VSE SILE ZA URESNIČITEV ZASTAVLJENIH CILJEV stran 10 NASLOV Leto XXXIV Št. 40 Murska Sobota 14. oktober 1982 CENA 10 DIN VESTNIK Čestitamo občanom ob prazniku občine SO Murska Sobota OKSZOL Murska Sobota OX ZKS Murska Sobota oss Murska Sobota OKZSMS Murska Sobota 00 ZZB MOV Murska Sobota VSI ZA POŽARNO VARNOST DOBRI GOSPODARSKI REZULTATI SPODBUDA ZA NADALJNJE DELO S SEJE PREDSEDSTVA PMS SZDL V LJUTOMERU Ocena akcij NNNP 82 Prejetimi stabilizacijskimi uk-občim “staliml prizadevanji se je v Vodn|_Povt**la industrijska proiz-fast9 ' Tako beležimo ugodno tih rt. . stiini industriji in nekate-dne p®ib dejavnostih. Zelo ugo-doseoa hate v letošnjem letu Ptob v Primarni kmetijski della . “"Ji- Visoki hektarski primatov.? uk°dna letina bodo prav «“sp^ PrispevaW k stabilizaciji ^oarstva. Ob relativno ugodni oceni gospodarske rasti pa je potrebno opozoriti tudi na prisotne pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejši gospodarski razvoj. Te pomanjkljivosti se odražajo v hitrejši rasti porabljenih sredstev od rasti dohodka, velikem povečanju zalog, povečanju kreditov za obratna sredstva in podobno. V občini se srečujemo tudi s problemom zaposlovanja. Število iskalcev zaposlitve se nenehno povečuje, ob tem pa ugotavljamo, da se povečuje število mladih iskalcev zaposlitve s končano poklicno, srednjo ali visoko šolo. Zaostreni pogoji gospodarjenja, strogi kriteriji prestrukturiranja in pomanjkanje sredstev so vplivali na zmanjšanje investicijske aktivnosti gospodarstva v občini. Žal ima gospodarstvo občine premalo investicijskih programov, ki bi v celoti izpolnjevali zahtevnejše kriterije in imeli širšo družbeno verifikacijo. Tako v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati večjega števila novih delovnih mest in s tem zmanjšanja števila iskalcev zaposlitve. V razvojnih usmeritvah gospodarstva se moramo v večji meri opreti na razpoložljive domače surovine in v večji meri pritegniti v razvoj domače strokovnjake. Vsekakor imamo v občini še velike možnosti razvoja kmetijstva in na njem sloneče predelovalne industrije. Začeti pa moramo z izdelavo konkretnih programov za večje izkoriščanje naravnih danosti, ki jih prav gotovo imamo. Omejevanje vseh oblik porabe se najmočneje odraža v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Delavci v izvajalskih organizacijah se v letošnjem letu srečujejo z materialnimi težavami, ki jih bodo lahko odpravili le ob skrajno racionalnem poslovanju in varčevanju na vseh področjih. Vsekakor je skrajno racionalno poslovanje družbenih dejavnosti prispevek h krepitvi gospodarstva. Istočasno pa se postavlja vprašanje, kako dolgo bomo lahko omejevali skupno porabo brez večjih negativnih posledic ki iz tega lahko izhajajo. O omejevanju skupne porabe morajo odločati delavci v združenem delu. Ob tem je potrebno preveriti obseg programov, opozoriti na probleme v posameznih izvajalskih organizacijah in v okviru materialnih možnosti zagotoviti sredstva za dogovorjene programe. Pri usmeritvah za nadaljnje delo morajo biti v ospredju stabilizacijska prizadevanja. Ob tem moramo poleg omejevanja skupne, splošne in osebne porabe zagotoviti racionalno porabo vseh vrst energije in surovin, nemoteno izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti in delovnega časa ter nenazadnje uvajati v proizvodne procese sodobne tehnološke in organizacijske postopke. Skratka, vse oblike porabe moramo postaviti v realne materialne okvire,. istočasno pa dosegati večje proizvodne učinke. S takim načinom dela bomo dosegali tudi boljše izvozne rezultate, kar je bistvenega pomena za naš nadaljnji razvoj v prihodnjem obdobju. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota Pavel PONGRAC V letošnji akciji ,,Nič nas ne sme presenetiti” so v vseh štirih pomurskih občinah izvedli vrsto aktivnosti po sprejetih programih, v katerih je dan poseben poudarek prometni in varnostni vzgoji ter usposabljanju vseh obrambnih struktur. Gre za številne samozaščitne preventivne akcije, s katerimi želimo spremeniti odgovornejše ravnanje delovnih ljudi in občanov v vseh okoljih, skratka, hitreje želimo podružbiti ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pomembne naloge so bile opravljene na področju vzgoje in usposabljanja pripadnikov« civilne zaščite, narodne zaščite, gasilsko-tehničnih enot, mladih prostovoljcev teritorialne obrambe, enot nujne medicinske pomoči in celotnega prebivalstva. Izvedene so bile tudi številne akcije v kmetijstvu, prometu in požarni varnosti. Sproti tudi dopolnjujejo varnostne ocene v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V letošnje aktivnosti je bilo na primer v soboški občini vključenih okrog 8.000 delovnih ljudi in občanov. Poleg krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela pa se v akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti” vključujejo tudi šole in družbenopolitične organizacije ter društva. Kljub temu, da je bilo doslej v vseh štirih pomurskih občinah v okviru te akcije veliko storjenega, pa so se na seji predsedstva PMS SZDL v izredno bogati razpravi zavzemali za to, da je potrebno aktivnosti preusmeriti v trenutna dogajanja našem vsakdanjem življenju in za razreševanje najaktualnejših vprašanj gospodarske, stabilizacije ter spreminjanje odnosov, pri čemer se je o vseh težavah potrebno odprto pogovarjati z delovnimi ljudmi in občani, probleme prikazovati realno brez olepševanj, hkrati pa prisluhniti in zaupati v ' zavest delovnega človeka in občana Pod tem geslom je v Sloveniji in tudi v Pomurju zastavljena široka družbena akcija v mesecu oktobru — mesecu požarnega varstva. Namen te akcije je vzbuditi med delovnimi ljudmi in občani boljši odnos do požarnovarnostne kulture, hkrati pa ugotoviti, kakšno je dejansko stanje požarnega varstva v vseh okoljih. Dosedanja prizadevanja na tem področju niso dosegla zaželjenih uspehov, medtem ko katastrofalni požari, ki povzročajo velike materialne škode, na to nenehno opoza- ijajo, tem bolj, ker večino požarov povzroči človek. V lanskem letu je bilo v Sloveniji 1931 požarov, ki so povzročili 550 milijonov dinaijev materialne škode. V prvem polletju letošnjega leta seje število požarov povečalo za 26,5 odstotkov, medtem ko je materialna škoda manjša za •44 odstotkov. V Pomurju je stanje približno isto kot v Sloveniji. V lanskem letu je bilo v Pomurju 53 požarov, nastala materialna škoda pa naše samoupravne družbe. Odločno se bo potrebno pogovoriti tudi s tistimi, ki motijo preskrbo prebivalstva, saj so ugotavljali, da so v Pomurju trgovine slabo založene v primerjavi z nekaterimi drugimi regijami. Bolj kot doslej bodo morali delavcem in njihovim opozorilom prisluhniti tudi vodilni delavci. V sedanjem trenutku pa je potrebno storiti vse, da bosta pospravitev poljskih pridelkov in setev opravljena pravočasno. S tem bo postala letošnja akcija ,,Nič nas ne sme presenetiti” še bolj učinkovita. O vseh teh problemih pa bo potrebno tudi odločno spregovoriti na bližajočih se programskih konferencah SZDL, zlasti pa o nalogah, ki izhajajo iz sklepov in stališč CK ZKS in CK ZKJ. Dogovorili so se, da bodo programske konference občinskih organizacij SZDL 7. 12. v Gornji Radgoni, 8. 12. v Ljutomeru, 15. 12. v Lendavi in 17. 12. v Murski Soboti. Člani predsedstva PMS SZDL so se tudi seznanili z obiskom delegacije DLF iz Železne županije, ki se bo mudila v Pomurju 20. in 21. oktobra, sprejel pa jo bo tudi predsednik RK SZDL Franc Šetinc. V času od 24. do 26. oktobra bo na Gradiščanskem v Avstriji srečanje narodnosti, 17. novembra 1982 pa v Murski Soboti srečanje narodnostnih komisij Železne županije z Madžarske in Pomurja. Feri Maučec znaša nekaj nad 10 milijonov dinaijev. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v naši regiji 44 požarov, ki so povzročili okrog šest milijonov dinarjev škode. Kritični so Dili zlasti spomladanski meseci, ko je zaradi nepazljivosti prišlo do številnih gozdnih požarov. Dosedanji preventivni pregledi v delovnih organizacij ah so pokazali, da stanje požarnega varstva ni zadovoljivo. V nekaterih primerih je celo kritično. Treba pa je povedati, da na tako stanje vplivajo subjektivni in objektivni vzroki. Med subjektivnimi vzroki so malomaren odnos do požarnega varstva, slabo varovanje družbenega premoženja in opuščanje požar-no-preventivnih ukrepov. Med objektivnimi vzroki pa so predvsem utesnjeni skladiščni in proizvodni prostori. Tako stanje torej narekuje, da moramo zastaviti konkretno akcijo in storiti vse, da zmanjšamo število požarov in materialno škodo. Zato bodo v mesecu oktobru aktivirana vsa gasilska društva in enote civilne zaščite v Pomurju, ki bodo v svojih okoljih izvedle vrsto preventivnih akcij in praktičnih vaj; hkrati pa sleherno gospodinjstvo opozorili na dolžnosti do požarnega varstva ter varovanja premoženja. Po šolah bodo organizirali predavanja s področja požarnega varstva in učence seznanjali s praktično uporabo gasilskih sredstev. V delovnih organizacijah bodo poleg preverjanja stanja požarnega varstva aktivirali tudi gasilsko-tehnične enote civilne zaščite z namenom, .da ugotovijo njihovo strokovno usposobljenost. V nekaterih krajevnih skupnostih bodo izvedli problemske konference, kjer bodo obravnavali stanje požarnega varstva, hkrati pa tudi odnos krajevnih dejavnikov do gasilske dejavnosti. Upajmo, da bo letošnja široko zastavljena akcija »Vsi za požarno varnost« dobila vsestransko podporo v praksi in da bo več kot 7.000 pripadnikov gasilskih organizacij, civilne zaščite in drugih ob pomoči subjektivnih sil, delovnih ljudi in občanov dosegla svoj namen. To pa je, da bi se trenutno nezadovoljivo stanje na področju požarnega varstva v Pomurju spremenilo na boljše in da bi vsak pri sebi prišel do spoznanja, da s preventivnim delovanjem na področju požarnega varstva veliko prispevamo k stabilizaciji. Feri Maučec aktualno po svetu Slovesno okrašena velika dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je sprejela delegate 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. KDO IMA PREVEC MASLA? Po poldrugem letu zatišja seje v zahodnoevropski skupnosti znova razvnela razprava, kako zmanjšati goro masla, ki v hladilnicah narašča hitreje od porabe. Proizvodnja mleka se je v desetih članicah skupnega trga letos zvišala krepko nad pričakovanja, in sicer za 2,7 odstotka, v tem ko je bruseljska komisija načrtovala le 0,5-odstotno povečanje in tej oceni primerno ukrojila kmetijski proračun. Preveliki dotok mleka bo skokovito dvignil zaloge masla, ki so sedaj na še sprejemljivi ravni — 56.000 ton — a samo nekaj tednov, kajti pričakovati je povečanje presežkov. Strokovnjaki v bruseljski komisiji predlagajo, naj bi še pred zagatami v hladilnicah skušali prodati nekaj deset tisoč ton (številka je povsem odvisna od novih količin masla), in sicer nekaj znotraj evropske skupnosti, deloma pa tudi Sovjetski zvezi, ki ji doslej dobro leto niso dobavljali masla. Na predlog iz Bruslja so takoj jezno reagirali Britanci. Kmetijski minister Peter Walker se je med razpravo o ribištvu močno začudil, češ nesmiselno je obsojati sovjetsko politiko v Afganistanu ali na Poljskem, hkrati pa po subvencionirani ceni prodajati maslo. Londonskemu mnenju je blizu tudi Bonn, najbolj vneti za novo prodajo masla Sovjetski zvezi pa so Francozi. Pariška ministrica za kmetijstvo Edith Cresson je dala britanskemu kolegu Wal-kerju jasno na znanje, da ne bo dovolila Britaniji uvoza masla iz Nove Zelandije, če se bodo v Londonu zoperstavili prodaji francoskega masla Sovjetski zvezi,. Ministrski »daj-dam« je že brez epiloga, kajti obe članici trdno zagovarjata svoji poziciji: Britanija želi obdržati tradicionalne stike z Novo Zelandijo in se sklicuje, da si je med pogajanji o priključitvi evropski skupnosti izgovorila pravico do nakupa novozelandskega masla, četudi ga je v EGS več kot preveč, Francija pa je nejevoljna in — ne brez razloga — ugovarja, da nikakor ni sprejemljivo, da članica deseterice »v tretjih državah« kupuje maslo, četudi ga v skupnem trgu nimajo kam dati. Da bi razvozlal spor, ki se je šele dobro zagrel, je član bruseljske komisije Poul Dalsager, ki koordinira zahodnoevropsko »zeleno politiko«, sestavil solo-monski načrt. Po njem naj bi nekaj masla iz presežkov skušali spraviti na domači trg, in sicer šolam, upokojenskim domovom in podobno, ostanek količine, ki jo je potrebno spraviti iz hladil nic. pa bi prodali Sovjetski zvezi, a z nižjimi subvencijami, kot običajno veljajo za prodajo izven EGS. Cena masla je na svetovnem trgu precej nižja od zahodnoevropske in zato je izvoz možen le s plačilom subvencij, ki izravnavajo razliko. Člani komisije se dobro zavedajo. da je z maslom nekaj potrebno storiti, dokler se količine v hladilnicah ne povečajo preveč, a razlike v stališčih so bile vendarle tolikšne, da so odločitev preložili za dva tedna. Če bi se EGS odločila za čakanje, bi se presežki močno povečali in poskus izvoza bi močno znižal ceno na svetovnem trgu, kar bi za skupno zahodnoevropsko kmetijsko blagajno pomenilo višje izdatke za subvencije. Svetovni trg z maslom je trenutno uravnotežen, a vsaka večja prodaja bi utegnila