanih dru-žin ne bi moglo dolgo shajati ob pridelkih na 2.5 ha orne površine. Z vključitvijo celotnega posestva v zadružno ekonotrsijo bo med njimi nastalo pereče vpražanje, kdo bo da-lje delal na ekonomiji vn kdo se bo vfcljučil v produkcijo. Njiva z žitom je lctos dobro obro-d$a. Druga žetov bo že obsežnejša. Ves letošnji pridelok žita bo po-rabljen za posejanje astalih površin akonoroije. Ob letosnji žetvi je bilo na njivi ekonornije prvo kolektivno delo. Za ekonomijo so želi: Arnuš Angela, Marčič Amalija, Fidler Ana in Lov-renc, Gajšt Neža, Marčič Roza in Ja-kob, Frangež Marija in Hajšek An- ton. V petih urah je bilo dclo kon-čano. Ve* čas dela je vladalo rned žaujci dobro razpoloienje. Čeravno so bili ljudje v Sestržah navajem de-lati »na drugem« le za proliuslugo, so opravili že-tev brez zahtev, kerse zavodajo, da bo pridelek služil raz-voju zadružništva v kraju. Eden ali drugi je v šali vpraSal lajnika KLO, če mu bo dal v znak priznanja za pomoč na ekonomiji nakaznico za tekstilno biago, vendar toga ni nikdo mislil reano, saj je vsakorriur jasno, da pet ur prostovcljnega dela ne more biti enako vredno stalnemu deiovnemu odnosu v državnih in za-družnih podjetjih. Zavedajo se. da j« dobro se razvijajoea kmetijsko-ofcdelovalna zadruga za ljudi, ki že-lijo v vasi daseči boljši žhrljenjski standard, edini porok, za ostale pa vkljuditev v redni delovni od-n-os. Kolektiv žanjcev na zadražni eko-namiji je dokaaal, daje mogoče priti preko predsodkov o kolektivnem ob-delovanju zemlje iti zadružnem živ-ljenju. Povečanje zadružne ekono-mije bo astvarilo večje moanosti vcepljanja smisla za zadružno go-spodarstvo v Sestržah, ki bo pripo-moglo k pospešeni razširitvi zadruž-ne ekonomij-e v kmetijsko-cbdeloval-no zadrugo v Sa:->tržaJi, rva kateri se bo začelo za mlade in odrasle Ijudi iz Sestrž in okolice novo življe-nje. G. S. Akcija za obiranje hmelja v Savinjski dolini bo zajela več žen in deklet iz ptujskega okrožja PoJeg ne^tetth tehnifnlh aaprav za otajdano in skrsjšano opravljanje raz-novrstnih del v gospodarstvti so Se de-la, kl jih še vA mogoče opraviti, brex rok roladine in žeaa. V Savinjski dolinl so doslsj hd&lj vedno obrale žene, de-kleta in otroci. Tiidl l% ptafskega okra-Ja ^e vsako leto odhajalo več žeoa ln dpklet v Savinjsko dolino pomagat obi-rati hmelj. cacrajni odbor AFZ, olcrajni komite LMS in ©kiajni štab pionirjev so na se-stankih in z okrožnicarai seznan]atl svoje članstvo In funkcionarje x raoi-nostml Hdnevne raposlitve v Savinjski dclini. Letos iraanio norrnalni prldelek hmeljn, dočim pridelek hmelfa v drugfh državah latos slabo kaže. Zsradi tega ne sntcmo dopustlti. f!a bi bil Osš pridelck ogTož^n zaradi vpražanja, ali bo hmelj pravofasno obran ? pomofjo žena. de-klet in ploniri^v iz Savinf*ke doline in nkoliSkih okrsjev. a\i preoozno zaradi neaKtivnosti fuakciona-jev množičnJb ^rnanizacii, ki se no bi pobrigal! za fim štcilnef^o plač?no delovno moL. Me^ deli raznih akcij, v katere }e va-bfla OF iunkcionar|e in čl^ne orrjani-7ictJ, {e obiranje h»neJja m«»d na?!až-ni. Na la načrn je dala OF prl?iko '¦ortp.lovan?^ pri obirnriu hniel^a v Sa-viniski doJini tudj tistfm f-kincra in fla-nlc5»m tnnožicnih ortjanizacil, ki se Cutito preilabotni za ost<*le tjospodarske ak-cljc in kier 1e potreben vefii napor. Ob'ranje imelja b! ^lo teSko raimn nUh. Pot«Tn res ne bi mr»^l; na?H opTavifila, da za n{e ni prinernena dela. Dclo po nonri Jn p!af;'3o v gofovini in dcloma v indTiEtriiskih hnn!h bo vs^kocjar pre-priJalo, da je moroče z valjo pr{ obi-r^njn hraeUa mn^o dosefi. O tem se bočo prepri?j»la žcne, deMeta Jn pionirj:, kj bodo od?li iz ptufskih vasi v Savinf- &ko dollno preko rasoih lafi in tam rlo-žUl napore za uspe>§no dtelovuo porooč pri obiraiija hmeljd. 