300» &ta ■— letO. Poštnina pavsalirana. Današnja številka velja K 2’—-
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K
Inozemstvo:
Mesečno 50 IL Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna tnm vrsta z.a enkrat 2 K, večkrat popust.
V Ljubljani, sobota 10» decembra 1921
žnica
Uredništvo:
Woltova ulica 1/1. Telefon 3601
Uprava:
PavSalnl frank*. lar,)in tr« s-, Telefon 4*
Rokopisi »e ne vročajo
i 4.	^»rajanjem	je priložiti	znamke
Ljubljana.	za	odfrovo.
Davidovih poskuša tešavKI novo vlado
PAŠlC VRNIL A1ANDAT ZA SESTAVO KABINETA KRALJU.,— STALIŠČE SAMOSTOJNIH KMETOV, MUSLIMANOV IN SOCIJALNIH DEMOKRATOV. - DALF.KOVIDNA POLITIKA NIKOLE PAŠiČA. — SPOR MED DEMOKRATI IN RADIKALI. — NOVE KOMBINACIJE S STOJANOM PROTIČEM. —
NASPROTUJOČE SE VESTI!
Beograd, 8. decembra. Ministrski predsednik g. Pašič je danes predpoldne vrnil mandat Nj. Veličanstvu kralju, ker bi pri pogajanjih za sestavo koalicijskega kabineta ni imel uspeha.
Beograd, 8. decembra. Kakor javljajo tukajšnji listi, je g. Davidovic dobil mandat, da sestavi novo vlado. Danes je posetil g. Pašiča in se z njim posvetoval o sestavi nove vlade. Predložil mu je solucije:	i.	Demokrati
naj bi odstopili radikalcem dva port-ifelja; 2. radikalci naj bi sami razdelili portfelje v dva dela, dočim naj bi demokrati izbirali; 3. demokrati naj hi razdelili portfelje na dva dela in radikalci naj bi izbirali. Potem je g. Davi-dovič razpravljal z načelnikom SKS g. Rajarjem, ki se je v načelu iztavtl za vstop v vlad6. Tudi od muslimanskih zastopnikov je g. Davidovič dobil povoljen odgovor. Nadalje je konferi-ral z g. Kristanom, ki se sicer 111 izjavil za vstop v vlado, pa je vei.dru izjavil, da je mnogo vprašanj v katerih se njegova skupina strinja z vladnimi strankami. Ze jutri se pričakuje odgovor radikalne stranke..
Beograd, 8. decembra. Okoli 19. ie g. Davidovič bil na dvoru in je poročal Nj. Vel. kralju o razgovorih, ki j'b je imel z zastopniki posameznih parlamentarnih skupin.
Beograd, 8. decembra. Presbiro) Mnogi naši listi prinašajo poročila o ministrski krizi, vsak pa s svojo posebno tendenco. Posamezni listi gredo pri tem tako dakeč, da citirajo celo besede voditeljev strank, s katerimi so Se vodila pogajanja o načinu reditve krize, čeprav ni nihče prisostvoval pogajanjem. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da se je Pašič pogajal z zastopniki raznih skupin na pod'agt, da se vladna koalicija razširi in ojači. To bi se izvedlo na ta način, da bi druge stranko ali sodelovale v državni upravi, ali pa da bi podpirale kr vlado, da se določi temelj nujnih zakonov, za popolno izvršitev ustave in da Izpolni širši program ki bi omogočil v državi pravilno delo in miren razvitek.