podreti ceno. Slišati je tudi vznemirljive novice o presežkih masla v Ameriki in celo napovedi, da bo Reaganova vlada odobrila subvencije, da bi lažje izvažala maslo. To bi znova znižalo svetovno ceno in nekateri člani komisije menijo, daje bolje prevzeti pobudo in spraviti na trg del presežkov masla, dokler se leti ne povečajo čezmerno. (Po Delu) Vse kaže, da so doslej precej zaostreni odnosi med Sovjetsko g zvezo in Kitajsko na poti ponovne normalizacije. Prvi znak za to je bil kitajski partijski kongres, ki je postavil nove smernice _ zunanje politike, ugoden odmev na to pa je bilo razbrati iz govora S sovjetskega voditelja Brežnjeva pred nevadnim v Bakuju. E Prvi zunanjepolitični koraki nove kitajske republike so bili leta 1949 usmerjeni k Sovjetski zvezi, s katero ima Kitajska še danes celo vrsto zapletenih in odprtih obmejnih vprašanj. Leta " 1969 so pričeli obojestranska obmejna vprašanja obravnavati na posebnih pogajanjih, ki pa so jih Kitajci leta 1979 prekinili zaradi sovjetske intervencije v Afganistanu. Deset let imata obe državi ob meji, dolgi nekaj čez sedem tisoč kilometrov, zbrano E veliko vojaško moč. tu in tam pa je v zadnjih letih prihajalo tudi do manjših spopadov ob meji. Pretirano bi bilo trditi, da bo pri teh pogajanjih šlo vse S zlahka. Toda začetek je tu in dobri odnosi med SZ in Kitajsko pomenijo najprej normalnejšo temperaturo v Aziji sami, vsekakor pa so pomembni tudi za svetovni mir. čeprav pomeni, to zbliževanje novo razpoko v odnosih med Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Ameriško taktiziranje okrog Tajvana, ki ga . ima Kitajska za svoje nacionalno območje.je najbrž tudi eden od m razlogov za zmanjševanje napetosti med Pekingom in Moskvo. I VSI SMO NA Jesensko zasedanje generalne skupščine ponovno prinaša na površje stare proble-fne. Upor tretjega sveta proti pravilom gospodarske ureditve so nekoč vodile Alžirija, Kuba. Libija. Danes so jih zamenjale Brazilija, Mehika, Venezuela. Malezija. Razlogi za upor so znani, brazilski predsednik pa jih je zlil v obtožbo. da politika najbogatejših držav potiska svet v tako hudo krizo, kakršna je bila tista v tridesetih letih. Brazilec je dejal, da pri tem ne gre za krizo Sever-Jug. temveč za hudo krizo v mednarodnem gospodarskem sistemu. Potem je opisal kako so Američani omejili uvoz brazilskega jekla, sladkorja, obutve, tekstila. Bogate države bi morale odpreti svoje meje, povečati bi bilo treba kreditiranje, poce niti denar, razviti pa bi morali priznati, daje prestrukturiranje njihovega gospodarstva neizogibno, sicer bomo vsi skupaj potonili, je menil brazilski predsednik. Z velikim zanimanjem so v generalni skupščini pričakovali tudi nastop mehiškega predsednika. Mehika je pred nedavnim nacionalizirala banke in s tem dvignila veliko prahu v mednarodnem finančnem življenju. Mehičan je delegatom skupščine povedal. da ni samo od dolžnika odvisno, ali bo svoje dolgove plačeval. Tudi tisti, ki je posojilo dal, mora o tem voditi račune. Države, ki dolgujejo tujini, ne morejo ohromiti svojega gospodarstva, ljudi pa pahniti v revščino samo zato, da bi lahko odplačevali dolgove. BRUSELJ - Samo v me; seču septembru so v Belgiji zaprli okoli 400 podjetij. Stem se je število brezposelnih povečalo na 460 tisoč. Med temi je 150 tisoč takih, k imajo visokošolske diplome. BONN - Po neki anketi smatra večina Nemcev (66 odst.) Kohla za nekakšnega začasnega kanclerja. Skoraj 56 odst, anketirancev je izja' vilo, da krščansko-demd' kratska stranka ne bi smela sodelovati z liberalci. HAVANA - Dvajsetletna ameriška gospodarska kada Kube je slednjo stala več kot devet milijard dolarjev. Ta podatek je navedej predsednik kubanske državne banke. OSLO - Odpravnik pošlo* iranskega veleposlaništva n Norveškem Parviz Hazai J zapustil službeno mesto * Oslu in se pridružil opozioi sedanjega teheranskega1, žima. Izjavil je, da je storil to protesta proti »Homeinijeve mu terorju.« Obtožil je kans* vojno, da bije maščevanj vojno proti Iraku, cena za pa je doslej 200 tisoč mrtvi*1 prav toliko ranjenih Irancev. ALSIP - Bivši amens* predsednik Carter je obte bivšega državnega sekrete rja Haiga, da je dal Jzra® »zeleno luč« za invazijo v banon. DUNAJ - V letih gosp0' darskega napredka so bil države Zahodne E*ri?p sprejeti milijoni tujih de cev, ki so tam prispeva n razvoju. Zato jih zdaj, ko prišli težji časi, ne smem poslati domov, je pred dn izjavil avstrijski kancler Bru Kreisky. VARŠAVA - Poljskii sejm je sprejel zakon o sindika ’ ki prepoveduje vse d0®®?,, nje sindikate, tudi Soho nost. General JaruzelsK svojem govoru v napovedal konca sedanjeg vojnega stanja v državi. ““V žarišču dogodkov Nihče v zahodnih bančnih krogih danes ne verjame, da bodo dežele v razvoju zmogle odplačilo obresti in letos zapadlih glavnic v znesku 244 milijard dolarjev. Gospodarsko nazadovanje, zniževanje cen surovin in trgovinski protekcionizem, to so glavni razlogi za pomanjkanje denarja. Zato bankirji predvidevajo, da bo potrebno vsaj štirideset milijard dolarjev odplačil prenesti na prihodnja leta. To-pa je štiri krat več kot lani. / KURA, KI NESE ZLATA JAJCA Neki bankir je pred dnevi izjavil, da podaljševanje rokov za odplačilo ne pomeni konec sveta, pač pa več denarja za isti dolg. Obrestne mere 20 ali še več. odstotkov potrjujejo takšno bančno filozofijo. Dolžnikom vprid je sicer rahlo zmanjševanje obrestnih mer, toda akumulacija posojilodajalca samo na obrestih je še vedno vredna trdnega spanca bankirjev, kar bomo kasneje videli na primeru Poljske (že spet). Postopek reprogramiranja, kot se odlaganju odplačil reče, med bankirji ni nepoznana zadeva. Skozi ta postopek je doslej šlo menda že 15 primerov (Turčija, Peru, Jamajka, Sierra Leone in nekatere druge države). Letos naj bi bili v postopku nekateri težji primeri. Kakšen je pravzaprav postopek reprogramiranja? Ko se znajde neka država v finančnih težavah, ki seveda niso rezultat samo notranjih gospodarskih spodrsljajev in napačnih predvidevanj, temveč tudi odraz mednarodne ekonomije v najširšem smislu besede, se uvede postopek, ki ima namen državi — dolžnici olajšati breme. Glede na to je reprogramiranje posebna finančna konstrukcija, ki naj bi tako posojilodajalcu kot posojilojemalcu pomagala najti primeren izhod. Država — dolžnik izdela najprej stabilizacijski program, ki mora biti takšen, da je prepričljiv za mednarodno gospodarsko javnost, prav tako pa tudi za mednarodni denarni sklad, ki ga — recimo — kreditira. Finančni krogi Mednarodnega monetarnega sklada veljajo že dolgo kot konzervativni, pod močnim vplivom ameriškega kapitala in njegovih teoretičnih predpostavk ter okrog 20 odstotkov celotnega kapitala, s katerim razpolaga Mednarodni monetarni sklad. Stabilizacijski program dolžnika mora uvesti nekatere restrikcije v monetarno-kreditni politiki, omejevati mora domačo potrošnjo in podobno. To pomeni, da se posojila vseeno ne dajejo samo ,,na lepe oči”, kot temu pravimo. Kritiki takšnega načina dela Mednarodnega monetarnega sklada pravijo, da bi morali biti pri svojem delu bolj selektivni: drugačni pri dajanju posojil razvitim, drugačni pri nerazvitih. Ker ne izpolnjujejo pogojev, ki so bili postavljeni s stabilizacijskimi programi, bodo letos menda 15 državam — med njimi je tudi Romunija — sicer že dogovorjene kredite zmanjšali. Reprogramiranje dolgov mora seveda izhajati iz obojestranske koristi. Zahodne banke so v sedanji mednarodni krizi vse bolj prepričane, da je treba odplačila dolgov programirati na daljše roke s tem, da se sproti plačujejo vsaj obresti. To spoznanje izhaja iz ugotovitve, da se tako posojilodajalec kot posojilojemalec nahajata v istem čolnu razburkanega finančnega oceana. Danes pomenijo največji problem mednarodnega kreditiranja nekatere latinskoameriške države. Pocenitev surove nafte in ambiciozni razvojni programi so bili pri tem odločujočega pomena. Mehika, Argentina, Brazilija in Venezuela dolgujejo 212 milijard dolarjev. Osemdeset milijard bi morale vrniti letos, ne kaže pa, da bi zmogle vrniti vsaj deset milijard dolarjev. Naj navedemo še nekatere druge dolžnike, oziroma njihove zneske letošnjega odplačila: Peru 4,8 milijarde, Poljska 4,6, Romunija 4, Kostarika 2,6, Sudan 600 milijonov, Zair 530, Bolivija 450 milijonov dolarjev. Niso pa samo siromašne dežele tiste, ki zahtevajo podaljševanje odplačila dolgov. Tudi Francija in Danska sta med njimi. Prvi primer podaljševanja odplačilnega roka pa je Poljska, ki ima dve oceni za odplačilo dolgov zahodnim bankam. Po prvi naj bi se iz krize izvelkli s pomočjo ostalih vzhodnoevropskih držav, trdeč, da je gospodarski položaj države sedaj veliko boljši kot je bil pred meseci, po drugi oceni pa je poljsko gospodarstvo v mnogo večjih težavah, kot je bilo kdaj koli prej, zato odlaganje odplačila nič ne pomeni. Predstavniki 500 zahodnoevropskih bank so pred nedavnim v Frankfurtu odločili, da Poljski podaljšajo rok za plačilo 3,4 milijarde dolarjev glavnice in nekaj prek 500 milijonov dolarjev obresti, ki bi jih morali plačati letos. Dogovorili so se, da bodo 95 odstotkov dolga pričeli odplačevati šele leta 1986. Finančni strokovnjaki navajajo, da bodo Poljaki v prihodnjih devetih letih plačali 35,8 milijard dolarjev obresti, kar je precej več, kot znaša glavnica (okoli 27 milijard). Takšnega bremena sedanja struktura poljskega gospodarstva ne prenese, zato računajo, da bi si pomagali z izvozom predelovalne industrije, ta pa za to potrebuje nova posojila. Tako je krog pravzaprav zaprt in tisti, ki so dajali posojila doslej, nimajo drugega izhoda kot tega, da dajo nova posojila, s čimer bi poljsko gospodarstvo ponov' no postavili na noge, ko pravijo. Poljski strokovnjak trdijo, da za vse to rabijo o 15 do 20 let. Kaj preostane bankirje® drugega, kot to razumeti verjeti, kajti sicer bi bile la ko posledice za obe stra dramatične. . - Pa vendar, dolgovi kljub vsej rizičnosti, ob ° restnih merah, ki so v na* di, za bankirje nič drug®® kot kura, ki nese zlata jaj Spomnimo se samo prav . navedenega podatka o P° skih obrestih. _ 0 Videli smo, da ni sa Poljska primer, ki bi ® . morali stalno P°n, ar-(nam je pač najbližji). 01 več gre pri tem za nesorazmerje revnih, raZV-L. jočih se in svetovnega kaP* la, ki je v rokah razv zahodnih držav. 0, Bodo instrumenti repro gramiranja dovolj, da s®Lji mostijo vse krize. V b preteklosti so jih razrešev je vojnami. Mi pravimo, danes svet druga Upajmo. VESTNIK, 14. OKTOBRA STRAN 2 aktualno doma Prireditev za vse otroke ogledalo tedna Premalo preverjamo Na nedavnem posvetu aktivistov SZDL v Ljubljani so govorili o gospodarskih in Političnih razmerah ter o nalogah SZDL pri uresničevanju sprejetih usmeritev. Predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc je v tej zvezi povedal, daje v naših ljudeh dosti optimiz-nta, da bomo zmogli prelagati težave, če bomo le dovolj odgovorni. So pa pogosto tudi nezadovoljni, včasih tako, da bi skočili iz kože zaradi nemarnega, neodgovornega ravnanja, slane organizacije. Nezado-\oljni so tudi z nami, kadar . imamo sestanke zaradi sestankov, na katerih -ne go- Črna pika z a kadrovsko službo deUataHed?nju skupščine SRH je Milor ..»^’’•’PoMičnega zbora v zvezi postavil vprašanje ^»orjev ^8in.utj™ eneRa od di' sten „ v.,ne’ ,n če je ta skrivno-gitiotne • 8 *me* kakršne koli in družb"1 druge Posledice za Ino H^zaJa dele£atsko vprašanje so Sl<<-'aa a^U °<,8°vorili >z repubii-zsdeve f®tariata za notranje Za hrvaške. rekovif j*.8a maJa Je G>“la Dju-^Proga Prkav*,a izginotje svojega rojeneoo i Stjejana Djurekoviča, Novem e j ^6 v Bukovcu pri de|Ovnj adU’ ki je bil zaposlen v *in8 na t|°1r8anizaciji Ina—Marke-TaU „ l0vn®m mestu direktorja, "otranjp pr’lav' so organi na k^otnviu^eve začeli s preiskavo. k°vič n-?0’ da je Stjepan Djure-Neinčijj p 8n'l in Je v ZR j' PobeiJ?*? ,udi “jegov sin, ki se je hm । še prcd nlimj izogniti ka. služenju vojaškega ro- ug°^ da Diu-*orja j a delovnem mestu direk-!na^MarL.Jr80Vina in nato v in si zlorabljal polo-ko denari «pravno Pridobil veB-^služii i' Porabil je več kot je V 'ajini P°80s,° je vikende prebil ^letne čemer je zapravljal z ekstrem>? Je Pobegnil, je skupaj en,igraciin .ter°ristično ustaško ne in j Pripravljal propagand-Proti SFRjBe sovražne dejavnosti Pemoralni!!! Vodljivim delom in s sovrXn°all?Šanjem pri nas Je Prizade; ni° deJavnostjo v tujini klovni ?al veliko škodo svoji državi.” organizaciji in naši "a svoje8^^*8111' * ie za odgovor »alil ter hL 8a,sko vprašanje zah-^drovska yPrašal, kakšna je ln kako hht '*,ka v na$' družbi, ^ni linH^° pride do *ega> -da rt^rekovič^n k°‘ S,jePan Ue^ne naloge PraV Jaj° Vodilne . ^ko ip v ^gat Viskič 8^6’ je vprašal Sa,beznik n n da- lahko po-^ou da bi za to vedeli v Ot8’niSh Or8anih v delovnih ’’Obrača] ”J Ini’ P° svoje .ra‘ka, kak ^°u Veliko denarja; in ahk0 prWe do take v u?"** d™žbena sa' ^ela Sele n«< ’ “ j* Preiskav^ i^Pana n;*61?’ ko 1® soproga p-8inotje svntJUrekovita Prijavila ^kdanji di/eUor"10^ °1' maja)’ b Borilapa Pobegnil takšna ie ' vPrašal se je še, k°Htr0|a sa!nouPravna delavska ?ePretrgoma Če lahko nekdo in hkrau ZaSeda vodilni polo-as,«i državi50!