2ene in dekieia iz ptujskega okrafa se 5w>do zbraJe 15. avgusta t. 1. dopol-dne pred »Domom !ronty« v Ptuju, Pre-$ernova uJJca (prej hytel »JiKjosiaviJa«). Za telesne potrebe naj piinesejo s se-boj koce Ln (elesno perilo, za delo pa koSaro ih po dve vrefi. Hrana bo pre-sJcrbl-ena v krafu, kjer bo delaia bri-gada hroeljarjev. •¦-¦'¦ * Kot v mnovlh mlnulih akcifah bo tn-di v tej akciji preskrbljeno, da se bo-do člani brigad od nijmlajšib do naj-stare{ših »dobno počulili v veiikem ko-lektivu »otrudnikov. Nedvomno ne bodo funkdonarke AF2, L!VfS ia pioiiitjev dopustiie, d« bi os{3-la slsba »cleležba v akciji na njihovi odgovornosti zaradi preskromne atjitaci-je In neuč-inkovlfe borbe proti loženi škoriljlvih tn raostalih elemeplov, lem-več bodo obratno storjls vse, da bo tide-ležba fim šte%'i?.nej5a. Zene in dekleta Iz Savipjske doline bodo znale ceniti dragoceno delovno p?>mof iz ptujskenfa okrafa, vse na^e Ijudstvo pa bo z obranim iu pravilno anorabVienim hme-Ijtm beležllo nov gospodssrski uspch. L F. Bistvena predpostavka za pravilea razvoj radrugc splošnega tjpa jc seveda trdno vodstvo delovmh knse-tov v zadrugi in trdna zveza kme-tijske zadrage % državnim sektor-jcm gospodarstva ter to, da se naoj opira v vsakcin popkdw. Pri avtoprevozništvu v Ptuju se vrši borba za čas in tonkilometre Pri okrainem irvtoiprevoznižtva r Ptn-]u se vr^ijo intenzivne pripiave za iitni. odkup Mchajiika Prelog Viktor ra 5i-rec Janeiz, učenca Lovrexv.čič Marjan in Čeh Ivan ter dalavec Korošec Ignac dcr lajo od ra«e ure dc poznega popoldne-va, mnogokrat tudi do trde terne. Pre-gt-eduje;o in popravljajo stroje, varijo zlomljene dele jn krpajo gume. Vseko-dnevno prihajajo šoferji domov z de-fektnimi goiartami. Vedno znova }e tie-ba popravljati. Večkrat se krpMuje na-daljuje tivdi porno v aoč. Zoodaj zju-traj je avto zapei sposoben apraviti no-ve n^alog«. Ne čaka sojivo orikup žitaric, tucži od-kup sadja in živine, karr sihio že za-feli prevaiati. Obveze napraan mlokar-ni v Ptuju eo določene s pogo<'Jx). Dnev-no so v shižbi mlekarns 4 avtomobili. Ob 4. zjtiifTaj so že v mle^caTii. OkTotf 9. urs se vrarajo v ga>ražo. V proro8tni pisarni prejemajo direV*ive za nove na-loge, ki jib opravijo š« isti d-dn. Neka-tere dneve vozijo 12. 14 in tudi po 16 ut. V ststistikj ©o zajeti njihovi na^pori in uspehi N pr. v rt. ret"t'etju so šo-ferji opravili paeko 2.000 aaz tovoro-v v obe <*mcH vormie, &5itk) da ne vom pira^en in da do«;»*e pl-ati tonkilometrov. V meseeu juliju t 1. je za okraino avtoprevoTmiHvo vo7rilo 15 av+omoViav. zMvei! t&b p^i še trije poseiboi, ki so vkluKe-TM za p^revoc )e*f\ za go^dno 170-sood^r.^tvo. Teh Ifl karnio^n-ov je pTeva-li'o ftkupno 33.609 ^m m propeljajjo 4.395 ton rp-znecra blaga. S tem je oprav-Ijenih 71.806 Vkm. Vozilat «o bila rva vcvžnije;b 3.782 ur. V toh virah ni vštet ča«. ko so se v-ršHa paprflvila porjo-n. Rogvst rr*eyDii cm de-la bi Ml poiem še večri. Soferji «• tru-dijo na vse načirve, da M d^korali, d-a hočejo pre,««!*i svoj Dl*n. Maai&orča-iri 90 napoTedali v/5em Ok.rai?iim avtbriji lofpr^ev in d«9lav-cenr. Ve« kcvlefcttv artnpnr«TO53xiiSfva }e pTep-ričan, da se rau bo to posrr><:*]-o d»-soči, ^etisdl bo rooraJ prem3<7r>vw*M tesa-ve z zffisvenjav&njeim rejrervnfh delw in g«m. Pc*kiic §of©rj« ra lnhefe. frna imKM|o predn.osiji Iti tudi teJav. Trev-kilomifvtrov. Ma cknsetkcje i»spe^e so t>o~ nn«ni, wj so t njiir^ dori kra-jevne izvire, vodnjake, cistorne, vodo-vod, kanaHzacijo ih jih nadzornjejo. Izined teh nalocj bi se morali možje 1/: KLO Slatina zainteresirat! za raažno-sti izvedbe čišfenja in poglobitve strue bi mogal fcrdi*! da }e še danes nujtio, da bi nam pov«ro-čala škodo voda, ki jo lehko ofjvlada-m<> in ji odredimo odtok na mes^o, kjer ne bo škode. Ob popiavah ol>!atens tra-va znatno škoduje naM ?.ivmi. Trcfa ni toliko krivo ncurje, kakor grmovj« iz\ vejevje v strugčala in končno tudi tako rarasfa, da }e v stpnhi prisfHti rodo. da preftra br»xrove struge. Z oTircm na borbo «a poveč«n.j-e rfo-aosnostj naie itak skope Teinii« se bo-ibo moraH lotiti Lim?>r*»j« cHrcnja stra-0«. Brez prostovoljoaga de!a zavedn!h čl-anov OF deio ne bo imek> ospeh*. Postopoma bomo hrya)»]i vse Mioge. kj »parla^o pod uprttvo KIO, ket «e za-"¦cdamo, ria je ljodska oblast poverila JpvoJSm ore4letk«> pnAča iva vseh gofispodarskih potliof jih oriprto vprasan^ d«!ovp?h roo^i rva tw'."oqoip. ki od-gova*r|ajo denadujira moŽAo^ilm, na va-&eh na da bi si izkori^fan^ koacno no-magali i? obtutka odvisriostt rsred irk.