Zagreb, 9. decembra. »Večer«, po* roča iz Beograda, da je njegovemu dopisniku ugleden član radikalne stranae na vprašanje, zakaj je Nikola Pašič vrnil kralju mandat za sestavo nove vlade, odgovoril, da je Nikola Pašič star in dalekoviden politik, ki ve,'*da je skupnosti z demokrati za bbdoče nemogoča. Nikola Pašič hoče vsekakor imeti na kongresu radikalne stranke svobodne roke, ker bo bržkone kongres začrtal radikalni stranki n< vt smernice politiki, ki mora brezpogojno pretrgati vsako vezo med radikalci m demokrati ter poiskati možnost sporazuma s Hrvati, muslimani in Jugoslovansko ljudsko stranko. Naravno je, da tega sporazuma ne bo mogel iskati Nikola Pašič, temveč Stojan Protie, ki mu bo Pašič prepustil vodstvo politike
radikalne stranke. Ponudba sestave vlade Ljubi Davidoviču je samo akt ustavne prakse in ničesar ycč.
Beograd, 9. decembra. Ljuba Davidovič, ki mu je kralj poveril sestavo nove vlade, vodi nepretrgano razgovore z vsemi strankami. Z ozirom na današnje stanje političnega položaia, je precej verjetno, da bo mogel Davidovič sestaviti vlado do nedelje, ko mora kralju predložiti listo novih ministrov. Ugdeden član radikalne stranke je izjavil, da so. ponudbe demokra-.tov, ki so jih stavili radikalcem, izzvale pri njih najboljši vtis. V radikalnem kluba je večina za sprejem demokratskih ponudb. Danes se še vrše pogajanja glede zakonov, ki bi jih imela skupščina rešiti v prvih sejah. V vseh političnih krogih prevladuje mnenje, da je brezpogojno potrebna parlamentarna vlada, ker bi drugače moglo priti do še težje krize, katere ne želi nobena stranka. Moglo bi namreč pr,ti do vlade, v kateri bi uradniki in generali prevzeli ministrske listnice, dokler bi se" ne sporazumele stranke.(?)
Beograd, 9. decembra. Danes je novi mandator krone za sestavo kabineta Ljuba Davidovič nadaljeval svoja pogajanja z načelniki parlamentarnih skupin. Ob 9.30 se je sestal s predsednikom kluba Slovenske kmetijske stranke, ki mu je dal zelo ugoden odgovor. Klub Slovenske samostojne kmetijske stranke se popolnoma strinja s programom in delom demokratov in ni z ozirom na to nobenih ovtr za'njegov vstop v vlado g. Davidoviča. Zatem se je Ljuba Davidovič ra/govar jal s predsednikom zemljoradniškega kluba Lazičem, ki mu je obljubil, da bo o zadevi poročal svojemu klubu, ki bo končnoveljavno sklepal o vstopu v vlado. Zemljoradniški klub bo svoj odgovor sporočil že tekom jutrišnjega dne. Zatem se je sestal Ljuba Davidovič z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem, s katerim pa se je v mišljenju popolnorjia razdvojil, ker stavi Jugoslovanski klub kot pogoj za vstop v vlado revizijo ustave. Iz tega je jasno razvidno, da se sestanek z dr. Korošcem ne bo več ponovil. Popoldne bo Ljuba Davidovič posetil Nikolo Pašiča.
Beograd, 9. decembra. (Izv.) V privatnih krogih se sodi, da ni mnogo nade, da bo Davidovičeva misija za sestavo kabineta imela uspeh, ker je znano, da rad. klub ne pristaja na 10, da bi zavzemal v vladi drugo mesto, kakor bi je moral po Davidovičevi kombinaciji. Kar se tiče zemljoradni-kov, se javlja, da je designirani ministrski predsednik Ljuba Davidovič poskušal danes pregovoriti predsednika zemljoradničkega kluba Laziča za vstop v vlado, ki pa je vsak poskus, spraviti zemljoradniški klub v vlado, odločno odklonil.
Obi. volilni red za Beograd, 9. decembra. Na današnji seji zakonodajnega odbora je bil sprejet občinski volilni red za Slovenijo. Odseku je bil vrnjen člen, ki pravi, da je treba ta zakon prilagoditi zakonom za Bosno in Hercegovino ter Dalma-	Slovenilo sprelet. cijo. Ze prej je bila na dnevnem redu stanovanjska naredba, vendar ]>a so radikalci zahtevali, naj se rešitev te naredbe odgodi, dokler se ne sestane nova vlada.