^"0 delPie Proti predIagai 1 Delega‘ Viskič je ^•»roditi . sozdu Ina pomaga '»azil ^’ hkrati pa je Sa,n Pri svoipda Dlurekovič ni bil L. rakoso namP?dk,n PO«e*ju. S°Peh in apos.led v skupščinskih L, Vn°st m,? Javnost razjasnili mk*°rja In^Sa nekdanjega di-^^ev razh,.Marke,lnR’ ki “ več iJl ^Publiki n8 Javnost v sosed-da Stu ®0^ bilu z"a"o n"1 PobefioJmPain ^jorekovič s svo-?a sevedaRn? Ine ni Prizadel, kar k°vii še n reS,’ hkra,i Pa Djure-^^idXh SOVražno del“je vorimo o problemih, ki tiščijo ljudi, ampak pripravino parado neaktualnih razprav, ki ljudi ne zanimajo. Ko je govoril o nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi s pomanjkanjem določenih življenjskih potrebščin, goriva in bencina je Šetinc poudaril, da premalo preverjamo učinke naših dogovorov. Govoril je tudi o sredstvih javnega obveščanja in' pri tem dejal, da jih ne bi rad razglašal za dežurne krivce za vse težave in s tem ponovil napake tistih, ki s pavšalnimi napadi na sredstva javnega obveščanja poskušajo prikrivati resnične vzroke in krivce za probleme. Mar AKCIJA IN REAKCIJA Menda je minilo že eno leto, kar se je začela akcija večanja osebnih dohodkov delavcem, ki delajo na najtežjih delovnih mestih in ki so povrhu še zdravju škodljive, in so, kot rudarji naprimer, prejemali najmanjše osebne dohodke. Šlo je kajpak za večje vrednotenje proizvodnega dela, začenši pri najtežjem proizvodnem delu in rezultati niso izostali. Mnogi delavci so odhajali iz proizvodnje, saj so bila administrativna dela bolje plačanaVideti je bilo, da se bodo odnosi v razporejanju osebnih dohodkov spremenili tako, da bodo v proizvodnem delu naraščali hitreje kot v administrativnem in da bo pri tem ostala masa osebnih dohodkov nespremenjena vse dotlej, dokler povečani rezultati dela ne bodo privedli do večanja vseh dohodkov tudi osebnih. Tako bi se večali osebni dohodki vse večjemu številu proizvodnih delavcev in tudi administrativnim se ne bi zmanjševali. Praksa pa je pokazala nekaj povsem drugega. Kmalu potem, ko so v najbolj prizadetih kolektivih izdatneje spremenili vrednost dela v korist proizvodnega dela, kar je lastnost socialistične družbe, so si začeli »popravljati« osebne dohodke tudi administrativni — neproizvodni delavci in kmalu se je vse vrnilo v prejšnje stanje. Masa osebnih dohodkov pa je torej začela neupravičeno prekipevati in gospodarski učinki so postali še slabši kot poprej, da o nespoštovanju stabilizacijske politike zaradi tako kratkovidnega ravnanja z osebnimi dohodki sploh ne govorimo. Ko so o tem govorili na zadnji seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, a ob pripravljanju predloga resolucije za kongres sindikatov, ki bo sredi novembra v Beogradu, so pravzaprav zastopali stališče, da je treba predlog resolucije pripraviti tako, da bo jz njega jasno videti, kaj je v korist PISmO IZ BEOGRADA uresničevanja odnosov dela in kaj je narobe. Tudi v sam tekst resolucije se je namreč vtihotapilo precej nedorečenosti, tako da je včasih razumeti, da je združevanje sredstev pomembnejše od združevanja dela in da je treba dohodek deliti na bančni način, v okviru skupnega dohodka, čeprav vemo, daje dohodek le eno izmed meril za ugotavljanje veličine novih vrednosti v samoupravnem delovanju. Preveč poudarjeno združevanje sredstev je posledica prakticističnega hlastanja po sredstvih zaradi reševanja trenutnih gospodarskih problemov, med tem ko je združevanje dela dolgoročno vizionarno snovanje smotrnejšega gospodarjenja, v katerem je združevanje sredstev le način snovanja uspešnejšega dela. Dobri nameni torej še niso dovolj za ušpešno vodenje akcij in je zato zelo pomembno, koliko vztrajnosti je v vodenju posameznih akcij in koliko so akcije, kot na primer tista za večjo vrednost proizvodnega dela, dobro in temeljito pripravljene. da bi trajno mobilizacijsko delovale, ne pa samo poli-tičnopropagandno, kakor se z akcijami, ki jim pravimo, da so družbene, često dogaja. . . Akcije, s katerimi dosežemo ravno nasprotno, vzbujajo upravičeno negodovanje delavstva, zlasti tistega, ki se je najprej in najhitreje vključilo vanje. Človek se pač počuti opeharjenega in bo drugič zelo dobro premislil, ali bo v prihodnjih akcijah sodeloval ali pa ne. Marsikdo je že povsem opustil aktivnost in zdaj razmišlja o tem tako kot tisti delavec, ki mi je nedavno pojasnil svojo pasivnost takole: »Ko vidim, da imam zdaj isto plačo kot pred dvajsetimi in tridesetimi leti, a za njo dobim zdaj mnogo manj blaga kot sem ga lahko zanjo kupil takrat, se mi zdi. da se med tem n i zgodilo nič drugega, ko da sem ostarel in opešal toliko, da, zdaj veliko težje delam kot ta- Ta delavec kajpak dobro ve. da se je v teh desetletjih zgodilo mnogo, spremenilo veliko in da je delavčev ustavni položaj povsem spremenjen v njegovo ko~rist, toda on se vedno vidi vse skozi dinar, ki ga dobi za svoje delo, in njegovo tezo na njegovi žuljavi dlani. Zdi se mu. da njegovo delo se vedno ni dovolj cenjeno in spoštovano. Sindikat pa je tisti, ki mora tako usmeritev družbe najbolj podpirati. A li'ne? Viktor Širec sikje je veliko kritike na delo novinarjev, tako da se ti dostikrat sprašujejo, kaj sploh še smejo, saj jim očitajo enkrat da so preveč kritični, drugič pa preveč olepšujejo stvari. Za marsikateri forum so preveč kritični, marsikdaj za ljudi preveč lakirajo in prikrivajo probleme in krivce. Novinarji so na isti fronti, zato je treba biti v odnosih do sredstev javnega obveščanja bolj konkreten in diferenciran. Res je, da je dosti slabega v pisanju, dostikrat pa pisanje samo odseva tudi hibe političnega dela. O fo-rumskem delovanju ne more biti neforumskega pisanja — je dejal Šetinc. V okviru tedna otroka je vzgojnovarstevna organizacija Murska Sobota pripravila poseben program prireditev, na katere so bili poleg malčkov v vrtcih povabljeni tudi tisti predšolski otroci, ki niso v organiziranem varstvu. Tako so se v ponedeljek udeležili izletov, v torek so bili povabljeni na piknike, v sredo so tekmovali v posameznih družabnih igricah, v četrtek ploskali junakom risank pri posameznih projekcijah Podpora planu SRS in povezovanju gradbeništva Ko je izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti razpravljal o predlogu sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985, je izoblikoval nekaj konkretnih stališč. Predvsem so omenili poseben poudarek, ki je dan izvozu na konvertibilno področje kot eni od najpomembnejših nalog v tem srednjeročnem obdobju. Po mnenju članov murskosoboškega izvršnega sveta so zmanjšane in v večji meri usklajene vse oblike porabe s prisotnimi gospodarskimi gibanji in zmanjšanimi materialnimi možnostmi. Posebna pozornost pa je namenjena tudi razvoju kmetijstva. skladnejšemu regionalnemu razvoju in hitrejšemu zaposlovanju na manj razvitih območjih, zlasti v malem gospodarstvu. Predlagane spremembe in dopolnitve sicer podpirajo, toda v isti sapi dodajajo, da zaradi restriktivne politike investiranja prihaja do stagnacije in . povečanja razkoraka v razvitosti manj razvitih v primerjavi z razvitejšimi območji. Za odpravljanje takšnih gibanj in pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja SRS bi zato bilo potrebno dopolniti kriterije za investi-. ranje in v večji meri stimulirati naložbe na manj razvitih območjih. V tem smislu so tudi predlagali dopolnitev na predloženi tekst, ki govori, da LJUTOMER KOO^a družbeno varčevanje Pred kratkim so pri OK SZDL v Ljutomeru ustanovili koordinacijski odbor za družbeno varčevanje, hkrati pa tudi opredelili naloge. Odbor bo neposredno z vzgojnim in političnim delovanjem spodbujal občane, da bo varčevanje postalo dčl vsakdanjega življenja. V sedanjem trenutku bo posebna skrb namenjena spravilu poljskih pridelkov, sadja, grozdja in jagodičevja, čiščenju gozdov in zbiranju odpadnega lesa za kurjavo, za oskrbo socialno šibkih in ostarelih občanov, pogozdovanje in zbiranje odpadnega papirja, stekla in železa. Prek organizacij ZSMS, DPM, RK, ZSS in skupnosti za zaposlovanje bodo k varčevalnim aktivnostim spodbujali pionirje, kar ima poleg materialnega tudi vzgoj-noizobraževalni namen. V aktivnosti bodo- vključevali tudi mlade in druge delavce, ki čakajo na zaposlitev. F. M. po vzgojnovarstvenih enotah in v petek spremljali lutkovne igrice, ki so jih posebej zanje uprizorile vzgojiteljice. Teden otrok je tako minil prav pestro, škoda je le, da je bil odziv otrok, ki sicer niso deležni organiziranega varstva in vzgoje, bolj slab. Svaj v prvih dneh, ko je ponagajalo vreme in so se starši težje odločali za obiske v vrtcih. Prav zaradi slabega vremena pa so bili tudi izleti krajši, sicer starostni stopnji otrok bi republiška skupnost za ceste skupno z občinskimi skupnostmi skrbela za modernizacijo cest na manj razvitih območjih v SR Sloveniji- Na seji pa so znova preverili. kako poteka načrtovana reorganizacija gradbeništva v murskosoboški občini. SGP .Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje je namreč pripravil delovno gradivo o možnostih povezovanja organizacij gradbeništva z nekaterimi variantnimi predlogi, zlasti glede bodoče samoupravne organiziranosti, ki naj omogoči trdnejše dohodkovne odnose. Čeprav so v dokaj živahni razpravi poudarili, da Za načrtno izobraže-vanje delegatov . Temeljni pogoj za uveljavljanje, uresničevanje in razvijanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov je načrtno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje vseh članov delegacij. Zato pa usposabljanje ne sme biti zgolj informativnega značaja, ampak mora biti organizirano tako, da bodo aktivno sodelovali tudi udeleženci-delegati. Prevladovati mora torej metoda razgovora, v katerem bodo delegati postavljali vprašanja, izmenjali izkušnje ter iskali poti za razčiščevanje odprtih družbenih vprašanj, dilem in problemov. To je ena od bistvenih ugotovitev s sestanka koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri občinski konferenci socialistične zveze v Murski Soboti, ko so obravnavali temeljni program družbenopolitičnega usposabljanja članov delegacij za obdobje 1982—1986. Temeljni program usposabljanja, ki vsebuje šest tematskih področij, bo potekal v Obliki strnjenega seminarja v popoldanskem času ali ob sobotah, izvajalec pa je murskosoboška delavska univerza. Seveda pa lahko posamezna tematska področja opravijo tudi v delovnih organizacijah, in sicer po sprejetem programu in predvidenem obsegu. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili za operativno izvedbo programa usposabljanja članov delegacij v murskosoboški občini. V prvi fazi usposabljanja bodo na enodnevnih seminarjih izobraževali zlasti vodje delegacij in konferenc delegacij, za katere so pripravili predavanja o informiranju v družbenopolitičnem sistemu, vodenju sestankov ter o razmerjih in pristojnostih samoupravnih organov oblasti v občini. Pri delegatih za samoupravne interesne skupnosti pa bodo prilagojeno izvajali prvo temo, medtem ko je tretja tema zamenjana s predavanji o položaju SIS v družbenopolitičnem sistemu in razmerjih med posameznimi organi SIS. Te seminarje bi naj enajstkrat izvedli v letošnjem novembru. In kot so ppudarili v razpravi, bodo vse izobraževalne oblike skušali čimbolj približati aktualnim temam iz sedanjega družbenopolitičnega in gospodarskega trenutka, zato bodo predavanja prilagodili potrebam posameznih zborov in samoupravnih interesenih skupnosti. Ker se ubadajo tudi s problemom premajhnega števila predavateljev, bodo koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL predlagali dofSblnitev predavateljskega aktiva. Milan Jerše Ko odhajamo na delo ali po-drugih opravkih, preglejmo električne priključke, če niso aktivirani. Plin je posebej nevaren, preglejmo jeklenke, če so zaprte in če ne uhaja plin. Pogasimo žerjavico v štedilnikih. Malih otrok ne puščajmo samih in jim ne dovolimo igranja z vžigalicami. Prostor, kjer imamo kurilno olje, naj bo pravilno zračen in vedno zaklenjen. V stanovanju imejmo priročno gasilno sredstvo — gasilni aparat primerni, in pikniki pod streho. Pobudo pa, da bi se vsaj v tednu otrok v vrtce vključili vsi, ki sicer nimajo te možnosti, pa kaže posebej pohvaliti in o podobnih akcijah razmišljati tudi ob drugih priložnostih. Saj je ob vse bolj zahtevnem programu v šolah in tudi v kasnejšem procesu izobraževanja še kako pomembna osnova, ki jo otroci pridobijo v najbolj dojemljivem obdobju svojega življenja- B. Bavčar pomeni sedanji predlog določen napredek v tej smeri, pa je bila izražena bojazen za večje kvalitetne premike spričo razdrobljenosti v gradbeni dejavnosti. Zato so člani murskosoboškega izvršnega sveta sprejeli več sklepov, po katerih je treba o omenjenem predlogu povezovanja upoštevati celotno gradbeništvo občine, pa najsi gre za nizke ali visoke gradnje, vodnogospodarske objekte in podobno. Ob tem je treba pripraviti konkretni elaborat, iz katerega se bo jasno videl ustrezni položaj posameznih organizacij in delavcev v tej pomembni gospodarski panog. Milan Jerše M. OKTOBRA 1982 STRAN 3 od tedna SANACIJSKI PROGRAM KOMUNALE GORNJA RADGONA PREDVIDEVA GORNJA RADGONA — Tukaj se je sestal tudi občinski zbor delegatov organizacij