->-rišf-evalci, ki še dare* brfiTroh^inrK) iz-rablfajo in baigateli^irajo d*'ovnn silo. O"hseriios! družbeno qo*«>odsr?l;ih \r-Frrememb, ki fih Die^svHa prva p«<-letka. rie more dc^ntsiifj, rin bi zaosta-jala graid^t/nr srvcJalisifrTiiih ohisk^v, vrednrh miiif-or)'« in rn.1'liii*"ide rt"'rja.ri»v, y korist vDraiani^, ali bofk> fcneH v«?f?! k'iRetj€ h';3ipre a*i de^kls ali ne. a!i bo k.mdicsn prw ali ne, ko bodo osttM V«7. izkorišfoinVh. Zfl tepo!*K?Pv na^fj noe rirkrrrano aM s>p snro-H odkrfv^. V)otra h'&pf'«*vanja Se ror^rln fr.'rfida. VJ ?fl 6 tpTn, in bf tniij jo otfs-Hržsr^^M |n nwt ponia>i«vcpun re P-^^d^ To-p]s* Jartoz ne bo nikoli trdil, da j« ba bi tnorarl braz toh de-lirvcenr že zdavnaj iz^ori*č*ti sewrro Hst del zcfraKe, ki bi g>a tahJto aam obd^Val, na ostaljih delflh pa bi si defefri in maH pos-oslnSlfci zsrez pocreb« odspUi-žova.n.jia rea se n.fe-govfcma dele^^reima ArmjS Jane^u in Toš Terezšjl mkži z-a.posl1tev v produkcijd, kjer 6c več prid»3a ktkvc. E<*:n« odSkod-nina za njesio defovno ino^ }e v hr&ni :a etanoTi'asij« ta nii v«L. Frafi J«fncrz in Paped Marfja delata kroetici Zorko Ur-?-uK y Vl«jrnv"wc^fe, CTniar Birl>ara pa pri fcrael« Jerenko MaTliou t Skv-if«a}l vasi. Kmetie trrdijo, d^ je brang zfJo drac^a, m naspijo, m«-f»vctfi}e je iinelo dr>sip"j uspeh le pri druiiiiah. kjer izkorišr-aMie ni edini odrxi« napprain »voiim d^Iavc^jn Zavedli m «se, c-a jrsi p^ti ra-s. ko ni evHttio merik) za Ijuii po tetn, kar Mo mi^, Knpafc po lem. kdc zna d-e-l?.4i. Mor^l ^e pr-fti *as. Vo je dobila &iron>8.*?i;"!3 ofc^cr";;« sramo*« \% katere &i je taogpo^e j>onv;rr«ti z dHoiTi z žči-poeMtviio v drc^v*:iji j,n z?dru?mh nb-mtih, pod^e^f>I*i ?n tavamah B^pfilaFf ^o znfvii sarora^ino rvikjp-ov^i kot čast. ki so jo sarni pre^npii fcer )e ^.^Tie veljalo 1<» časf pr^moJaih. zaprrvodiiio- JH e pri rrizr.Jh niMS-poriarjih. ne bi p*^ spmmenilo v k/>"w? lradi. \\ wcfJo pravico d^W»tj m nživata sadove <4n»Lbeneq"» d1©)^. Po vaseh pfu!«kega okrava s^ vr^i fermtrola »'nžbmih <>dinoY/iv m-r4 km^i Jp n\lhov-)xm riekivci ter kontroU '/<»po-sMtvc dffkrvn*! s!)c. Ja«no je, da bo pred^tflvlia^a t.^ kon- wkorfirj)nia, 7% TTArvrišraTi-p i?.troan:9 r? nem^ioo/fjh nvlfenjskih poaojev hi n>ož-D»^ t.iJco|šnie vilMt«'itv-e v drn^bcsio ifi ww?T'v''V»o proiTrvjdnjo. Ljudska oh'fl«t re ho do-r)».r®tii3, d^ bi irfcoris^a^ii n>er>o iir^kogTndr.oe? snva*-nflci v^s^ga, kar p»-«tet&v!|a ta evet ve-li^? ne^rpri^k. tesmveč bo do^'?<1no kr-fttla pot dr> ciJ-fa — do rnrar*i*»-)'.r.tn3 v .ftwo«ft9viji i-n t>ri teai rvclu^av-lja*B vs^ po)*ve !z,koriščanja člone>ra po f!m'©ku. K F. Ptujska sindikalna brigada v Kočevju Sredi meseca jniija je prisp^ia y Ko-čavje ptu/sks sincHkatna brinada na delo z« pomoč pri izvršitvi gozdnecja piana V lepih kočevskih gozdovib so se .o-variši kmalo vživeli ia preraagovaij vse težave gosdn^ga dela. Vsakemu začet-nfk« }e pač težrko doseči normo. Vendar inoremo omenifi in pohvalUi štiri tova-riLe, ki so nonno celo prekoračevali. To so: Boraokov Aleksander in Hriberšc* Franc, »dpo«lena v pitališra na Breou ter Rihtarič Ivan in Cenar An^on, zapo-s.ena pri vodni upravi. Bonr.okov Aleksander je po rodu Po-l;ak in stalno poudarja v pogcvo:'?) i dtlovnimi toranai, lcako Vrtžna |e obno-vč in ragradnja, da se ne bodo aikdar v«*f ponovili strašni časi okupacije ;n akupacijakih tabonšč Pravi da se na:-sikdo prema?o zaveda te resnice sicnr bi pri delu več žrtvoval in laž;e prena-š«] težkoče dan^šnjih dni. Tudi ostaii r.menfeni tovarisi ss z-avedajo važnosti rkjsege plana pri de!u, ki jim je biJo poveijeno in ki služi predvsem /a O5kr-bo kariva dsloynemu J|ud«tvn. Tovariš Sfefat»?