Radii vržen iz za« skega Zagreb', 9. dec. (Izv.) Danes dopoldan je prišel Stepan Radič v Invalidski dom, kjer je pozdravil navzoče invalide s svojim poznanim »Jezus in Marija«. Ko so invalidi vprašali, v kakem namenu da jih je obiskal, je začel Radič razvijati svoj program ter deliti svoje glasilo »Dom«. Nato so ga vprašali navzoči	srebikega invalid-doma. Invalidi, kje je tičal med vojno, ko so oni prelivali svojo kri ter'mu zabrusili v obraz, da je on tačas prepeval Habsburgovcem himne. Radič se je hotel nato nekaj opravičevati, a invalidi so planili z bergljami in palicami nanj ter ga tako formalno izti-rali iz invalidskega doma.
Zagrebške obl vol Beograd, 9. dec. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zanimanje za bližajoče se občinske volitve v Zagrebu. Zlasti se domneva, da bo prišlo pri volitvah do neredov, ki bi bili posebno naperjeni Proti Beogradu in to osobito v času	Sive in vladna kriza sedanje vladne krize. V vseh krogih se smatra, da je Pašič vrnil mandat za sestavo vlade edino le iz vzroka, da prepusti vso odgovornost z* razvoj političnega položaja na Hrvat-skem ministru notranjih del, Svetq-zaru Pribičeviču.
TISKOVNI ZAKON.
Beograd, 8. dec. Danes se bodo sestali člani odbora, ki ima izdelati
načrt tiskovnega zakona- Izdelali bodo definitivno reakcijo tega zakona
ŽELEZNIČARSKI SHOD. — KOALICIJA ŽELEZNIČARSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI-
Snoči se je vršil v dvorani Uniona impozanten shod, ki ga je sklicala koalicija žel. organizacij in sicer: »Zveza jugoslovanskih železničarjev«, »Udruženje železniških uradnikov«, »Savez železničarjev Jugoslavije« in »Prometna zveza«. Shoda se je udeležil tudi zastopnik »Zveze poštnih organizacij« in pa zastopnik »Zveze upokojencev«. Zborovanje je otvoril predsednik pokrajinskega odbora koaliranih železniških organizacij za Slovenijo g. Blaž Korošec. Govorili so zastonniki vseh društev, ki so osobito nnglašali nomen koalicije. Resolucije in potek shoda priobčimo jutri.	»
PREPOVEDAN SHOD HRVAT-
SKEGA BLOKA V ZAGREBU.
Zagreb, 8. dec. Danes Je redarstvo prepovedalo shod Hrvatskega bloka na VVilsonovem trgu. Vendar pa se je dopoldne ob 10. uri zbrala večja množica ljudstva, ki je potem, ko je zvedela, da je shod prenove-dan, v sprevodu odšla skozi Fran-kopansko ulico na Jelačičev trg. kjer se je mirno razšla. Mir se ni nikjer kalil.
KONTROLA NAD TUJCI.
Beograd, 8. dec. V ministrstvu za notranje stvari se je sestavil nov oddelek za državno zaščito, ki bo ločen od oddelka za javno varnost. V tem oddelku se bo vršila kontrola nad tujci, vidirale se bodo potne listine in vršili posli za odstranitev protidržavnih elementov.
ZAŠČITA STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV.
Beograd, 8. dec. Ministrstvo za soc. politiko je poslalo vsem stanovanjskim uradom v državi razpis, po katerem naj se pri rekviziciji stanovanj na enoten način oziraje na one posameznike, ki se morajo seliti iz hiš, ki se rušijo. Na ta način se bo pospešila stavbna delavnost in obnova in se ne bo dogajalo, da bi se posamezne družine metale na ulico.