združenega dela in obrtnega združenja občine Gornja Radgona. Delegati so se dogovorili o dnevnem redu 9. seje skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in zavzeli stališča, ki jih bodo prenesli delegati v delu skupščine MGZ. Te so ob tej priložnosti tudi določili. vp GORNJA RADGONA — Na svoji drugi seji so se zbrali delegati občinskega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, organizacij združenega dela in obrtnega združenja. Na seji so ocenili pomurske gospodarstvo in njegovo vključevanje v stabilizacijska prizadevanja, spregovorili o zmožnostih razvoja v prihodnjem letu ter sprejeli spremembe in dopolnitve statuta zbornice in pravilnik o pogojih in merilih podeljevanja plaket in priznanj, ki jih daje MGZ za Pomurje. vp GORNJA RADGONA — Konec tedna so se na posvetu sestali predsedniki in sekretarji osnovnih sindikalnih organizacij in spregovorili o nadaljnjih nalogah sindikata v združenem delu. Pri tem so izpostavili področje planiranja, domenili pa se tudi za pristop pri obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja v vseh organizacijah združenega dela v občini. Prisotne so predstavniki občinskega sindikalnega sveta seznanili s kršilci družbenega dogovora o razporejanju dohodka v prvem polletju v občini, na koncu pa so se pogovorili o vključevanju sindikata v akcijo spravila jesenskih poljščin. vp do tedna Ali vzgajamo učence za delo in samoupravlj an je? Komite občinske konference ZKS Murska Sobota je na ponedeljkovi seji namenil osrednjo pozornost gradivu Idejnopolitična vprašanja vzgoje -in izobraževanja v srednjem usmerjenem izobraževalcu, štipendiranju in zaposlovanju v občini Murska Sobota ter pripravi na današnje zasedanje občinske konference. Ob pozitivnih-spremembah pri izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju (100-odstotna oskrbljenost z učbeniki za 1. razred, ki so problemsko zastavljeni, boljše materialne in kadrovske razmere, tesnejše povezovanje srednjih šol z združenim delom idr.) razkrivajo ugotovitve, ki jih je zbrala posebna delovna skupina, tudi številne slabosti. Denimo, kako je z idejnostjo pouka? Prav gotovo ne moremo biti zadovoljni z uresničevanjem temeljnega načela, daje potrebno učence vzgajati za delo in samoupravljanje ter ustvarjalno sprejemanje marksizma. Med drugim tudi zato, ker so v šolah še vedno učitelji z dvojno moralo. Zelo koristno pa je uvedba obveznega proizvodnega dela, ki ga morajo učenci srednjega usmerjenega izobraževanja opravljati v organizacijah združenega dela. Toda ne zato, da bi zanj dobili denarno nagrado, kot se to ponekod dogaja, temveč ima takšno delo večji pomen z idejnega in vzgojnega vidika. Štipendijska politika je (po trditvah razpravljalcev) dobra, pri izvajanju v praksi pa se pojavljajo negativni odkloni, zato se upravičeno vsiljuje potreba po spreminjanju namembnosti štipendij, ki jih sedaj posamezniki prejemajo „v žep” in trošijo za vse mogoče namene (tudi za cigarete in pijančevanje), namesto za plačilo bivanja v dijaških domovih, za šolske potrebščine, tople malice in kosila ter za prevoze do kraja šolanja. Mar je logično, da srednješolec dobi mesečno 6 in tudi do 7 tisoč dinaijev štipendije, kolikor ponekod ne zasluži delavec? JOŽE GRAJ Setev v organizirani proizvodnji Na nedavnem sestanku KK SZDL in sveta krajevne skupnosti Beltinci so razpravljali o pripravah in izvedbi jesenske setve in o po-spravilu kmetijskih pridelkov. Po podatkih predstavnika temeljne zadružne organizacije Beltinci in v razpravi so ugotavljali, da je na področju proizvodnega sektorja Beltinci že doslej bila dobro zastavljena proizvodnja belih žit, zato je bil tudi letošnji plan odkupa pšenice v celoti dosežen. Pri letošnji setvi belih žit pa doslej večjih težav ni. Za organizirano tržno proizvodnjo, pa tudi sicer, je na razpolago dovolj semenske pšenice za zamenjavo, pa tudi umetnih gnojil ne manjka. Predvidoma bodo plan jesenske setve v organizirani. tržni proizvodnji dosegli, če ne bodo nastopile težave z nabavo nafte in vreme ne bo preveč nagajalo. Stekla je tudi razprava o letošnjem odkupu krompirja. Omeniti pa je potrebno, daje večletni problem, ko kmetje niso mogli prodati vseh svojih tržnih viškov, ali vsaj ne takrat, ko so želeli, povsem odpravljen z zgraditvijo skladišča za krompir. Sedaj poteka odkup normalno, krompir, ki ne gre direktno na trg, skladiščijo V TZO pa predvidevajo, da bo nekoliko težje z realizacijo plana spomladanske setve sladkorne pese, četudi so pridelovalni pogoji in cene ugodni. Dogovorili so se, da bodo o tem kmetovalce pravočasno seznanili, kajti sladkorna pesaje poljščina, kije glede na ugodne razmere ne bi smeli zanemarjati tudi v kolobarju v proizvodnji zasebnih kmetovalcev. Anton Horvat UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo pisarniške in druge rabljene opreme (omare, mize, stoli, peči, peč za centralno kurjavo, elektromotor, železna blagajna, železna konstrukcija za garažo, rabljena okenska krila, železne zapornice in drugo) ter — osebni avto Zastava 101, letnik 1977, izklicna cena • 56.200.- din — osebni avto kombi Zastava 435 K, letnik 1978, karam-boliran, izklicna cena 43.500.— din Kupec plača prometni davek od izklicne cene po predpisani stopnji. Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe plačati za motorna vozila 20-odstotno udeležbo od izklicne cene. Dražba bo 26/10-1982 ob 10. uri na dvorišču skladišča PTT podjetja v M. Soboti, Bakovska ulica. Ogled predmetov je možen 25/10-1982 od 7. do 15. ure. Na zeleno vejo prihodnjega leta Slaba organizacija proizvodnje kot tudi poslovanja, nepovezanost radgonske komunale in drugi vzroki so pripeljali ta delovni kolektiv nenazavidljiv položaj. Stanje se je kljub številnim sanacijskim programom slabšalo, ob polletju pa je izguba znašala 3,3 milijona dinarjev. Zato je novo vodstvo pripravilo sanacijski program, da bi postopoma uredilo stanje v tej delovni organizaciji, ki združuje komunalno in gradbeno dejavnost in danes zaposluje - še okrog 100 delavcev. Sanacijski program, ki je nastal že v avgustu, so razgrnili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. In po oceni le-tega je dobro pripravljen in daje realne možnosti za sanacijo do konca prihodnjega leta, kot so v njem zapisali. Ob boljšem delu, to je v radgonski Komunali že opazno, pa morebiti že prej. Za to pa bo seveda potrebno odpraviti vse doslejšnje pomanjkljivosti: slabo organizacijo dela in poslovanja in še razširiti dejavnost. To velja za gradbeno in komunalno enoto. V komunalni sferi predvidevajo razširitev odvoza smeti iz Gornje Radgone še na Radence in industrijsko cono, kot tudi upravljanje s celotnim vodnim omrežjem. Na področju gradbeništva pa je rešitev le v večjem poseganju na družbeni trg že nad 60 odstotkov del. Doslej precej mrtvi zimski čas pa bodo nadomestili z izdelavo betonskih izdelkov, delovnik pa v tem času zmanjšali za eno uro, ki jo bodo nadomestili v poletju. Zavedajo pa se, da bo-vse precej jalovo, če se . ne bodo še bolj povezali s sorodnimi delovnimi organiza- cijami v občini, z radgonsko Opekarno že delajo prve skupne korake, kot tudi po poslovni plati z vsemi, ki potrebujejo storitve delavcev in mehanizacije komunalnega podjetja. Pomemben prispevek k sanacijskim naporom pa. bi lahko bila bržkone še usposobljenost komunale za zbiranje raznih odpadnih surovin. Novo vodstvo se prav tako dobro zaveda, da bo potrebno zaposlene, posebej proizvodne delavce, ustrezno stimulirati. Zato ob pripravi ostalih samoupravnih aktov dajejo največ pozornosti dograditvi sistema nagrajevanja. ' N komunalnem podjetju so torej začrtali sanacijo na pravih osnovah; boljši organizaciji in boljšem delu. In z uresničitvijo sprejetega se kažejo orisi bodoče radgonske komunale — do konca leta bi naj zaposlovala skupno že 120 delavcev, bila pa bi tudi z opekarniškim podjetjem in sorodno organizacijo iz Ra-denec pod skupno streho — v mnogo bolj optimistični luči kot doslej. V. Paveo MURSKA SOBOTA 21. oktobra bo volilno programska seja \ OK ZSMS Volilno-programska seja konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti bo 21. oktobra. Tako so se dogovorili na seji predsedstva OK ZSMS, ko so pretresli vsebinsko zasnovo dokumentov, ki jih bodo sprejeli na občinskem nivoju. Sicer pa so na seji podprli poročilo o delu občinske konference od lanskega do letošnjega oktobra ter programske usmeritve občinske mladinske organizacije do leta 1984 in operativni^program njenih organov do marca prihodnjega leta.. V ta okvir sodi tudi predložena lista članov predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine, ki jih bodo na temeljitih razpravah v osnovnih organizacijah murskosoboške občine izvolili na bližnji volilno-programski seji OK ZSMS. Takrat bo govor tudi o delu kluba mladih v Murski Soboti v prejšnjem šolskem letu in o programu dela za šolsko leto 1982/83, kar je dobilo podporo članov predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine. Na seji pa so spregovorili tudi o predloženi listi kandidatov za člane predsedstva republiške konference ZSMS, o kateri se bodo dokončno izrekli na bližnjem kongresu, in o predlogu za novega sekretarja medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomuije, s čimer so člani predsedstva soglašali. V razpravi so govorili še o nekaterih drugih aktualnih nalogah mladih iz murskosoboške občine, katerih se bodo morali zavzeteje lotiti po kongresu ZSMS. Milan Jerše Inovatorstvu več veljave Dan inovatorjev so v občini Ljutomer delovno obeležili. Občinski svet zveze sindikatov Ljutomer je pripravil posvet o položaju inovatorstva v občini. Pravzaprav je podobno temo že obdelala problemska konferenca, ki sta jo pripravili ZS in SZDL, in ugotovitve so v glavnem podobne. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram inova-torstvo še vedno ni dobilo tiste prave vloge v OZD, kot bi jo moralo. To je pomembno, ker ravno inovatorji prihranijo marsikateri devizni dinar, ko uvajajo dosežke lastnega znanja za izboljšanje tehnologije in tehnoloških procesov. Tudi odnos vodilnih delavcev se ni spremenil. Ponekod še vedno zavirajo delo inova-toijev in nočejo spoznati pomembnosti njihovega pri- spevka ne samo delovni organizaciji, ampak tudi širši družbeni skupnosti. Prav zaradi teh ugotovitev (in seveda še nekaterih drugih) bi verjetno morale DPO skupno z inovatorji doseči popolno veljavo inovatorstva v OZD. Zato so tudi široko zastavili in sprejeli akcijski program iz problemske konference. In ker je bil dan inovatorjev je OS ZS Ljutomer podelil nekaterim najaktivnejšim inovatorjem. Prejeli so jih Milan Štrakl, Maks Zabavnik in Marko Babič iz Tehno-stroja, Ivan Tigeli, Andrej Bistrovič, Branko Poredoš, Branko Semenič in Valentin Odar iz Imgrada, Mirko Prelog in Slavko Škalič iz Marlesa, Marjan Rauter, Marjan Vogrinec in Konrad Bogdan iz Krke, Vlado Koki iz Mizarstva, Mirko Serec, Edo Filipič in Janez Horvat iz Mure, An- ton Novak iz MTT in Janez Koren iz OŠ Križevci. D. L. Programsko-volilna seja občinske konference ZSMS Ljutomer je ugotovila nekaj: ta organizacija mladih je v preteklem letu kljub zaostrenim gospodarskim in političnim razmeram veliko dosegla. Tu velja omeniti predvsem nekatere rezultate pri krepitvi socialističnega samoupravljanja in delegatskega sistema znotraj mladinske organizacije in v odnosu do vseh organov samoupravljanja v KS, OZD in delegatskih skupščinah. V nekaterih okoljih so mladinci enakopravni, ustvarjalci družbenega ži; vljenja, kar so si izbora prav gotovo z aktivnostjo na vseh področjih. Ob tem pa so kritično ugotovili, da so mladinske organizacije še vedno zaprte vase in se ukvarjajo le s svojim* mladinskimi problemi m so izolirane od širšega družbenega življenja. ’ okviru OK ZSMS Ljutomer deluje več konferenc. konferenca mladih delav-cev, mladih v KS, mladih v vzgoji in izobraževanju m mladih v kmetijstvu. Ob široko zastavljenih Pr0' gramih so se lotili reševanja perečih problemov, ki jih tarejo: nezaposlenost pri mladih, štipendiranj6’ stanovanjski problemi m še kaj bi se našlo. Ob kritičnih pripombah, ki so bile pone^y-celo samokritične, sdp^ ročilo potrdili. Ob tem P3 so si zadali še program dela za naslednje obdobje do meseca aprila prihodnjega dela. Le-ta je nastal na temelju izvršenega 10 opravljenega. Tako ni bojazni, da ob odpravi ugotovljenih lastnih napak ne bi opravili tudi tega. Pretvornik |(tako imenovan mrtev kot v Lendavi in okolici) pa tudi to ni pomagalo. Zdaj vse kaže, da bo dolgoletna I želja pripadnikov madžarske narodnosti uresni-Ičena do dneva republike. Dela bodo veljala okrog 6 milijonov dinarjev, zagotovili pa so jih s proraču-Inom SR Slovenije (pretežni del), RTV Ljubljana in občina Lendava. ISpremjanje televizije v matični državi bo pripadnikom madžarske narodnosti omogočilo tudi I uresničitev ustavnega določila o enakopravnosti in možnosti razvoja materi-n nega jezika in razvijanje lastne kulture. »Mislim, daje bila pri* | tu velika vrzel za nas- M* sicer imamo na ljubljanski g televiziji oddajo Hidak- g Mostovi, ki jo sprej emamo p z velikim zadovoljstvom^ vendar menimo, da ta od- daja ni namenjena sam. Madžarom v Slovenil*: P ampak v enaki meri tud vsem prebivalcem nase republike, da bi se sezna g njali z življenjem it* delo*” pripadnikov madžarsk narodnosti. Zato mislim’ da bo tista vrzel pri ob**' g kovanju živega ih na ode nega materinega Je ja g odpravljena prav s tem, 3 p hnmn lahko gledali oddjU g madžarske televizij6’ I »nam je dejal predsednik g gradnega odbora za *2' gradnjo pretvornika F6' g renc Hajoš. - I Prvotni načrti so pr6^. videvali, da bo Pf6^01^.