č Oton, vodja ptnjske hri^ade jp sposobcn tn požrtvovalen ter dvjra dejovno zavest članov sindikata ˇ brl-g»di. G. F. Za otroke v Dečjem domu v Ptuju je dopolnilna preskrba velikega pomena V prioravah za svecp.no irvedbo »Te-dna maiere In otroka« se posveča pose-b«a skrb izboii^nfn prehrane in pre-5?rrbe ofrok v Dečjem domn v Ptašu iz ir^kalnih vitov s tem, da poroaga domu okrajni odboT Rdeče<;a križa in Medna-rodni doejl fond. Okrajnj oilbor Bde^cga Irir.a }e po-otRgal 'Dečfptnu domu v letu 1047 med druglra s 30 litri rib^ega olp, 745 ko-madi pleničk, 10 kompieti za dojenfke, 4000 tibletarni calcirm D-vitamina, 120 CT:rM{ In 62 steMeničkami. f»fcdnarc«i!ni dfrčji fond pa je. poma^al D»!')«id dotnn v Ptutu od II. polletia 194S do konca I. pnjletja 1919 med dru-gim s 435 kg poSnnmastnecra mleka v prahu, 217 kg posnctega mleka v pra-hu, 133 kq martrarine. 75 kg testiov ! 27 kn ri;,ie'-dvomno nadvsc varne-Tja ponena 1* Hr«** pitev in ra/\'oi ntrok, ki "^o zaap»ni pre^rRfii 'n pres?trbi v Oefjrja drmiu, mcd tfinj ko pnmiqfvV-> nU^ov«- maiere bvr^evaii pl^nske o^Joge peU"??te. R F. V Ormožu imajo predsodke zaradi čiščenja ulic obču*ck vrti-ke površnost; ihe.ierrj po ludi vpra^r!n»e pri ko-m o mstli kdj.) m; df»!Oci -od oomptan^i if» odre• re'i b:e? <>diagdn;a na kakfl O'q-»ni?a-ci;o p>-o51«crbett. d3 b<) me<1 n' vn\ m1',«-rlyJ chl1! trikmrvsn1« tud-i v 'em w>a.*--in še orcdno h.-.»do toož? i? Vfl.O Ormr>7 avel^viJi zskonski Hera o dv;ou ftigiene v kraiu ir skrbi 7.<3 red soi ori'Pdi!' ir>.ž-nostj g področja Ijudftkpcja tdravi-ct Ph. Katere srednje strokovne šole v LRS so dostopne naši mladini ? 1. UC?t-e*HSia: v C'i in strojnim oclsekom; železr.iska pro- • meLna šola v Becgradu; brohat; Novem mesiu ia Trbovljah 10 Hidro*nete*jrološk] tehnikum v Bfn-gradu. 11 Sredn'a fizkulturna šo\a v Ljan-ljani. 12 FiiTnski tehn kum v Ljubljtjni 13. Grafifm bfhnikura v L,;u'>ljan:. 14. Srednje šo»« za turizem in gostin-stvo v Liubljoni Starši in varuhi, potriatpjte mladir: da bo dosegla strokovno usposob tev Vsa Dodrobnd pojssnila o po in graščl« Knjiga ne piše samo o prirodi rte/ele. ampak tudi o luirich. Na koncu vsakeoa zvezka ie do!g seznam i-raon. kl ro nme-nicna v kniigf Odprero na slepo srejčo- neko stran te- ga seznama in berftn Strekalov. pomje- šfik; Stmve tovarnar; Stremonhnvi. pomje5čiki. Stroganov, grof, veiepo- sestn k; Strekalov tovarnart Stnrski. ">mješčiki; Strukovi, trgovci; Stukalov, ovaraar; .Suvorovi knezi o^int^^^ik}; Sudieako, pomjelčiki Sukin PKiris voi- voda; Snknvkini porajfišrik . Pomieščiki, pomješ-^iki. tnvatnarji, voJvoda trgovci Iit spet pnTn)e*^5k; To so poglavilne osebe v deža! , gosspodarji Rusi)e po<1 trobo;n;co. Kako pa so gosrsodarill ti gospndarii? O tem Dnpovedui«? knjigg lasno in natanfno na ve^ ti&uč straneh. V dru-g©m • zver-ku, k? op:su1e s^srinierusko črnozemeljsko pokrajino, bere;no tced drugijn nasledLnje: »Se v začetku 19. stoletj« je veljed pomješčk za tem boijšega go«podarja, čuu več pripadajočih gozdnih tal je ftpremenil v polj-e .. .« •Po osvoboditvi kmetov so pomješčiki prepovedali kmetoon, sekati v gozdu za svoje potrebe, in so iweJtali in proiii čtra več denarja iz svojlh posestev, so prodajah go2dove »na pans« v izseka-nje. Kmetiiice občne nmiajo niti ko5čka gozda, gTaščinske in ^državne hoste pa so tako dobro z^tražene. da nima kmet niti dračja kjt pobirdti.« Tako je torej bilo s to rečjo: po-mješčiki so varovali gozdove sarao pied krneti, sicer pa n:so varfeval z njaiu. Po gozdovih so jahaJi oboroženi ču-vaji, pri&iuškovali, ali ae poje k;e se-k.ira, in lovili »divje drvarje« Za pose-kano brezo de btk — borsna gra Divia ie bila ta itjra. Cene so se dvi-gn'.e in padaie. kakor bi im«1e ˇročico. in od tecja dne je Uidi vsa priiofl«*: d^-ž^ele v vrorici Zdaj so neusmilj&no trebi]: cjr«dova, zdaj so sekanje u^taviU in pu^tflj v hosti na kuoe pasekanih debel. Dela v dezeli ni vodila Državna na-črtna komisijn aznpak borza Prin>dt» n voJil načrt. ampak cen:k. Vso pri-rodo deiele so oot^nnili v spekuKicijsko igro. v tisto igro, s katiero so se baviJi pridoh:«nikj v sivem borznera poslapju Dd nab:ežju Ntve. Birokratizem je nespravljiv s pravicami delovnega ljudstva Gabrian Jožef iz Starošinc je delavec v Delavnicah državne železnice v Ma-riboru, zato inia vse pogoje užjvati pred-nc sti garantirane preskrbe iz živilske nakaznice R lb, ki je registrirana pod št. 11-4.55. Ker dela aa področju ffiari-borskega okraja, mu je najlažje nabav-ljati meco v Račab. pri mesarju Brglezu. Ker je od.