REFORMNO GIBANJE NA HRVATSKEM.
Zagreb, 9. dec. (Izv ) Včeraj ob 9. uri dopoldne se je v dvorani pevskega društva »Kolo« vršila svečana katoliška reformna služba božja v hrvatskem jeziku, ker je zagrebški Sokol izjavil, da ne da svojih prostorov za ta namen. Dvorana »Kola« je bila nabito polna in mnogoštevilno občinstvo je prisostvovalo tej službi božji zunaj dvorane. Mašo je čital dr. Stepan Vidošič ob asistenci drugih reformnih svečenikov. Po »Slava Bogu na višavah« je eden od navzočih reformnih svečenikov držal govor o pomenu službe božje v narodnem jeziku, nakar se je maša nadaljevala. Na koncu maše je povzel besedo sam celebrant, ki je v živahnih besedah orisal namen in pomen reformnega gibanja in zahteve reformne cerkve. Posebej je še naglašal vršeči se pokret med duhovništvom in med ljudstvom. Omenil je, da se katoliška cerkev poslužuje vseh mogočih in nemogočih sredstev za dosego svojih ciljev, medtem ko se reformni pokret ne namerava posluževati nikakih nasilstev nad neljubimi elementi. Že več stoletij stoji na čelu rimske cerkve vedno le Italijan, a škofje vrše cerkveno oblast na tak način, da*verniki sploh nimajo besede v cerkvenih zadevah. Narotj pa zahtev3, da se mu moli In čita maša v jeziku, ki je pisan z maternim mlekom. Celebrant je zaključil svoj govor z zagotovilom, da se bo odslej vršila služba božja v hrvatskem jeziku vsako nedeljo. Po končanem govoru so se razdelile med prisotne pole za podpis k pristopu v reformno cerkev ter je bilo nabranih več sto podpisov.
PRVE OBSODBE DUNAJSKIH PROTIDRAOINTSKIH DEMONSTRANTOV.
Dunaj, 9. decembra. Danes so s<j ^ričele prve razprave zaradi plenitev dne 1 decembra ob priliki potidragiuj-skili demonstracij floridsdorfskih de. u.vcev. 41 obtožencev, večinoma mladeniči, je bi>o zaradi tatvine, javnega nasilgtva ter hudobnega poškodovanja stvari obsojenih na 4 do 10 mesecev težke ječe, poostri ne s trdim ležiščem vsak mesec. Prošnje več obsojencev, naj se jim odgodi nastop' kazni, >0 bi.e odklonjene.
Sedanla Rušila in svetsvao socilaino gibanfe.
Dosedanji stoletni razvoj s očija! n e j: a zibanja je z rusko komunistično revolucijo dosezcl odločilno preizkušnjo socijalisličueza nauka. Do pojava ruske revolucije je namreč svetovni proletariat videl v socijalizmu nauk, ki je v teoretičnem oziru izločeval vsak dvom o možnosti njegovega uresni-, čenja. Izkoriščane narodne rlastl in tudi socijalistične teoretične glave so videle v moderni državi in v njeni militaristični sestavi tisto orodje, katerega se je posluževal kapitalistični gospodarski red proti navalom socijalistične misli industrijskega delavstva. Dosledno s tem nazorom so ruski komunip stični teoretiki proglasili po rcvolucijonarni duševnosti razbrzdano dobo svetovne vojne za trenotek. ko se je delavstvo moralo odločili, da prevzame vodstvo državnih te'es v lastne roke in da s pomočjo državno-upravnega aparata uniči kapitalistični gospodarski red in razvije kraljestvo socijalne pravičnosti.