« f namenjen le »Mri*6*®. I kotu« v lendavski p vendar najnovejše mer* , so pokazale, da bo sign g madžarske televizije seg3 | precej dalje, med drug p tudi v del soboške občin6- VESTNIK, 14. OKTOBRA STRAN 4 PRIREDITVE OB SOBOŠKEM PRAZNIKU I Nedavni 3. seji CK ZKS in CK ZKJ, ki sta podrobneje obravnavali aktualna vprašanja družbe-npekonomskih razmer in idejnopolitične probleme pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. sta močno razmahnili aktivnost murskosoboških komunistov. Zlasti je to vidno v organizacijah združenega dela, kjer se tako rekoč vsakodnevno srečujejo z najbolj perečimi gospodarskimi vprašanji, pa tudi v krajevnih skupnostih je čutiti Večjo angažiranost članov ZK za »upravljanje določenih pomanjkljivosti. Teh pa očitno ne manjka. čeprav so tren utn i gospodarski rezultati v murskosoboški občini okaj ugodni glede na zaostrene gospodarske razmere. Prav je, da se ne zadovoljijo z obstoječim stanjem, kajti vse subjektivne sile na čelu z zvezo komunistov mo-raJ° nenehno stremeti k še boljšim rezultatom, kot so sedanji. Z učinkovitejšim uresničeva-aJem samoupravno sprejetih na-°g na področju ekonomskih od-<>sov s tujino, širšim povezova-Jcai v.^produkcijske tokove in s rbnejšim varčevanjem bo vse-akor možno uspešneje prema-b°yat! gospodarske težave in d CP1*1.materialno osnovo v skla-, _s cilji srednjeročnega načrta cine Murska Sobota, so si kot I 'ziv za akcijo zapisali tudi ko-L .aisl1-Poudarek v dogovorih za ' ieri^ ®osP°darjenje v prihodnje L,0 na ‘zvozu’ čeprav so na tem področju doseženi Toubudni uspehi. Tako seje na-nrik ddcz izvoza v celotnem n 7°dku v letošnjem letu povečal kot , slo‘kov, kar je znatno več odo ^s^0 leto, ko so beležili 4 oro.^6- Toda Se vedno sta le dve virnniZacii‘ združenega dela: to-ABr'p'h^il 'n Pcri!a Mura in »kr ,,<>niurka, ki ustvarita celo v '’g odstotkov celotnega iz- r tzn 'Z murskosoboškeobčine. To kakJerje bo treba v bodoče vse-zdm-r sPrcmeniti, pri čemer se v z-iv ‘ oP.remo za zdravst-nja .Postajo Beltinci. Grad-pra^nalizacije s čistilno na-^887 nnnki je veljala financ^0 dmorjev, je bila C,rana z združenimi sredstvi združenega dela in SIS 7,440.000 dinarjev, KS pa je prispevala 6,447.000 dinarjev. Vrednost nove mrtvašnice, ki je ena najsodobnejših, znaša 2,300.000 dinarjev, od tega zneska so prispevali krajani poleg samoprispevka 450.000 dinar- jev. Asfaltiranje ulic v naselju je veljalo okrog 2 milijona dinarjev, za ulično razsvetljavo v Kocljevem naselju pa je namenjenih 415.000 dinarjev. Poleg tega so v Beltincih regulirali potok Črnec (4,700.000 dinarjev) komunalno uredili stanovanjski kompleks na Jugo-vem(9,500.000 dinarjev), izkopali kanal od Kozakovega mosta ’ do Jugovega (7,500.000 dinarjev), asfaltirali cesto Beltinci — Ganča-ni s soudeležbo gramoza (20,000.000 dinarjev), in zgradili Blagovnico (30,000.000 dinarjev). Poleg tega pa je krajevna skupnost Beltinci sofinancirala še izgradnjo telefonije (650.000 dinarjev), kupila avtocisterno (700.000 dinarjev), uredilo poljske poti (200.000 dinarjev), popravila vaško tehnico (20.000) in zgradila most na potoku Doblu (58.000 dinarjev). Nekateri od omenjenih objektov še ne funkcionirajo, kjer velja na prvem mestu omeniti kanalizacijo s čistilno napravo. Največji problem je z vzdrževanjem, o čemer pa tečejo resni razgovori z DO Sobota in SIS. Mrtvašnica je končana in čakajo le na uporabno dovoljenje, rešiti pa bo potrebno vprašanje vzdrževa nja. Glede na omenjene investicije je krajevna skupnost Beltinci s svojimi odbori in komisijo v preteklem obdobju opravila pomembno delo za nadaljnji razvoj kraja. Pri tem pa velja posebej izreči zahvalo krajanom, ki so poleg samoprispevka še dodatno zbirali sredstva, in širši družbeni skupnosti. RAZVITA DRUŠTVENA DEJAVNOST V KS Beltinci je dokaj razgibana društvena dejavnost, saj delujejo KUD, GD, društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček, nogometni in rokometni klub ter strelska družina. Znano je predvsem KUD, ki vključuje folklorno, tamburaško, pevsko, likovno in dramsko sekcijo, skrbi pa tudi za knjižnico in čitalnico. Gasilsko društvo ima dolgoletno tradicijo in uspešno opravlja poslanstvo na področju požarnega varstva. Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček, ki združuje članstvo iz celotnega Pomurja, se uveljavlja z razstavami in skrbjo za varstvo narave, ptic in malih živali. ZDRUŽENO DELO PRISOTNO V KRAJEVNI SKUPNOSTI V Beltincih je dokaj dobro razvito sodelovanje združenega dela s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami. To se pozitivno odraža tudi v pripravah na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter pri številnih akcijah, ki jih organizirajo v kraju. Delovne organizacije Beltin-ka. Dimnikar, Komuna, Graditelj, Fazan, Ravenka in druge so bile prisotne pri pomembnejših akcijah. Pri tem pa velja na prvo mesto postaviti Beltinko. V krajevni skupnosti Beltinci namenjajo posebno skrb tudi razvijanju samoupravnih odnosov in delegatskega sistema, stanovanjski problematiki, zlasti pa nadaljnjemu razvoju kmetijstva. PRIPRAVE NA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA Ker se konec tega leta izte- če sedanji samoprispevek, se v krajevni skupnosti Beltinci že pripravljajo na ponovni razpis referenduma in podaljšanje samoprispevka za naslednjih pet let. To je nujno potrebno zaradi odplačevanja anuitet za najete kredite in za načrtovane naloge v tem srednjeročnem obdobju. Zavedati pa se je tudi treba, da brez samoprispevka ni mogoče pričakovati tudi nadaljnjega razvoja kraja. Kot rečeno gre za podaljšenje sedanjega samoprispevka, saj se stopnje ne bi povišale. V naslednjih petih letih bi s samoprispevkom zbrali 16,5 milijona dinarjev. Ta sredstva pa bi namenili za odplačilo anuitet za asfalt, mrtvašnico in kanalizacijo, za gradnjo otroškega vrtca in kulturno dvorano, telefonijo, komunalno urejanje naselja, asfaltiranje ulic in pločnikov, ulično razsvetljavo in kanalizacijo. F. M. »TEKSTIL" Ljubljana - TOZD »Pletilstvo" Prosenjakovci TEKSTI L TOZD TMASZ ^»odna hala ..PLETILJSTVA" Prošenja- Obrat TOZD „Pletiljstvo" Prosenjakovci. Proizvodni obrat v Križevcih v Prekmurju. L’ 5 KSTIL" Prosenjakovci proizvaja športno tri-otazo. Predelujejo tehnične tkanine za filtre suho in mokro za zaščito okolja. Njihov Poniemben proizvod pa so tudi tehnični filci za ^J^mobilsko in pohištveno industrijo. Proiz-v°u se v Prosenjakovcih in v obratu Knževcih v Prekmurju. pT^KSTIL" Ljubljana - Tozd „PLETILJSTVO" r°senjakovci zaposluje okoli 200 delavcev, pri tem je v večini ženska delovna moč. Do konca naslednjega srednjeročnega obdobja načrtujejo, da bodo povečali število zaposlenih od 40 do 50 delavcev. Industrijski obrat v Prosenjakovcih in v Križevcih v Prekmurju je izrednega pomena za hitrejši razvoj manj razvitih krajev ob meji. To je za mnoge, predvsem za žensko delovno moč, edina možnost za zaposlitev daleč naokoli. Z željo, da bi v ,,TEKSTILU" Prosenjakovci dosegli še več in da bi bili njihovi izdelki čim-boljši, načrtujejo za naslednje srednjeročno obdobje posodobitev proizvodnje. Tako bodo zagotovili tudi boljše pogoje dela in večjo produktivnost. ••TEKSTIL" PROSENJAKOVCI ISKRENO ČESTITA OB PRAZNIKU SOBOSKE OBČINE! Sklici sej zborov SO Murska Sobota - PREDSEDNICA IN PREDSEDNIKA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE - sklicujejo seje zborov. Seje bodo v četrtek, dne 21. oktobra 1982 ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. , Predsednika zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji začasni dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije 2. Poročilo verifikacijske komisije f 3. Potrditev zapisov 5. seje zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti z dne 23. septembra 1982 4. Predlpg sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 5. Osnutek'sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 6. Poročilo o izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju v SR Sloveniji, ter poročilo o izvajanju zakona o Pomuiju 7. Izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju . 8. Informacija o uresničevanju sklepov in stališč o zdravstvenem varstvu v občini Murska Sobota 9. Osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota 10. Osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1981 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Murska Sobota za leto 1981 11. Razrešitve in imenovanja 12. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 13. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. - PREDSEDNICA DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA predlaga naslednji začasni dnevni red: — poročilo o prisotnosti delegatov — obravnava vprašanj, ki jih bosta ostala dva zbora obravnavala pod točkami 3,4. 5. 6, 7, 8, 11, 12 in 13. Gradivo za obravnavo 3.. 7.. 8.. 9. in 10. točke dnevnega reda je bilo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij. Gradivo za obravnavo 4. točke je objavljeno v Poročevalcu št. 17 z dne 28. septembra 1982. Stališča izvršnega sveta občinske skupščine so bila posredovana vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 5. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 6. točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu Priloga VII, z dne 9/8 — 1982. Poročilo o izvajanju zakona v Pomurju ter ugotovitve in predlogi izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota v zvezi z uresničevanjem zakona o usmerjenem izobraževanju so bila posredovana vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora. OB 12. OKTOBRU — DNEVU INOVATORJEV Ustreznejše mesto inventivni dejavnosti Komisija za inventivno dejavnost pri občinskem svetu zveze sindikatov v Murski Soboti je ob 12. oktobru — dnevu inovatorjev v prostorih delovne organizacije Mura pripravila slovesno proslavo. Na njej so podelili za le- ustreznejše mesto tudi v samoupravnih aktih številnih organizacij združenega dela. Čeprav je največ izboljšav na področju kmetijstva, ki predstavlja prednostno gospodarsko panogo, pa ne gre zanemariti inovacij tudi na DIPLOME INOVATORJEM — Predsednik OS ZSS Stefan Pintarič je na slovesen način podelil diplome zaslužnim ino*a' torjem iz murskosoboške občine. Foto: M. Jerše AKCIJSKO POVEZOVANJE KOMUNISTOV Akcijsko povezovanje komunistov v organizacijah združenega dela prinaša več dogovarjanja, sporazumevanja, politične volje in vztrajnosti; tako navznoter — se pravi v tozdih, delovnih organizacijah in sozdih — kot tudi navzven, preko delovanja članov ZK v delegatskem sistemu, skozi skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Prinaša več spodbud članstva na vseh ravneh, brez malodušja ali odevanja v plašč oportunizma. Pomeni obliko in metodo, ki je v sedanjih zaostrenih razmerah kot nalašč, saj ni strogo vkalupljena v sicer stalne in uveljavljene organizacijske sheme. Nenazadnje omogoča, da pride do polne veljave načelo demokratičnega centralizma kot temeljnega principa delovanja zveze kominustov. V SOZD ABC Pomurka le zlagoma I Po zadnjih sejah centralnih komitejevZKJ in ZKSse tovrstno povezovanje komunistov kaže kot spoznana nujnost. To je bila rdeča nit in vodilo petkovega razgovora delovne skupine CK ZKS — vodil jo je Lojze Briški — s komunisti sozda ABC Pomurka v Murski Soboti, ki sicer sodi v okvir priprav na seji predsedstva CK in CK ZKS, ki bosta med drugim namenjeni tudi tej problematiki. V tej zvezi so opozorili na več odprtih vprašanj. Poglejmo le nekatera! Kako v sozdu, kj združuje 40 delovnih — od tega 15 enovitih — organizacij in kmetijskih zadrug s 73 tozdi, 6 temeljnih organizacijkooperantovin 19 temeljnih zadružnih organizacij, stvarno akcijsko povezati članstvo ZK, ki je vključeno v 70 osnovnih organizacij? Kako poenotiti interese 10.900zaposlenihde-lavcev. blizu 14 tisoč članov Olbisk japonske delegacije Tričlanska delegacija Sindikata delavcev tekstila, usnja in obutve Japonske (SOHIO) se je med večdnevnim obiskom v naši republiki ob koncu tedna mudila tudi v Murski Soboti. Na pobudo republiškega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, ki je bil gostitelj ugledne japonske delegacije, so si ogledali proizvodne prostore največje delovne organizacije v občini — tovarne oblačil in perila Mura. V temeljni organizaciji združe in organizacijske enote v domala vseh večjih mestih Jugoslavije? Kako — nenazadnje — najti skupne imenovalce med izrazito heterogenimi panogami dejavnosti — od kmetijske proizvodnje in storitev do raz-vojno-raziskovalnega dela — s kakršnimi se ukvarjajo v sozdu? Nesporno je. da gre za izredno zapletena in obenem zahtevna vprašanja in dileme. zato je razumljivo, da se je tako tudi sukala razprava. Če bi skušali iz nje izluščiti le nekaj vsebinskih spoznanj, velja na prvo mesto postaviti več uspešno opravljenih akcijskih konferenc ZK v sozdu, kjer so se komunisti ubadali z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov, ka- nega dela ženski plašči so si sindikalni delavci iz daljnje .