šel v 6oboto zjutraj Gabr «tn Jožef na delo je ooslal očeta J?-koba, 601etnega, 30*/i vojirega invahda v Ptuj nabavit meso, ker mu ga mesar Erglez iz Rač ne da z izgovorom, rta rAms odobrenja za prodajo mesa Ijudem k; so s področja ptuiskega okraja V soboto ob po! 6. uri }e priše! Ga-brianov oče s karto z žigom roar.:borski& železniških d.elavnic 14kra daleč v Ptuj pc meso, toda tndi v Ptuju tnu je bilo rereno, da ne more dobiti mesa, ker ie nakaznica veljavna za področje maribor-skega okraja. Tako bj rooral 60-Iefm invalid Gabri-au zastonj nazaj v Starošince ali pa v Maribor na OLO Maribor-okolica, da bi končno dobii črr.o we beiem. kie bo lahko realjziraJ sinovo živilako nakazni-co. Iz prednjega se vidi, da je protiljud-aki brezdušni odnos napraca delovnun Ijudem in njihovim pravicam s strani poedincev, kot je n. pr. mesar Brglez ki je v statiju pošiljati deiovne ljudi iz mesnice s praznimi izgovori, raesbo da bi se pozanimai na raerodajnem raeslu kako je mogoče pomagati Ijudstvu, da ne bi moraio malomarnosti poedincev plačevati s kilometri in kiiciaetre doigirai breruspcšmmi ho.fami in vožnjami. Mpsar BrgJez iz Rač in njemu slian mesarji naibrže ni«o tako neizprosni sa-mo naprarn starerau možu Gabrianu oz. njegovemu sinu, teraveč tudi naprnm rirugim ^nepoznanim ljudem*, k; si ne niorejo pomagati, četudi imajo vse pra-vice dobivati živila v najbližjem mesar-skem cbratu. Proti tekim pojavom birokratizma bo mora!o Ijudstvo neizprosno nastopati kei se jih poslužujejo pordinci, ki jim D do ustvarjanja zadovoljstva, tetnv^č do razpihovan»a nezadovolvsiva, kj ga potem izrabljajo. v sovra^no propagando proti Ijudski obiasti, četurii ie ta v stal-nem in neizprosnein spopadu s pojavj birokratizma. OK LMS Ptuj poziva na tekmovanje vse aktive LMS v okraju Da bi mJadina ptujskega okraja čira bolj razvila svoj delovni polet in da bi tim bolj počastila 30. obletnico SKOJ-a kot borbenega odreda Jugoslovanske mliidine, ki je pod vodstvom KPJ in s tov. Titom na čelu prehodil slavno pot NOB ter ustvaril današnjo enotno mia-din&ko organi/acijo, poziva OK LMS vse mladinske aktive v ptujskem okraju oa tekmovanje. rebmovarnje se bo začeto s 1. avgustom 1949 in bo trajalo do 23. oktobra 1949. do obletnice SKOJ-a. Tekmovanje naj zajame sleh^rni rala-dinski aktiv In vsaire^a posameznc.kttv b- čim boljl?e seznki do?egal 100% posečaa|e prcdvoja§ks vzfjoje. 7. Kateri afitlv bo vso irl^dino po-drobno seznpn:?J s sklepi XJII. plenuma CIC I.M.I te 15h vsfrs*ri»»sko iTvnjaL 8. Orcf?nŠ7.'3ciisfvo delo. a) K«ffiiri! ekiiv b« v or^a^JTf^ijo nri-tecrsiil z ra/nim? vso ne-or»»ani?:tTpn^ i.ni©n sel^relarioit c) Kateri akiiv ho redno poiiljal po-rotila, zapisnike sestankov aktiva in . sesiankov sekretariata na OK LMS. d) Kateri aktiv bo imel čim boljše urejeno statistiko in evldeuco nad mla-di;uj.i zafirug, apos.tavljau;e bvin si zadajo tekmovalne obve/e na čast 30. obietiiici ustaxtovitve SKOJ-a. Pri OK..LMS bo fonnirana komisiia, k,slera bo aasiedovala resialtate dela po-Si!iaezJiih aVtivov ln prenaJala ukušnjS aaji>ol:,ši)i aktivov na osiale. Akiiv no.j izdsiajo iD pošljejo obvtue m tekiaovanje aa OK LMS do 13. av tjusta. Na koitcu tekiaovaiflja bo OK LMš aagraail najboijše akiive s kn}ii-Eico, tlzk.uliumimi rekviziti, radioapa-račo^n la raztiUni druginii nagr»da«iii, * kaUrimi bodo a^qt^i>i Ai aktWt, katen bo-do dcsevlii np.jboij?e resuttaie v tekmo-vaaiu v čast 33. obletnice astanovitve SKOJ-a. OkT^Jni koraUGt I.MS Pt«J V Ptuju je ustanovljena pomorsko brodarska grupa Pred nedavnim }e bila astattovijena t Ptuju v ckviru Ljudske tehnike pomor-sko-brcKlarska grupa. Iniciativni odbor pod vodstvom predsednika V doviča ia sekretarja Fajta uspešno pomaga gru^i do ustanovne skupščine, ko bo izvo-Ijen stalni odbor. Grupa s-i je kraalu po ustanovitvi opo-mogla t najipotrebTiejšiEii čolni, ki j:i je dobila od ravn-ateljstva giainazije n dijaskega doma. S temj čolni je imela tudi prve vaje, ko se