Svetovnozgodovinski poizkus se je izvršil edino v Rusiji. Danes po treh letih komunističnega gospodarstva se rušijo ideali o izvršljivosti socijali-stičnega gospodarskega nazora, sama Ilusija uvaja od pomladi sem kapitali-. stični gospodarski red. Od komunizma je prestopila k državnemu socijalizmu produkcije in blagovne izmenjave. Iz blagovne izmenjave se je dosledno razvila svobodna prodaja in nakup. Njena državna ureditev denarnega pror-meia ie propadla. Danes ustanavlja Ruska republika svojo državno banko in vodi valutno j-olitikn čisto kapitalističnih držav, uvaja obrestne mere h* upošteva kurze zapadnih denarnih borz. Pristala je na zasebno trgovino, najprvo v mažem, nato v velikem obsega. Obrt je svobodna in delavsko razmerje se prepušča prostovoljnemu dogovoru. Velike tovarne in podjetja so se oddala prejšnjim lastnikom in bančnim skupinam kapitalističnega sveta v svobodno izkoriščanje. Blagovne cene se urejajo po prosti trgovini in javlja ce prikazen dviganja mezd. Ruska državna banka izdaja uredbo, s katero se uvaja predvojni rubelj kot plačilna enota. Povratek k kapitalističnemu gospodarskemu redu je danes v Rusiji izvršeno dejstvo. Iz uvedbe kapitalističnega produkcijskega načina in iz svobodne trgovine se bo razvilo ogromna revolucija blagovnih cen.
Iz dejstva, da se je komunistična Rusija morala povrniti k kapitalizma, sledi za gibanje svetovne socijalne misli usodna izprememba dosedanja smeri. Razlogi, ki so onemogočili vzpostavo komunističnega gospodarstva v Rusiji, so v prvi vrsti jekleni zakoni gospodarstva samega. Vprašanje cen, mezd in blagovne izmenjave so prir od ne realnosti, ki se urejujejo s človeško voljo. Ruska izkušnja je pokazala, da je z blagovno izmenjavo ne-razdružno spojeno dejstvo cen in denarja kot menjalnega sredstva in da je gibanje cen podvrženo nepreračunljivim gospodarskim, socijalnim in duševnim okolnostim. ’ Gospodarstvo ne more obstojati, ako se ne giblje v okviru svobodne trgovine in svobodnega gospodarskega delovanja posameznikov. Nadomestitev teli zasebnih motivov gospodarskega delovanja s soci-jalističnim predpostavlja toliko moralno kulturo človeških mas, da jo v stoletjih ne bodo dosegle, in to je moralna nepopolnost socijalističnega gibanja ki je v Rusiji upropastila komunistični poizkus.
Vsa znamenia kažejo, da bo svetovno socijalistično gibanje moralo t dejanju in v teoriji priznati prirodne temelje zasebnega kapitalističnega gospodarstva in sicer svobodno trgovino kot regulativ cen in svobodno delovanje kot vir blagostanja posameznikovega. Njeno bodoče stremljenje ho šlo za tem, da izvojuje demokratičnim potom državno varstvo socijalM misli in javno obrambd telesnega in duševnega razvoja širokih, gospodarsko zapostavljenih mas. S to mislijo prožeto državno varstvo bo od slučaja da slučaja moralo pristopati k proračunski in pridobitni reviziji in k davčni obremenitvi zasebnega kapitalističnega podjetništva. Preko tega pa bo delovno ljudstvo moralo poizkusiti trnjevo pot lastnega zadružniškega gospodarstva, ki bo edina mogla efektivno dokazati ostvarljivost skrajne komunistične produktivne zamisli v bodočnosti.
Zopet izvažanje naie živine.