^azijske države z velikim zanimanjem ogledali proizvodni proces, nato pa je stekel pogovor z najvišjimi predstavniki Mure. Japonske goste so podrobneje seznanili zlasti o poslovanju okrog 4700-članskega kolektiva, ki približno 60 odstotkov svojih izdelkov proda na tujem trgu. V razgovoru pa je tekla beseda tudi o vlogi in delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih or- konferenc izključno iz delovne skupnosti skupnih služb in s strani poslovodnih organov (kolegija sozda!), ne pa iz posamičnih, »prizadetih« delovnih organizacij ali tozdov. Sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje in član predsedstva CK ZKS Geza Bačič seje dobesedno vprašal, zakaj se denimo ob sedanji stiski v preskrbi z gorivom in deviznih zapletih. niso sestali komunisti v trgovski organizaciji Potrošnik v Murski Soboti. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Gusti Grof pa je menil, da bi lahko — spričo težav v živinoreji — prišla pobuda za sklic akcijske konference komunistov iz katere od kmetijskih zadrug. JAPONSKI GOSTJE V MURI — Delegacija japonskih sindikatov je ob koncu minulega tedna obiskala tudi tovarno oblačil in perila Mura v Murski Soboti. Foto: M. Jerše. ganizacij, še posebej pa o akti- izkušenj o položaju sindikata vnostih sindikata. To je bila na Japonskem. tudi priložnost za izmenjavo Milan Jerše stva CK ZKJ Lojze Briški in pojasnil, da je na akcijski konferenci ZK možno imenovati posebno delovno telo za načrtnejše in doslednješe spremljanje ter zlasti spro-tnejše opozarjanje na vrzeli in pomanjkljivosti pri določeni aktivnosti. Pri tem je delovnemu telesu omogočeno. da se povezuj e z občinsko ali medobčinsko organizacijo ZK in celo centralnim komitejem ZKS. Na petkovem razgovoru so poleg tega načeli kup drugih vprašanj in pomislekov. Omenimo le kronične izgube v Mesni industriji, nerazčiščene odnose med sozdom in posameznimi občinami, primere ozkosrčnega tozdovskega računar-stv i — vzemimo pri izvozu — zatikanja pri tesnejšem povezovanju družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva. združevanje dela, sredstev in zemlje in še bi se dalo naštevati. Vsekakor pa so to tem^, *h katerim se bo veljalo vedno znova vračati in jih razčiščevati, saj bi že to bil dovolj konkreten prispevek k uresničevanju vsega tistega, kar smo si komunisti zadali na zadnjih sejah centralnega komiteja ZKJ in ZKS. Branko ŽUNEC tošnje leto 22 diplom zaslužnim inovatorjem iz murskosoboške občine, in sicer delavcem iz naslednjih kolektivov: Panonija, Blisk, Platana, ABC Pomurka in Mura. Gre za posameznike in skupine inovatorjev, ki so se v minulem obdobju še posebej izkazali na tem pomembnem področju. To je v svojem slavnostnem govoru poudaril tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Pavel Pon-grac, ki je zlasti omenil določen napredek v inventivni dejavnosti, saj je dobila Zanemarili sprotno reševanje problemov ' Mar je res bil nujen rašir-jen sestanek sveta invalidske delanice »Solidarnost« v ustanavljanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine, občinskega komiteja zveze komunistov in občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti? Ali ne bi mogli s sprotnim reševanjem problemov, zlasti po samoupravni poti, znotraj 42-članskega kolektiva invalidske delavnice, od katerih je 29 invalidnih oseb, uskladiti medsebojne odnose? Takšnega občutka se ni mogoče znebiti po nedavni seji, na kateri so osrednjo pozornost namenili obravnavi in oceni odnosov ter nepravilnostim v delovni organizaciji »Solidarnost«, ki je še vedno v fazi ustanavljanja. Posebej zato, ker so v tem murskosoboškem kolektivu doslej dokaj ugodno poslovali, čeprav so se morali spopadati tudi z določenimi prostorskimi in kadrovskimi težavami. To navsezadnje dokazujejo podatki iz letošnjega avgusta, ko je poprečni neto osebni dohodek znašal nekaj nad 14 tisoč dinarjev. Toda razprava je opozorila na nekatere pomanjkljivosti o prem alo samoupravnem in odkritem reševanju zadev, ker marsikdaj interesi zdravih in invalidnih oseb niso bili usklajeni. Izgovori za nastale težave, ki sojih velikokrat iskali v predpisih in zunanjih okoliščinah, so se pokazali za jalove. Kako je mogoče, da so zlasti zapostavljali oddelek za domačo ostalih področjih, je menil tovariš Pongrac. Prav v sedanjem gospodarskem trenutku, ko se bije bitka za uresničitev ciljev gospodarske stabilizacije, pa je treba znatno bolj spodbuditi celotno inovacijsko dejavnost. v imenu občinskega sindikalnega sveta je diplome zaslužnim inovatorjem izročil njegov predsednik Stefan Pintarič. Ob tej priložnosti so pripravili tudi krajši kulturni program, v katerem s0 nastopili člani Murinega pevskega zbora in recitatorju Milan Jerse obrt, kjer so sicer najbolj pristne medčloves odnose, v primerjavi z gr^ fično dejavnostjo, so upravičeno spraševali ra pravljalci. . . Pomanjkljivo organi# ne knjigovodsko-finam ' skladiščna in ostale službe v zadnjem obdobju Pr*P mogle k sumničenju o m rebitni kraji materiala v lavnicah, še posebej pap1"^ in šušmarstvu, saj imajp vedno določen del sklad’ zaradi prostorske stiske ob delovnem mestu. P • 0 žila so se tudi natolcevanj^ nezakonitem ravnanju z vizami, ko je šlo za vljanje nujnega cijskega materiala, m of, morali vmes poseči tud> gani pregona, da opra J pretres, se je zaradi «z j nosti sprl dobršen del lektiva. . „a- Kot kaže, v delovni org nizaciji »Solidarnost« v takoj in odločno st°P1*oje akcijo za sprotno reše , nastalih problemov, pt’a mer tudi osnovna d grala organizacija ni svoje vloge. Praksa je P'e zala, da bo treba ne«VIJi zadeve urediti tudi po P j]j plati, da bi lahko odp v sedanje skrhane odn fa, kolektivu. Ob tem J jeje zumljiva odločitev s^ofa sveta, po kateri se a čim prej organizirati d# organizacija zimenov j novega delavskega sv .e( samoupravnih or£an° nafle bodo ustrezno zas H tudi invalidne osebe- MilanJ STRAN 8 VESTNIK, 14. OKTOBR^^ kulturna obzorja KULTURNI UTRINKI Razprava, ki jo je organizirala občinska konferenca SZDL Ljuto-®er na temo Razvoj društev in družbenih organizacij, je posegla tudi na področje kulture. Navedi-o10 nekatere statistične podatke. ' °d 139 registriranih društev in družbenih organizacij v občini Ljutomer jih je deset s področja kulture: Zveza kulturnih organiza-uj občine Ljutomer in devet kul-'urnih društev (PlKUD niso zajeta * lem seznamu)! Tri kulturna dru-«va in ZKO so v Ljutomeru, šest Pa jih je po vaseh. Vsekakor — in lz razprave je bilo to čutiti — niso vsa društva enako aktivna. Vzro- t i ^anjkan^’ Pa je P<>- ZKO finančnih sredstev, nine Y , vsak° leto deli tiste skro- društev dinarje za delo za delit* S'cPr na^a dober ključ dobiš ;eV: kolikor narediš, toliko temu ’ n Se tega tudi drži. Kljub skromne se, včasih tudi s tistim dosti tp1 dinarjem ne da narediti f'ezn’ikr?11" .vo'j‘ nekaterih posa-Pri j,. v al' skupine. In že smo društva 8em Problemu, ki tare kovnih 77 Pomanjkanje stro-vseh društ aVcev 'n članstva. V no: je tV|h je v glavnem podob-di s Dr ,J navdušencev, ki bi ra-rezultate Ov.?|jnim delom dosegli S? v glav? n'' Prvič zato, ker bi, druojx etn Prepuščeni samim se-frernalo Pazato, ker jih je včasih datne član c0 pa Je dobiti še do-'stih Vohu' Funkeij, predvsem pa Sai Je žp 'k ’ se ljudje otepajo, d°bila nek kulturni delavec yanja. > prizvok omalovaže-'°v je sic 6razevanje strokovnja-Prireja ,.77.v domeni ZKO, ta tudi delavce na '"arIe 'n pošilja aktivne nJe, vendar pa se včasih PREJELI SMO:--------------------- Ne izkrivljajmo Pomenskih izrazov na d^ kraJan ve, da nepremičnino, ki jo hoče prodati ali e ZaPlsano v zemljiškem dokumentu — »griintni ^hiezntk11? va P°d'a8' takega izpiska — potrdila, lahko ^rilgeoi dokaže, daje lastnik parcele, gozda, vinograda in knjigi? leJ aH drugi katastrski občini. Na sodišču v zemljiški j^rebno najprej poiskati katastrsko občino, potem r°sj°vene’ ^Vr?9° Parcele, nad vsem tem pa piše v lepi sta-U|Ma V1 Oj1*116- Mlake. Miizge. Duge njive. Osranci (iz- ^^Ztvice.Krčoineitd. ' Pa^ega namen- da bi bil ta zapis kaka strokovna študija bes.ede, m? S-\a’ lemveč želim poudariti, da lepo ohranjene piskavo ^rajev, njivskih ali gozdnih površin opozarjajo na u '^inan 3una$ °dnos do izrazov, ki izhajajo kot kulturna r ,°jajo in--k Panjkov skozi stoletja madžarske nadvlade, še ranili so se , P'1’ zgodovina niti preteklost nista zavrgli. Oh-^r°f6vski nStari dokumenti in vsi zapiski, ki segajo globoko v Iz ust r°St?r 'n tedanji čas, zato jih ne smemo prezreti. i?naziv??a?ano^ sem slišal malce pikro pripombo? obsto-a šminki13 - njiv 'n I°g°v niti grof ni spremenil, ne pa da bi 9cijo jn l racija. To je mimogrede omenjeno v zvezi z aron-IZraze ? ojnasacijo površin, da ne bi zanemarili in pozabili .. 0?navse površine. M ae srn??6 veyavni in uporabni izrazi so tako udomačeni, da Ulični ap 0 .pregledati, saj jih niti časi Franca Jožefa in drugi s ^DosIa ^dmtmstrativni madžarski pritiski niso spremenili. J^Rio Do v3 V na$em kulturnem prekmurskem prostoru ne n ^nju č .V na Izrazoslovje, ki tudi v socialističnem poj-t, Poleno t?™1 izkrivlja pomenske izraze. Zgodovinsko Ua' Pri svo' °'Ce bl Pozabljali na taka »geometrska dela«, ki Končn^ str°kovnem delu uporabljajo staro podlago. Pl^ne ljU(? Pe tud' vprašanje, ali tudi v konceptu naše vse-ahZ'v°rn in S*e °brambe ne namenjamo premalo pozornosti c pokal OK ZSMS Ljutomer za najboljše sp uvrstitve ob letošnjem praznovanju mese trajP0 dosti. Prejšnje leto so prejeli enak poka1 vatije last. Največ zaslug za tako uspešno mladih imata vsekakor dolgoletna pred pick0' športne komisije Ignac Magdič in M11?^ico-Mladim Kamenščancem pa bi naredili krii bi jih predstavili samo kot najboljše 5Portkoniis'if V pogovoru s predsednikom nadzorne14 tlIJi OO ŽSMS Antonom Lahom smo zvede**' fjaj? ostalih področij mladinskega dela ne zane Vsako leto organizirajo več delovnih akcij^ leto so vse sile napeli ob izgradnji vodo . (lJdi omrežja v naselju. Seveda je potrebno ureo^je skakalni objekt, saj nameravajo organiztf smučarske skoke, da o delu okrog gasilskega ne govorimo. Tudi finančna sredstva so gr namenili. Izgradili so stopnice na pods.z |eP" silskega doma, v katerem bodo v prih od uredili mladinsko sobo in foto-kino Tesno so povezani z vaškim odborom bfV va usklajujejo skupaj z ostalimi organizacij3 vse aktivnosti. PP Poudariti moramo tudi, daje bila idejni organizator ustanovitve nove dru ganizacije v naselju. Namreč že -Lens^a ustanovili počitniško družino. Sedaj. v J. Jel0 jj obdobju, pripravljajo posebne razprav® njsd,A terenu, saj želijo obiskati mlade, k’ - zitKv nočejo delovati v osnovni organizacij1- ^ijuč1!;! pogovoriti in jih zainteresirati za aktivno gfK v delo. . STRAN 14 VESTNIK, 14. OKTOB** Izraelci, ves svet vas obsoja kot najbolj krvave zločince! 3. b Naša srca utripajo za vas, dragi prijatelji iz Palestine! Želimo, naj se čimprej uresniči vaša želja po svobodi! 4 c Naj živi Palestina v miru in svobodi kakor mi! 6. a Palestinci, z vami smo v vašem, morda najtežjem trenutku! 8. c Upamo, da se bodo vaše in naše želje čimprej uresničile in boste tudi vi svobodno hodili v šolo, se igrali in srečni tekali po svobodni domovini. učenci dopis, krožka OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota kroniko I ^UPRAVE za notranje zadeve v murski soboti poroke MURA EKSPRES V AVTO SPET UGASNILI DVE ŽIVLJENJI ZARADI PROMETNE NESREČE Stanko ZAVEC cestar, Kuštanovci 2 in Marija KUŠEK, čistilka, Murska Sobota, Naselje 14 divizije 61; Dušan LAINŠČEK, natakar, Dolenci 102 in Lilijana FUJS, natakarica, Murska Sobota, Cankarjeva 112; Bernard FOTIVEC, klepar. Murska Sobota, Partizanska 54 in Marjeta KETIŠ, tekstilna tehnica, Okoslavci 75; Flavio DOTTO, elektrotehnik, Murska Sobota, Miklošičeva 13 in Cvetka CIPOT, ekonomistka, Murska Sobota, Miklošičeva 13; Drago HARI, finomehanik, — Moravci 115/a in Andrejka VUČKO, tovarniška delavka, Domžale, I Veljka Vlahoviča 1/c. I V ponedeljek, 4. oktobra, ob 5.40 se je zgodila na tomar°Vanem železniškem prehodu blizu Noršinec pri Lju-eru prometna nesreča. Milica Vrbnjak iz Ključarovec 15, |nj eje pripeljala iz smeri Križevci, zaradi neprimerne hitrosti sko • f ustav'ti avta Pred železniškimi tiri, čeprav je na ”.raJšnji prihod vlaka opozarjal svetlobni znak — rdeča 'uč- Vozilo seje ustavilo šele na železniških tirih, I kait^?