je pr pravljela na republiško tekiaovanje pomor&ko-brodaT-skih grup Slovenije v Lj-ubljaui in na katerem je ptuj-ska grupa zasedla drugo nts&to. Za nagrado je dobila en čolx, kajak, tako da ;ma sedaj šest čo!hot (s-»tndolrnov). Prvi uspeh gnipe je vzpo^budil sa več mladincev, da so pri&top.U in tako šieje sedaj grupa 25 čla-nov. Z vsaitatedenskitni vajami na Dra-vi si pridobivaio mladinci prve izkušnje t upravljanju preprostega vcdn-eoa vozila, kar fm bo pri^lo prav, ko bado v vr stab. Tiiovih momarjev. Zmaga v odbojki v Strnišču Dne 4. t. m. je kombinirano mošlvo Tovarae glinice in »Gradisa« v Strnišči lgralo prijateljsko odbojčno tekmo * Ptuju z moštvom ptujske UDV in zmi-gaio z rezultatom 3:1. Tekma je bila relo zauiraiva in napeta. Prišlo je do zani-mivih in živih momsntOT v igri. Moštvi obeh timov sta se re« potrtvo-vaJno borili in pokazali svo;e znanje Moštvo UDV je igralo z veliko rutino ter dokazalo, da se z marljiviin trenin-gom lahko veliko pridobi. Kombinirano moštvo Strnišča je igralo v prvem sstt nesigurno in ga tudi izgubilo, zarad: te ge ker kljub temu, da tma dobro mo-stvo. nima še do danes organiziranih stalnih treningov niti primernega igri-šča. KombiTurano moštvo Stmišce b! Ičhko s staln?m trer.ingoni doseglo š« bolrše rpzultale in se poineriio ie i drugimi moštvi. MESTN! KINO PTUJ predvaja sledeče fibne: od 12-. do 15 avgusta 1949 »Delga pot«. avstr. umetniški film; od 16. do 18. argusta 1949 »Fant iz na- šega kraja«, sovj. umetniški filmj od 19. do 22. avgirsta 1949 »Srečanje na Labi«, sovj. uraetniški fbn; od 23. do 25. avgusta 1949 »Poslednja etapa«, poiisfci mnetniski film; od 26. do 29. avgnsta 1949 »Mr. Sniith v seivafu«, amer. umetr: f;1~,-od 30. avg. do 1. sept. ». .t, sovj. lKsetniš-k. fi-ltOi o«d 2. do 5. 9ej>t- 1949 »Prepovedane pesmi«, poljski umetniški film. o«ha v ue- besih«, francoski umetnišlt; fiini; od 18. do 19 s&pt. 1949 »Povest o pra- vein čioveku^, sovj. umetniški fiim. Samo od vas samih, od vaše lastne zavednosti, od vaše sile in poleta pri vstvarjalnem delu je odvisno, če bomo hiireje ali počasneje zgradili našo lepo in srečncjšo bodočnost. TEORIJE V ZADRUŽNI PRAKSl : Priprave zadružnikov na jesensko setev ^^^' Dipl. Ing. Zorec Egoa Pravo^asno obdeJana z&mlja za je- l- sen&ko setev jamč , da bosetev dobro * kiiia in da se bodo rastline pr^d na- stopom niraza okrepile. Takejšnje plitvo oranje po žetvi je zelo učinkovito sred- stvo proti plevelu, zemlja se zrahlja, ostanki predsadežev pa hitro razpadejo v huraus. Vlaga se ohrani v plitvo iz- oran. njivi, izhiapeva pa iz požete . in nepreorane ajive, kl io sončna pripe- ka tnočno osuši. Seme, ki ga posejenao v izsušeno zemljo, slabo :n počasi klije. Čg hočemo imeti močno in zdravo setev, morarno sejati zdravo, dobro in> zbra- no serae, ki mora biti vrhu tega še do- bro očižčeno in razkuženo. jf Kakršna setev, takšna žetev! Dobra '" setev, dbbra žetev! Naša' dolžnost je, da z vse\ni sredstvi, ki jib. imamo, dvig- , nemo proizvcdno sposobnost našh tal. | Nad vse važno za na« )e, dvigniti pro- r izvodnjo krušnih žit, krtno vseh vrst, kakor tudi industrijskih rastlin. Za nas pribajajo v {eseni v poštev žita. S čiin večjitn pndelkom moramo zagotoviti prehrano Ijudi in živali. Predvsem raoraino opozonti na čini-telje, ki igrajo pri jesenski setv; ogromno vlogo; uporaba umetnih gno-jil, strojna setev, seiekcionirano in raz-kuženo serae. Kako ravnamo i gnojem? O tem če umetna gnojila kaj poranga-jo ali ne, m potrebno izgubljati be?ed. Kdor tega n. spoznai do sedaj, ta tudi odslej ne bo Skoraj vsem našim zero-Ijara primanikuje fosfona, diišika in večin zeralje kalija. Zato navadno ne zsdostuje, če pognojimo samo z >imeU\ '.t; gnojilora. Sko.'o povsod bo treba dati vsa tri glavna rastlinska hranla. le na preoranili deteljiščih bomo izhajali brez dušičnih gnojil Ozimna žita zahtevaio v zeinlji priraerno zalago apna Hlevsk; gnoj, ki obog.Hi*zemljo s hurausom, iz-koriščajo oziiaine slab.se kot okopav;ne. Zato gnojimo v pravilnem plodoredu 6 hievskim gnoiem okopavine, oz mna ži-ta pa z umetmm