Beograd, 9, decembra. Gospodar-sko-finančni komite ministrov je na svoji seji 5. t. m. sklenil, da se lov »li izvoz 3000 lahkih konj proti plačilu predpisanih taks preko carinarnic, ki jih določi ministrstvo za kmetijstvo. Na podlagi tega sklepa gospodarako-finančnega komiteja ministrov je ministrstvo za kmetijstvo in vode sklenilo, da se ima odobreni kontingent 3000 lahkih konj izvoziti preko nastopnih carinarnic: preko carinarnic v Gjevgjeliji, Bitolju, Gružu :n Mariboru po 500 konj, preko carinarnice v Rakeku pa 1000 konj. Carinarnicam je naročeno, da se izvoz konj dopusti v določenem številu od dneva objavi: te naredbe v »Službenih noyinah« tekom dveh mesecev po objavi na način, kakor je podpisan v pravilniku za izvoz že prej dovoljenih kontingentov konj.
Beograd, 8. dec. S sklepem ministrskega sveta in v zmislu zakona 0 Izvozu od 27. dec. 1920. se je na predlog ministra za poljedelstvo in vode razen prej odobrenega Izvoza odobril nov kontigent 40.000 ovnov in 11.000 ovac. Ta novi kontigent se bo izvedel preko nastopnih carinarnic: V Gjevgjeliji 12.000 ovnov in 3-000 ovac, v Bitolju 10.000 ovnov in 2.000 ovac, v Dubrovniku 1500 ovnov in 1000 ovac, v Šibeniku 1500 ovnov in 1000 ovac, v Bakru 2000 ovnov in 1000 ovac, v Mariboru 1500 ovnov in 500 ovac, v Rakeku 1500 ovnov in 500 ovac, octanek pa preko drugih carinarnic. Ako se ne bo prijavilo zadostno število ovnov za ta izvoz, se bodo lahko namesto njih izvažale ovce.
ZMANJŠANJE DVANAJSTINE ZA MESEC JANUAR.
Beograd, T dec. Danes dopo’dne Je imel r-ejo finančni odbor, na kateri se je sklepalo c zmanjšanju dvanajstine za rjanuar. Glavna govornika sta bU - Ante Radojevič in Vojeslav . *ič P"1 razpravi je odbor sklenil, da zmanjšajo postavke 4. vojnemu ministrstvu za 37 milijonov dinarjev. ? notranjemu ministrstvu 1.5 miiijonov dinarjev, 3. ministrstvu "a narodno zdravje, za agrarno reformo in socijr.mo politiko za 9,7 milijonov dinarjev, 4. ministrstvom za kmetijstvo, šume in rude ter trgovino za 2.S>4 milijonov •dinarjev, 5. ministrstvoma za javna dela in promet za 7.35 milijonov dinarjev,
Borzna poročila.
Zagreb, 9. 'Vo Devize: Dunaj 4— 4.30, Berlin L^-137, Budimpešta 35— 35.75, Bukarešta 0—220, Italija 1182— 1190, London '125—1138, Newyork izplačilo 273—2M, ček 0—272.50, Pariz 2050—2100, Prag- 306—303, Švica 5250 —5300. Valute: Dolarji 270—271.50, av* sirijske krone 0—4.50, bolg. levi 0—19CA carski rublji 26—30, češkoslovaške krd» ne 0—304, franc, franki 2000 —2075, nja-
polcondori 989^0, nemške marke, J.38_
140, rorn. leji 208—210, ital. Iire>ii55—^
Beograd. 9. dec. Valute: jeji 53,3^ marke 34.50, avstr, krone ld?5, Devtz$* London 284.95, Pariz 520„ Newyork 69.67 hi pol, Milan 300, Pr^ga 77, lin 34.40, Dunaj 0.89 in poi Bukareitt 54.25. Budimpešta 8.75.
SSoJan Pretil.