^6 u8asnd tudi motor, zato je brž izstopila iz avta, I §tef V « »Mura ekspres« seje naglo približeval. Strojevodja ’ avt an Sabotič je sicer zaviral, vendar je vlak vseeno zadel ob . na Potiskal 70 metrov naprej. Nastalo škodo so ocenili I na'O tisoč dinarjev. ’ p Prav tako v ponedeljek, vendar ob 8.55, seje pripetila Posl16!?3 pesteča na regionalni cesti v Martjancih. Telesnih I vzrok ° n*- ampak gmotna škoda za 70 tisoč dinarjev. Kot I K omenjajo neprimerno hitrost. Dr tDxraeo Kovač iz Moravec se ie nehal z osebnim avtom I. ° 1 Nemčavcem. Zaradi mokrega in spolzkega cestišča v n* usPel varno izpeljati desnega nepreglednega n nka 'n ®a-ie zanes^° na levo stran ceste- V tem hipu je iz NoPJotne smeri pripeljal z osebnim avtom Franc Marič iz I Skoda^’ nakar sta vozili čelno trčili. Nastala je le gmotna maRist °*i °b 20' u” se ’e z8°^^a prometna nesreča na Iv »n.. r.ami cesti izven Lomanoš pri Radgoni. Vzrok: vožnja rJe«. Škodo so ocenili na 15 tisočakov. z osebnim dohitel J3110 Pintarič iz Murskih Črnec37. Izven Lomanošje |redno OVorni avto in ga začel prehitevati. Ko je bil vzpo-strapi ov°rnjakom, mu je nasproti pravilno po svoji desni ^man?s kolesom z motorjem Konrad Golob.iz k iem, Vo? v •' ^se^n* avt0 Je zadel ob ščitnik kolesa z moto-nik je padel in se hudo poškodoval. I Sob™- °Ltobra ob 22. uri so stalno službo UNZ v Murski Varga °“Vestili, daje v soboški bolnici umrla 67-letna Ana Inesrej^^olge vasi 143. Klonila je za posledicami prometne ob 8.35 • Se Je zg°dila 27. septembra v Dolgi vasi. Tega dne Zavila nJe.namreč pred vaško trgovino nenadoma kot peška k P^Pelja? ev° *n nameravala čez cesto. V tem času pa se je I Z°Sebnim avtom Janez Kovač iz Male Polane 17, ki I Sprva varnostne razdalje ni uspel preprečiti trčenja. ’ vendar •a'°’ da se ni huje poškodovala, saj je brž vstala, h ^nico^1 Proti večeru postalo slabo in so jo odpeljali v " Cesti DvS'e^nJa Pametna nesreča pa seje zgodila na poljski IPeljal s v ot’ne. 52-letni Karel Mekicar iz Sotine 91 /a se je je priDelra, Orjem, h kateremu je imel pripet kmečki vož.Ko p Jal 6 metrov pred križišče z regionalno cesto Ku- zrna—Rogašovci, je zapeljal na levo bankino, nakar se je I traktor prevrnil in pokopal pod seboj voznika. Ta je za posledicami na kraju nesreče umrl. 10. oktobra ob 15. uri seje zgodila prometna nesreča _ zaradi tesnega prehitevanja in domnevne vožnje pod učin- kom alkohola. Voznik motornega kolesa Jože Buček iz Rogašovec 45 se je peljal po cesti iz Krašč proti Rogašovcem. Na vozilu se je peljal kot sopotnik Ludvik Šiftar iz Ocinja 30. Ko sta se I pripeljala izven Pertoče, je Buček dohitel vprego, ki jo je pravilno vodil Alojz Kolar iz Pertoče 31. Zaradi tesnega prehitevanja je z desnim delom ščitnika motornega kolesa I zadel v levo zadanje kolo vprežnega voza, nakar sta padla. I Ludvik Šiftar se je hudo poškodoval. V prejšnji številki smo poročali o hudi nesreči, ki se je zgodila pri ličkanju koruze. Tudi današnja je v zvezi z lupljenjem koruze. 4. oktobra je namreč 48-letni Štefan Mauko iz Grabonoša 81ičkal koruzo z ličkalnikom, ki ga je poganjal električni motor. Ko je segal pred valje, da bi odstranil koruzo, so mu le-ti zagrabili prste na levi roki in mu odtrgali kazalec, sredinec, prstanec in mezinec. 4. oktobra pa se je zgodila delovna nesreča tudi v Sodi-šincih. Na stroju za obiranje koruze se jepretrgala transportna veriga in to sta doma popravila Štefan Košar iz Petanjec in Alojz Kovač iz Sodišinec. Nato sta pognala traktor in stroj za spravilo koruze. Nista bila dovolj previdna, sicer se ne bi zgodila nesreča. Zglobi na kardanski gredi so namreč zagrabili plašč, ki ga je imel oblečenega Stefan Košar, in ga začeli navijati okrog osi. Naprava je odtrgala poleg oblačil tudi tkivo pod levo pazduho, povzročila pa je tudi odrgnine po celem telesu. 5. oktobra ob 7. uri je 13-letni J. E. iz Bratonec 13 rezal s strojem buče. Pri tem pa ni bil dovolj previden, kajti poškodoval si je sredinec. Na podoben način se je poškodoval tudi Anton Škaper iz Doliča. Njemu je reporeznica poškodovala dlan. 8. oktobra se je Janez Pukšič z Zagajskega vrha peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti v Zbigovcih. Pri hiši _ številka 27 zaradi neprimerne hitrosti ni uspel izpeljati "" ostrega ovinka in je zapeljal na desno bankino. Tu ga je začelo zanašati in je naposled padel. Na cesti ga je našel Vinko Fridau in ga odpeljal v bolnico. Tam so ugotovili hudo telesno poškodbo. ČESTITAMO! krvodajalci MURA MURSKA SOBOTA — Ludvik Lukač (13), Ivan Miholič (4), Janez Vereš (11), Olga Frumen (43? Marija Legen (4), Janez Straus (7), Janez Štraus (7), Karel Bokan (8), Janez Kuhar (8), Matilda Cigan (9), Danica Bočkaj (10), Hedvika Sočič (11), Stanko Virag (9), Drago Mesarič (4), Štefan Hartman (10), Anton Peterka (1), Štefan Ktičan (2), Avgust Kranjec (6), Dragica Kuplen (4), Olga Cuk (7), Miroslav Sandor (3), Cvetka Špilak (3), Slavica Šebianič (3), Angela Hauko (1), Majda Mahap (2), Anton Novak (11), Štefan Mesarič (1), Marija Vild (21). SPLOŠNA BOLNICA M. SOBOTA — Marija Hirci (6), Terezija Cesnik (8), Jožica Gomboši (5), Hermina Lončar (12). UNZ M. SOBOTA — Vladimir Zupančič (17). DIANA M. SOBOTA — Majda Ribaš (3). TMP M. SOBOTA — Franc Fartek (65). KIK POMURKA M. SOBOTA — Drago Habot (9), Karel Sinic (10), Štefan Mate (7). GRADBENIŠTVO POMURJE M. SOBOTA — Mirko Kociper (12), Štefan Jablanovec (12). PANONIJA M. SOBOTA — Helmut Vidic (35), Anton Vuško (5), Stanislav Tratnjek (4). MURA PETROVCI — Ibolka Bohar (5), Marta Gomboc (3), Jasna Novak (2), Marica Lazar (1). KRVODAJALCI OD DRUGOD: Ivan Oblak (22), Sotina. KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEO! TRAVE ZA PASO POVSOD DOVOLJ — Travniki so letos tako dobro uspevali, da so kmetovalci lahko trikrat kosili. In tudi za pašo je trave povsod dovolj. Naš posnetek je sicer nastal v naselju Banfi na hrvaški strani, to je blizu Razkrižja, kjer prav tako radi prebirajo naš Vestnik. Gospodar Peter je postal celo reden naročnik. (Foto: J. Graj) V^^^dasnhn® morda že lcr°^ki Okx- bjh med prvimi Svni ki so sprejeli So kalilo d^aS1’ P°sebno za Ha takrat daVv ost’ čeprav Pa preceJ de‘ delali soJ Za je^oPohvai;Sem tem pa se s cvet °S skrbno ure- 'fi^jami ^Pbsajenimi ce kaj iužbl> se vedno Č^ije za^ '! Za ureditev g^kih’ za?e 0 na nJivab in * na^Jeu Zaradi na-h ^jhen 1neredeSp1Skih uerea. Pa ne J za*° 80 86 vsb ki so pridno pomagali pri gra j« ce na športnem igrišču v Martjancih, umaknili po pa so precej, kajne? ^5°^^OKTOBRA 1982 KLEPET V PREDMESTJU zaradi površnosti, ampak ... Za vreme gre! Eno delo končaš, drugo te čaka, odpneš en traktorski priključek, pogledaš med oblake in se z drugim priključkom lotiš novega opravila. Predsednik sveta krajevne skupnosti, Jože Vaš, ko je govoril o načrtih Martjančanov za prihodnje obdobje, ni zamolčal dejstva, daje po izvolitvi v nekoliko nezavidljivem položaju. Želja in nalog v domačem kraju je več kot možnosti. Denarnih in drugačnih. Imajo pa smisel za prilagajanje. Samoprispevek so sprejeli, plačujejo ga, le okrog kanalizacije se je zataknilo. Očitno se bo še zatikalo, zato so na zboru občanov referendumski program spremenili. Ne docela, samo deloma. Na športnem igrišču je sredi gradnje slačilnica — prizadevni so igralci in gledalci, delajo, ko je le mogoče, predsednik vaške skupnosti Geza Horvat pa je v zavzetosti po-vedal, da bodo ob asfaltiranju okrog dvesto metrov cest po vasi kmalu uredili tudi mrliško vežo. Okrog te spremembe ni bilo posebnih pripomb, ker krajani hočejo videti kam so vložili denar in, trud. STARE ZIDINE ZA NOVO POŠTO Tisti, ki so martjanske šolske klopi zapustili, v stari šoli namreč, so na hišo učenosti pozabili. Pobude niso dali doma, škoda, potrudili pa so se. V tem času preurejajo stare šolske prostore za poštno in telegrafsko dejavnost. Krajevna skupnost bo morala primakniti precej denarja, vendar jim za naložbo ni žal. Obrestovala se bo. No, o trgovini in preskrbi so rekli že pred leti in rekli nekaj spodbudnih delovni organizaciji Potrošnik, potem pa dali času čas. Ta čas še teče, ni pa nikogar, ki bi pritisnil na gumb. Možnosti je dovolj. Stara šola v Martjancih bi začela razpadati, če se ne bi spomnili na to, da za območje krajevne skupnosti rabijo večje poštne prostore in telefonsko centralo. Delajo, vse je dogovorjeno in z deli bodo kmalu končali. Trgovina rabi skladišče m dodatne prostore, gasilci pa so pristali, da jim za take namene odstopijo prostore za opremo, če bodo v kratkem času dobili druge ob stari šoli. Gasilci čakajo, POTROŠNIK pa zavlačuje. Tako so povedali v prejšnjem letu in skoraj dobesedno ponovili prejšnji teden. MALODUŠJA NI Kaf prijetno ti je pri srcu, ko ti ljudje v sproščenem in odkritem pogovoru povedo tudi tisto, kar so hoteli povedati drugim .. .ob»pravemčasu«. Čas je pravi, za razmišljanje, delo in načrtovanje vsega kar se v tem času da narediti! Janko Stolnik SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI razprodaja osnovna sredstva — pohištvo, primerno za gostinske lokale, vikende in klubske prostore. Razprodaja bo v ponedeljek, 18. oktobra 1982, od 8. do 12. ure v Domu učencev v Radencih. Planinci ob prazniku V počastitev občinskega praznika murskosoboške občine pripravljajo planinci Planinskega društva »Matica« iz Murske Sobote Trim-akcijo s kolesi in sicer to nedeljo, 17. oktobra, od Murske Sobote, skozi Gančane do Bukovniškega jezera. Start bo zjutraj ob 9. uri pred poslopjem Ljubljanske banke na Trgu zmage v Murski Soboti, ob 10. uri pa bo spominska svečanost pri spomeniku narodnemu heroju Stefanu Kovaču-Marku v Gančanih. Kulturni program pripravljajo učenci osemletke »17. oktober« iz Beltinec. Planinci-kolesarji bodo nato nadaljevali pot še do Bukovniškega jezera. Za vse, ki se bodo na pot podali peš, je start prav tako na Trgu zmage pred Ljubljansko banko, vendar že eno uro prej, ob 8. uri. Tisti, ki bi se radi pridružili v Beltincih, pa je za pešce odhod ob 9. uri (za kolesarje ob 9.30 uri) izpred gostišča »Zvezda«. M. Filutek STRAN 15 t Nova številka glasila Izviri mladih Pred nami je oktobrska številka Izviri mladih, glasila občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti, kije izšla v nakladi 300 izvodov. Tudi tokrat so pri tehnični izvedbi glasila, ki ima 17 ciklostiranih strani, pomagale učenke srednje družboslovno-ekonomske šole. Da je vsebina glasila pestra in zanimiva, se lahko prepričajo v'sleherni osnovni organizaciji zveze socialistične mladine v murskosoboški občini, kamor so razposlali glasilo. Ker so že povsod končali z razpravami o dokumentih za 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo, kot je znano, od 22. do 24. oktobra letos v Novem mestu, so temu pomembnemu dogodku namenili precejšnjo pozornost. Predstavili so tudi štiri delegate iz murskosoboške občine, ki se bodo udeležili tega velikega shoda slovenske mladine. Uspešno so sklenjene tudi mladinske delovne akcije, o katerih obširneje poročajo v glasilu. Zanimivi so prav gotovo prispevki o delu mednarodnih brigad v Tunisu in Bratislavi in z zvezne akcije v Semberiji, o uspehih pionirske regijske brigade ih še o čem. Vsekakor pa vam priporočamo. da preberete članek o obrambnem usposabljanju mladih prostovoljk na Pokljuki. o zanimivostih iz osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, marsikoga‘pa bodo pritegnili tudi razni razpisi za tekmovanja. M. Jerše Dober kilometer asfaltirane občinske ceste Gomilice—Lipa je že tako skrhan, da je na nekaterih mestih podoben makadamu. Kaj kmalu se lahko zgodi kaka hujša prometna nesreča. Luknje na asfaltu so nevarne predvsem za motocikliste v nočnem času. Jože Žerdin Turnišče: cene pujskov c. Pretekli četrtek (7. okt) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišče 93 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so jih okrog 70, in sicer po cenah od 3.500,00 do 4.200,00 dinarjev za par. DELOVNA SKUPNOST SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LENDAVA OBJAVLJA prosta dela in naloge KURJAČA centralne kurjave Pogoji: končana osnovna šola in opravljen izpit za uprav-Ijalca naprav centralnega ogrevanja'. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na delovno-skupnost- Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava Partizanska ulica 52, v 8 dneh od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku objave. Podjetje „DIMN1KAR' p. o. Beltinci VIZ TOZD Osnovna šola ,,Štefan Kovač" Turnišče objavlja prosta dela in naloge snažilke za nedoločen čas, od 15. 10. 