gnojern. Pšenica zatite-va močnejšo hrano kat rL ia ječmen. Tudi ozimna oljna repica zahteva moč-no zemljo. Ko gnojitno s hlevskim gnojem pred setvijo, spravimo tudi umetn gnoj pred setvijo v zemljo. Naj1x)lje je, da ga raz-trosimo po svsži brazdi in ga nato z brano pomešamo z zemljo. Pravilno gno-jenje z umetnim gnojera je samo »polno gnojenje«, t. j. gnojenje z dušikom, fosfonio kisiino iD kalij&m. Ce gnojimo s posameznimi gnojiti, lahko zmešamo superfosfat in kalijevo sol. Superfosfa^e pa nikoli ne smeino mešati z apnsnim dušikom, temveč moramo tros ti vsa.ko gnojilo posebe; Sraemo pa mešati ap-neni dušik s Thomasovo žlindro, s fos-fafno žhrulro in kalijevo soljo. Za ozimine je zelo priporcčljiv apne-n dušlk Ta deluje poč^asi in enako-memo. (Gnojiio ie na razpoiago pri po-verjeništvu za kmetijstvo.) Tudi ni bo-jazni, da bi se v težki zemlji izptal. Težko in srednje težko zemljo lahko gnojirao v jeseir pred setvijo s celo mnorino apnenega dušika, ki je za gno-jenje potrebna. Pri lahJci in peščeni zem-lji pa moramo biti previdni z gnojenjem z umetnimi gnojiH Lahko zemljo po-gnojimo nam?reč v jeserri pred setvijo sarao z eriK? tretjino do polovice one kolirine gnojila, ki je za gnojenje po-trebna. Drugo polovco gnojila pa raz-trosimo po posevku sporaladi na »gla-vo«, S tem, da gnojmo v dveh obro-kih, se izognemo izgubi, ki n-astane v lahlcih tleh z i7piraoJ9m'umetnih gnoji!, oziroma hrane v mckrih jesenskih n zims;k:h mesecih Prvi obrok hrane. kl ga damo pred setvijo, porabi mlada se-tev do zime, dmgi obrok pa ji damo spomlad, ko začne zopet rasti Ln rabi za bujno rast mnogo hrdne. Praksa je pok.azaia, da je najpriklad-ne]še gnojilo za ozimino v lahki zemlu Nitrofoskal I. za težke zemlje pa N i t r o t o s. Razmerje hrane v teh gno-jilih odgovaria popolnoma zahtevam iz-haiajoče ozirnne setve. Apneni dušik igra v tleh mnogotero vlogo: razkužu.je in čisti zeraljo zaiefie raznih rastlinsklh bolezni in škodljivcev, n pr. plesni, sneti, ličnk, ogercev. dro-tarjev. polžev. bolh itd. Apneiii dušik ur.ičuje seine p^evela odnosno izhajajoč plevel; ee gnoiimo z apnerum dušikoro strničie takoj po žetvi in ga zorjemo, pomaga, da stmišče, slama, plevel in dTugo hitreje lazpade v humus, ker je apneni dušdk izvrstna hrana za bakte- rije, ki razkrajajo oiga,C:Stk.e snovi v hu-mus, Drugi važen činitelj, ki ga morafo nnši zadruiniki iraeti pred očmi v jespaski setvi, je setsv s s-troje;n. Prednosti take setve so siedeire- enaka globioa, enak-a razdalja med posameKnimi zrn. oziroraa rastlinami, enakomerna kaiitev in rast, piaviino zorenje. S sirojem porabirno manj setnena kot pri setvi z roko. Pri-hianek zsnaša najman] 50 kg na hektar, če s-rao pa ndvadno gosto sejali, pa tudi (k> 100 kg. ' NadaJjnji važen pripomoč&k za večj; pridelek je seJekcionirano, odbrano se-me. Oplesn.e\ij6no se-me da večji i« na-vadno boijši piidelek, kakor navadno neopieraenjejio in neodibrano seme. Ra-zumljivo je, da odbiranje in opiemenje-vanje f5emena zaliteva mnogo dela in truda, mnogo natančnosti :n potrpljenja, povzrot^a pa tudi dosti stroškov. Ce bi odbrano ia oplt;inenjeno seiae ne biio nič Ixyli5-e, bi se gotovo s tem nikdo ne ukvarial. Pri navadn&tn odbiranju iz-ločimo v&e one rastline, k. dajo malo rodovitno ali drugače neustresrno po-tomstvo. Pra opiemenjevanju s križa-njein pa prinesemo dotire lastnosti dveh sort na novo sorto — na križance. Jasno je da odbrano in oplemen;eno seme ni dobro za vsak kraj iu za vsake ie.zra.ere Pri ncis v plujskera okraju so golice dobre Tud: nekatere domače vrste so dobve Od ozimnih iečmenov je priporočljiv le Verter-ozimiii, Cermakov dvoredec. od rži Dreger, ki je dala rav-no letos prav dobre rezultate. Premalo pozornosli se je doslej po-svetalo čiščeniu in razkuževanju semen Nobenega opravičila n", če pridelajo ponekod za eno petino, eno četrtino ali morda celo eno tretjino snetljivega ztnja. Bre? dvoma DTipomore mnogo k rvišanju naših žitnih pridelkov, če žifno seme predhodno oč stimo in piavilno razkužizno. K«iko pa razkuŽajeDio žUno serae? Predno ga razkužimo, ga moramo do-bro