Psihologija množice je nekaj najbolj nepreračunljivega, najbolj žage netnega, zato pa so tudi pr>ta politike, neverjetno opolzka in nevarna. Nbino-vejšo primero imamo v osebnosti srbskega politika Stojana Protiča. Mož je napravil pri ustavnih borbah energičen preokret proti vidovdanski ustavi, zapustil je parlament in v lastni radikalni stranki se je izločil iz sodelovanja. Trenutno je stal ob prepadu: večina srbske javnosti se je vsaj v časopisju obrnila proti njemu, zapustili so ga lastni tovariši. Toda mož je vztrajal' in preobrat javnega mnenja se je izvršil skoraj čez noč njemu v prid. V nedeljo pa je živahno pozdravljala radikalna omladina, najmočnejša skupina na beograjski univerzi, kar veliko pomeni; »Samouprava«, ki je mesece in mesece previdno molčala o njem, prinaša njegovo izjavo dopisniku pariškega «Tempsa« v principih sporazuma vseh treh jugoslovanskih plemen. Vsi znaki kažejo, da je Protič mož bodočnosti, ki bo prej ali slej izvršil konsolidacijo države. »Novosti« priobčujejo o Protiču uvodnik, ki je nadvse značilen za evolucijo srbskega političnega razpoloženja:
Takrat, ko je bil položaj g. Stojana Protiča delikaten ne samo na-pram radikalni stranki, ampak vobče, se nismo ozirali na njegovo osebnost in smo govorili samo o njegovem postopanju in polit iškim nazorom v resnici objektivno ali na dosti neobičajen način. Neobičajen v toliko, v kolikor je mladim ljudem dovoljeno da govore v stari, nadkriljujoči in preizkušeni avtoriteti.
Kadar je govor o g. Stojami Protiču mora pameten in objektiven člo-« vek priznati izvestne stvari, ki so izven vsake diskuzije: g. Stojan Protič je pojitičar prvega reda, konsekventen do malenkosti, dijalektikar par excel-lence in — korekten v najhanalnej-žem pomenu besede. G. Protič ni veliki taktik, ne samo da ne zbira besedi, ampak je tudi neizbirčen v svojem delu, kadar se tiče postavljanja onega, kar smatra za svoj ideal. More se tudi reči, da je brezobziren napram svojemu nasprotniku in da svoje brezobzirnosti ne samo da noče, ampak tudr ne more maskirati. On je pravo poosebljenje odkritosrčne in do trdovratno sti konsekventne narave. Edino tak karakter je mogel privesti tega politika v izjemen položaj tudi napram oni stranki, kateri ni žrtvoval samo vse svoje mladosti svoje fizične in moralne energije, vsega svojega življenja, temveč tudi samega sebe. On, ki je mogel, če bi le hotel, potegniti za seboj ogromno večino svoje stranke, pa tudi svojega starega druga in vodjo g. Pasica je bil v svoj i razburjenosti in nezadovoljnosti toliko takten, da je za trenutek ostavil stranko, ki jo je vodil in odšel po svojem potu, ki je poln odgovornosti, morda tudi zelo opasen in zelo čuden, ali — ima svoje opravičenje in zgodovinsko važnost in potrebo.
G. Stojan Protič je žrtev svoje stranke, morda ne hotema ali vendar žrtev. On je pojmil ta odnošaj na svoj način in se je trudil, da ga opraviči. Oblagodarjeni s takim odnošajem so mogli radikali in demokrati tako dolgo ostati skupaj, če tudi je ta zajedni-ca na zelo trhli osnovi.
Danes, ko se nahaja politična situacija v znaku krize in ko je v razmahu politični boj med radikali in demokrati je naravna stvar, da se ponovno upirajo oči v g. Stojana Protiča. Ali to pot, to moramo podčrtati, mora biti
pojav g. Stojana protiča simpatičen tudi onim, ki so v njem gledali samo trdoglavega človeka, katerega nobeni argumenti ne pripeljejo iz zablode.