1982 dalje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni. Razpisna komisija Mercator-Univerzal Lendava razpisuje dela in naloge VODJE 'CENTRALN EGA SKLADIŠČA IN VOZNEGA PARKA Kandidati morajo izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje: — da imajo srednješolsko izobrazbo komercialne smeri ali poslovodsko ali delovodsko šolo trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj na zahtevnejših delih in nalogah v trgovini Od kandidatov pričakujemo še: — poznavanje komercialne karakteristike prodajnega in nabavnega programa — sposobnost vodenja in organiziranja — družbenopolitično aktivnost in moralnopolitično neoporečnost Razpisana dela in naloge veljajo za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh od dneva razpisa na gornjt naslov z oznako „za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. J CERTUS MARIBOR, n. sol. o , turistično. gostinsko lu proniotno podjetje L rožo ‘AVTOBUSNI PROMET.. Prevozi potnikov v mednarodnem, medmestnem in primestnem prometu, izleti po domovini in tujini, letni oddih, prodaja avtobusnih vozovnic, posredovanje potnih listov in vizumov, informacije, menjalnica. SREČNO VOŽNJO! čestitamo ob prazniku občine Murska Sobota I ELKOM — LINA, Lesna industrija Apače, n. sol. o., TOZD Notranja oprema Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Notranja oprema objavljamo prosta dela in naloge: 1. Bolj zahtevno oglaševanje pianin 2. Zahtevno oglaševanje pianin Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja izobrazba glasbene smeri; — najmanj 2 oziroma 1 leto delovnih izkušenj. Prijave na objavljena prosta dela in naloge pošljite na naslov: ELKOM — LINA, Lesna industrija Apače, Apače št. 2, TOZD Notranja oprema, v roku 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku objave. VARTEKS Varaždin — poslovalnica MURSKA SOBOTA priporoča nakup modnih oblačil in čestita ob soboškem občinskem prazniku se pridružuje čestitkam ob prazniku soboške občine! Obrtno podjetje »KOMUNA" Beltinci p. o. čestita ob prazniku soboške občine vsem delovnim ljudem in priporoča svoje usluge: mizarstva keramičarstva mlina in žage 69000 MURSKA SOBOTA Bakovska 29 telefon: (069) 21-884 Prometna operativa: (069) 21-459 INFORMATIVNE PISARNE: Murska Sobota — avtobusna postaja tel.: 21-515 Lendava — avtobusna postaja tel.: 75-002 Gornja Radgona — avtobusna po- Oglas v Vestniku širi krog staja tel.: 74-098 vaših Radenci — avtobusna postaja tel.: 73-098 kupcev DOLGA JE POT DO KVALITETE VNH31 lowrj • Jesenska oblačila, metražni tekstil, volna ter razni tekstilni izdelki za stanovanjsko opremo, dežniki, klobuki in potovalne potrebščine — spominki in darila — akustični artikli, proizvodi bele tehnike, železnina in različno orodje, matenafza vodovod, toplovod in električno napeljavo ter še veliko več — v naših blagovnih hišah ter ostalih prodajalnah v M. Soboti m na podeželju.* • V prodajalni JURKO so pijače vedno cenejše, kakor v ostalih naših • Ce s,e zamudili sejem ozimnice, ne bodite v skrbeh' ,Q|H na njei zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. a zahvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, in predstav-Iskren niku KS za poslovilne besede. zahvala kolektivu ginekološko-porodniškega oddelka soboške bolnišnice, sosedom in prijateljem iz Suhega vrha. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka, zet, vnuka Andrejka in Dejan ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 69. letu starosti nas je tiho in nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Jože Stivan Obtejbn. ... iz Kruplivnika cem, ki s h lz®ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-sulj njegrr °1 Pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter za-' gr«, b z venci in cvetjem. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in sovaščanom. Kruplivnik, 1. 10. 1982 Žalujoči: žena Francka, sin Bela in hčerka Erika z družinama VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova Luj — Ureja uredniški odbor: "ik.ife* (odgoS"'?! *!“,vn2 Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Rr 'p V' Maučec (šnn°1l?Cre<,n'kL Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-29/1 ndre tehnični ur h •X'a<,° Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-NčnišT. Telefon: nnv’ ” Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova Štv0 r, °ddelek' r»/narji 21-064 in 21-383; direktor-in glavni urednik, odgovorni urednik, na-Nenn»RaciennoU?°iV0-?S*V0’ 8«spodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisni-letna rokonk • 74'597> dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — ^un^naz^'incv m fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, 0001 SDK Murc^c?51*0 875’°0 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči nr2S730‘30-4.0H7<; b°,a 5190°-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-.. "bienju je Vestnik ° ~ T>na posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristoj-oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 29/1 — Ureja uredniški odbor: ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Janeza Gaberja upok. čevljarski mojster iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter zastopnikom Obrtne zbornice in Društvu upokojencev za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se častitemu duhovniku za opravljeni obred in pevcem za lepe žalostinke. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pismena sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. M. Sobota, Kranj, 8. 10. 1982 VSI NJEGOVI Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš V SPOMIN 15. oktobra mineva leto dni, polno žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Branko Prša iz Kota Ne moremo verjeti, da nisi več med nami. V naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, s cvetjem krasite njegov grob in prižigate sveče. Žalujoči: mama, sestri Marika, Lizika z možem in hčerko Moniko ter brat Janez z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube in dobre mame, tašče, stare mame, prababice in tete Helene Kerčmar roj. Vučak iz M. Sobote ki nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ter nam pismeno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! M. Sobota, 30. 9. 1982 Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI OKTOBRA 1982 STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev Jubileja Zvezde ii Moravskih toplic V letu, ko v Radencih praznujejo 100-letnico zdraviliške dejavnosti, obeležujeta svoja pomembna jubileja tudi dve temeljni organizaciji Radenske — Zvezda s trideseto obletnico uspešnega delovanja in Moravske toplice, ki so se začele razvijati pred dvajsetimi leti. Prav tako ni naključje. da sta minuli petek oba kolektiva svoja jubileja i proslavila skupaj. Njun razvoj je namreč neločljivo povezan, pa tudi danes obe temeljni organizaciji vežejo turizma v okviru Radenske in v pokrajini ob Muri. Letošnja jubileja že praznujejo tik pred pomembno delovno zmago. Jutri bodo namreč v Moravskih toplicah tudi uradno predali namenu nov hotel. Z 260 posteljami pomeni podvojitev nočitvenih kapacitet, ki so že te dni 70 odstotno zasedene in to z nad polovico s tujimi gosti. Kot je na slovesnosti ob obletnicah v svojem govoru poudaril predsednik delavskega sveta Zvezde so se pri- Ob tridesetletnem Jubileju Zvezde in 20. obletnici Moravskih Toplic so podelili tudi priznanja in zahvale dolgoletnim delavcem v obeh kolektovih. (Foto: Albert Abraham) skupni interesi in prizadevanja. Gostinsko podjetje Zvezda v Murski Soboti je bilo ustanovljeno leta 1952 z devetimi zaposlenimi, ki jim je bila zaupano pionirsko delu pri razvoju gostinske in pozneje turistične dejavnosti. Veliko so vlagali v objekte in turistično ponudbo nasploh. Pravo prelomnico v razvoju predstavlja leto 1962, ko so se odločili za vlaganja v termalno kopališče v Moravcih. Čez dve leti je bila moravska termalna voda proglašena za naravno zdravilno. To je privabljalo vedno več gostov ter terjalo in spodbujalo obenem vlaganja v najrazličnejše objekte. V lanskem letu so bili že tudi ustvarjeni vsi pogoji za oblikovanje samostojne temeljne organizacije v Moravcih. Še naprej pa obe temeljni organizaciji imata veliko skupnih interesov in ciljev pri nadaljnjem razvoju zadevanja kolektiva ob razumevanju in podpori širše družbene skupnosti bogato obrestovala. To potrjujejo že omenjena vlaganja v razvoj, še bolj pa rezultati. Nočitve so naprimer od dvesto pred tridesetimi leti porasle na skoraj šestdeset tisoč v preteklem letu. V Moravskih toplicah predstavljajo v strukturi 70 odstotkov nočitve tujih gostov in nasploh je to najmlajše slovensko zdravilišče danes lahko vzgled dohodkovne uspešnosti. Praznovanje so povezali tudi s podelitvijo priznanj organizacijam združenega dela, ki so pomembno prispevale k razvoju Moravskih toplic, prejeli pašo jih tudi dolgoletni delavci v obeh kolektivih. K jubileju sta zaposlenim čestitala generalni direktor Radenske in predsednik skupščine občine Murska Sobota, za kulturni program pa je poskrbel pevski zbor Radenske. I. Benko SEJA SKUPŠČINE tks murska sobota Manj za telesno kulturo V letošnjem letu bo za telesno kulturo manj sredstev, kot je bilo predvideno po sprejeti prispevni stopnji. Ta se namreč s prvim novembrom znižuje od 0,30 odstotkov iz osebnega dohodka. Sicer pa se bodo tudi druge prispevne stopnje znižale skupno za 1,63 odstotkov, povečala pa se bo prispevna stopnja za zdravstvo, ki je v izredno težkem položaju, za 1,50 odstotkov. V tem srednjeročnem obdobju pa bo tudi izpadla planirana investicija za izgradnjo večnamenske dvorane v Murski Soboti in se bosta iz sredstev za telesno kulturo sofinancirali le nadaljnja izgradnja športno-rekreacijskega centra v Murski Soboti in dogovorjena telovadnica v okviru izobraževalne skupnosti pri osnovni šoli v Puconcih. Tako so sklenili delegati obeh zborov na seji skupščine TKS Murska Sobota. Sicer pa so delegati sprejeli poročilo o realizaciji finančnega načrta, valorizacijo finančnega načrta in poročilo o delu ZTKO Murska Sobota za prvo polletje letošnjega leta. V razpravi pa so tudi opozorili na nekatere težave in slabosti. Tako so ugotovili, da v telesnokulturnih organizacijah ni čutiti delovanja komunistov in mladine, da se na športnih igriščih še vedno pojavljajo nešportni izpadi in da bodo v prihodnje težave s prevozom športnikov na nekatera tekmovanja. Sklenili so, da bodo TKS Slovenije predlagali, da na eni izmed prihodnjih sej skupščine obravnava upravičenost sedanjega tekmovalnega sistema glede na stabilizacijska prizadevanja. Proučili pa bodo tudi možnost, da bi za vse osnovne telesnokultume organizacije v občini organizirali skupno računovodsko službo. F. Maučec Predstavniki Turistične zveze Bosne in Hercegovine, Turistične zveze mesta Sarajeva in informativnega komiteja zimskih olimpijskih iger v Sarajevu 1984 so bili pretekli petek gostje v Pomurskem tisku v Murski Soboti. Ob navzočnosti predstavnikov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine ter kolektiva so potrdili dosedanje sodelovanje z organizacijskim komitejem olimpijskih iger Sarajevo 82. Podpisali so samoupravni sporazum o nadaljnjem sodelovanju do olimpijskih iger, predstavniki Sarajeva pa so ob tej priliki tudi prikazali propagandni film, ki že kroži po svetu. Gostje so tudi nakazali možnost tesnejšega sodelovanja na turističnem področju Priprave na kongres ZS Slovenije V dvorani Indipa v Lendavi so predstavniki osnovnih organizacij in občinske organizacije ZSS slovesno sklenili predkongresne aktivnosti za 10. kongres ZSS. Zbranim sta spregovorila delegat za 9. kongres ZS Jugoslavije tovariš Jože Novak iz INA-Nafte v slovenščini in delegat za 10. kongres ZS Slovenije tovariš Štefan Feher iz Primata v madžarščini. Oba sta govorila o pomenu kongresov in nalogah sindikatov s poudarkom na delu in nalogah v občini. Nato seje zvrstil bogat kulturni program, kjerso sodelovali učenci usmerjenega izobraževanja in delavci Integrala TOZD Promet delavnice z recitatorjem v slovenskem in madžarskem jeziku. Zapela pa sta moški pevski zbor iz Dolge vasi in oktet iz Planike v V Krškem je bilo športno-rekreacijsko tekmovanje gluhin Slovenije, katerega se je ude- Foto: Alojz Kous ležila tudi ekipa Murske Sobote in osvojila četrto mesto. Proizvodnja hrane, tt-koriščanje naravnih danosti in marljivost delavcev — to so poglavitne prednosti Pomurja, katerim je treba v prihodnje nameniti vso ustrezno pozornost. Možnosti za ceneno in kvalitetno proizvodnjo hrane so velike, to pa je v sedanjih zaostrenih pogojih g°' spodarjenja izjemnega pomena, kakor tudi za izkoriščanje naravnih bogastev: mineralne vode, kremenčevega. pe' ska, plina in drugih. Prav to pa mora v prihodnje dobiti ustreznejše mesto v razvojnih programih P°' murskega združenega dela, kjer očitno obstaja še veliko notranjih te-zerv. Mnoge rešitve se kažejo ravno v kvalitetnem združevanju sredstev, k čemur lahko pr>' pomore povezovanje organizacij združenega dela. To navsezadnje naj bolj dokazujejo integm cije v pomuršKeffi"Km®' tijstvu, temu zgledu pa bi morali znatno hitreje slediti tudi v ostalih g°' spodarskih panogah. To je bilo med drugim poudarjeno na seji m*' šnega odbora medobčin ske gospodarske zbornic _ za Pomurje v Murski b°' boti, ko so pretresli g®? spodarske rezultate v lu stabilizacijskih ukrepov letošnjem letu in sprega vorili o možnostih ra^zv ja v prihodnjem *et ' Ocenili so, da do k0!10 leta v večini gospodar skih panog ni mogoč pričakovati izboljšanj gospodarjenja. Pri tem izhajali iz polletnih r zul tatov, ko pomur« gospodarstvo zaradi zn nih težav ni doseglo P*® niranega dohod* : zmanjšali pa so se tu ekonomičnost in ,re®r bilnost poslovanja akumulativnost in repr duktivna sPosob?°ha Pridružujejo se še sla likvidnost in močno n raščanje kratkoročni kreditov za obra sredstva, manjša pa bila tudi investicij , vlaganja. Znatno spo budnejši pa so poda1* izvozu, še posebej ' konvertibilno P0^-^ Prodaja blaga na trgu seje namreč pov r la nad 6 odstotkov lotnega prihodka P murskega gospodar« ’ pri čemer je bil izV° žjj okrog 50 odstotkov v od uvoza. . _;jj Ob boljši organi^ dela in večji P[,m vnosti bi marsikje la dosegli kvalitetnejše zultate, so P9P^a? ega razpravi na seji izvrS odbora pomurske go Lj darske zbornice, po» r zato, ker je kljub 1 predku v skladnej regionalnem razvoj