očistiti Zato nam služi.io trijerji — čičtilni stroji — selektorji. Razikuževa-ii.;e Siimo pa lah-ko ?.vriiino v »taiem sodu. ki SDrejme 60—80 kg. Daber je vsak sod. Najvažnejše je, da pri obia-čanju seiae ne izpade Sko7,enj napra-vinio os na katero pritrdim.0 ročaj #za obračanje. Na so-clu ro.oraT.no napraviti vratca, kjer bomo sod po3nili in praz-nili. Tako pripravljen sod postav mo na primernc stojaio, da ga l&hko vrtimo. V sod da:ac 50 kg očiščenega semena ter 75 do 100 giarnov razkužila v prahu, kakor je par predpisana količina 2a ra2?kuževanje Sod obračamo oziroma vrtimo tako dolgo, da je vsako zrno pokrito z razkužiln m pralioni. Tako raz-kuženo s«ne lahko dajje časa čaka na s^Lev biez bojazni, da bi začelo kliti. Razkuževalna sredstva so: abavit, cere-san. germsln bakreni karbonat itd. Zaano je, da se nekateri poslužiijejo razknževčin a semena z modro galico. Zadružmke je treba opozor.ti, da tako razkuževanie opuste, saj je ziieno, da z niim zir^anjšujeino kaljivost seTiena za 15 do 2.0°'o Ta način razkuževanja bi §e bil uporabljvv proti snetem, pri katerih so kužne klice na površini zrna; razku-žilo v tem pr m?ry uniči klice To so v gl^vnera trde snefo Druga^e pa je s praš-no snet'0 na pšenici in ječmenu, pri katerih je ktj?na kiica v z-rnu in se proti njej težie borireo odivosno borba j€ dru-gačna Ako telitno uhičit. to bolezen, moramo namakati seme 4 ure v vodi 20-30 sto-p. C nato naiaočimo earae še 10 minut v vodi. ki ima 50 stopinj C. Tega pa se mordmr točno držati, ker bi s cer lahko škodovali kaljivostj semena. Ko smo vzel' sfine \z dmge vods, ga mo-ramo hitro ohladit: in sicer tako, da ga n?.taočinjo v rarzl vodi ali pa z njo po-škropimo. Nato serpe enakonierno susi-mo na zmern' toploti Cišcenie in razkuževsnie je prvi prsdpogo) bogatejt>ega pridelka. Leto^-nja žetev je bila dobra Nikdai pa ne veiao, v kakšnih vremen«kih razraerah bo zorela nova Setev Vemo, da bodo naš pospvki mnogo bnli odporni in bodo bre? večje škode prestali vse vrcmensk.e m druge nezgode. če bomo poskrbeli. da bo prišlo v zcmlio za^es čisto in zdravo sem«?. Da bo letošnja je^enskri &et&? čira smotrensisa in čimholj načrtna, oaj se Z3.družriki pred setvijo ozimnac držijo naslftd'nHh navt>dil: 1. Pridelek m kakovo^-t žitaric sta od-visna od predpc«evka, abdelo-vaaja in gnojenjčt zc-m'.je. 2 Pridelek in kaikovost moraimo po-večati z dobrim obde'ovamiem in pia-vilnim nnoienietn zeTnij«. 3. Točna navodila zs pravilno g-noje-nje &e !a.hko riajo samo na podlani a-n-i-lize zernlie. o?iroma točnih .gnoiilnih pos-kufVJv na terenu. 4. Z dobnm usp&hom STnamo račnnati Is, če upoštevamo predosevek. tla. do-sedanje gnojenje, kak«en je bil pride- lek. Na pod!ag,i teh fcukrtorjev je mogo-če napiraviii načrt za prihcKinie gsaoje-nje. 5 Mešanice gnojil, ki so sestavljene iz apneaaega dušika, potrosimo po njivi pred "orafnjern, ali kar je še najpTi-klad-n-ejle. na svežo bTa7xlo. naka-r njdvo te-meljito pobranaino. Če gnojMo zaorjesno 8 do 1Q cm globcko, laifako taikoi e©j«-nao, če ga pa zaforanasaio, smeino seja:ti šele t&z nekaj dni. ker bi sicer žjvo a-pno apRpnega diižika šk&dovalo ka-Ijivo.srli seTneTva. Apnerega dn&ika in nje-govih mešaT>ic ne smerao nikdar trositi s kombmiraitim sejaihiiin strojem, k&r f tptn primeru pride nra-etni gnoj v ne-posredno dofciko s semenom. 6. Pr*poračlj*vo je. da ee y propust-nefši zerolii in kjer je več padavin. gnoji v ies-enri pred setviio s poloviro potreb-ne količine umetnega gno-ja. Drego po-k>vico umetnega gnoja pa p->trosiino spomladi r^a zelen posevek. Tako more rastUiia bolj ekcnomično iz-koristiti hra-no, kar zelo tKTCKino vpliva na kakovos* m višino pri-dslka. 7. Pelvel lahko uničimo na -ifa°Tn. pcvlju v pozTbi yjjfen'i aK spomJadi z ne-oljenim aipnet^i dušikoni (na 1 oral 100 kg). Za teai potem ni potrebr.o gn-o-jiti z dužicnimi gnojaJi. DoiMk ie hrana za bakteriie, ki predeluiojo s^aono ia druge oTgan&ke od^padke v h-uimis. 8. Da strni^šče oziroma koruzišče čirn prej stToimi, ga ie dcbro pre!;a za i>čwrtjno kolcbarjenje v zadriržnem gospodaretvu. 14. treba }e za