Gospod Protič se- je zopet danes pokazal v vsej svoji veličini kot velik državnik in patrijot, poln samoprema-govanja-
On je prišel na poziv svojega bivšega šefa (g. Protič se še ni nanovo sešel s svojim starim drugom), lojalno g’a je poslušal, razgovarjal se z njim in razložil svoje znano mišljenje o'Situaciji. Mogel je računati na vstop v vlado, na eventaualno satisfikacijo, ki jo % pravico pričakuje, ali on je pri vsem ostal skromen in velik. Ne vstopi v vlado ali kako kombinacijo, ni mu bilo za oblast, on ostavlja odrešenje v roke mandatorja in veruje vedno bolj v njegov uspeh —- še več —«• veruje, da se bo koalicija obnovila.
Vstop g. Stojana Protiča v vlado z demokrati je nemogoč. Uverjen re-vizijonist ne popušča v svojem uver-jcnju, ali, lojalen in takten do kraja, on dopušča svojemu šefu možnost —. da rešuje deželo.
Nadvse zanimivo je zasledovati to razdvajanje in grupiranje srbskega političnega mnenja za sporazum s Hrvati in Slovenci in proti. Nedvomno je, da je tu namenila zgodovina Protiču še prevažno vlogo in nalogo.
Poročila iz VVashingtona pripovedujejo o prvem delu sporazuma, ki se je dosegel med velesilami Ameriko, Japonsko, Anglijo in Francijo, ki imajo svoje velike interese na Daljnem Vzhodu. Glavne so pravzaprav prve tri velesile, kajti Francija ne igra tako važne vloge; ona je več ali manj nepristranska v sporu, ki se vrši okrog mornariškega programa v vodah Kitajske. Francija je zainteresirana le na skrajnem jugu Kitajske; kajti ona prodira gospodarsko vanjo iz svoje kolonije Indokine; tam, predvsem v provinci Jiinan nima konkurentov. Vrh tega stoji ona do Japonske v drugačnem razmerju; glede Indokine n. pr. ne obstoja za Japonce omejitev kar se tiče naseljevanja.
Tudi Holandija ne prihaja v poštev glede oboroževanja na morju; njena sredstva so mala: Sicer se tudi ona boji Japoncev radi bogatih svojih kolonij v Vzhodni Indiji. Svoj čas se je zavarovala proti njim z zvezo s seve-roameriško Unijo. Danes so seveda protijaponskl uspehi tudi njeni uspehi in ker ima dobre naravne zaveznike, Ji ni treba biti v skrbeh.
Z ameriško - japonskim nasprotjem, ki se je ogibalo vseh problemov Daljnega Vzhoda, moramo biti zadovoljni tudi mi Slovani. Kajti ako bi tega nasprotja ne bilo, bi se Japonska lahko po mili volji okoristila na račun Rusije, ki si zaenkrat ne more pomagati. Saj so Japonci zasedli še severno polovico Sahalina — južno jim je dala zmaga 1. 1905., dalje Vladivostok in mnoge dele Poamurja, kjer so se vmešali v boje med ruskimi strankami. Da ni Amerike, nedvomno bi skušali Japonci ostati kratkomalo v vzhodni Sl biriji. Anglija bi se temu prav gotovo ne upirala. Tako bo mogla biti bodoča Rusija hvaležna Ameriki, ki s svojo ne-zaupnostjo do Tokia brani hote ali nehote tudi ruske interes?.
Kako se hitro spreminiajo situacije! Še pred dvajsetimi leti je imela Anglija tak strah pred rastočo rusko morna rico na Daljnem Vzhodu, da je proti njej favorizirala in naščuvala Japonsko.
Nato je na mesto Rilsijc, ki jc bila z izgubo Fort - Arturja in Daljnega ter Koreje odrinjena od Rumenega morja ter Pečilskega zaliva, stopila Japonska. Svetovna vojna je odstranila Nemčijo s tamošnjega pozorižča; a še en spopad — in bogvedi kdo bo obdržal prvenstvo na vodah Tihega oceana. Gotovo Je, da s sporazumom, ki se je dosegel glpde gradnje bojnih ladij, vprašanje ni rešeno. Kot Slovani moremo biti le zadovoljni, ako se ne odloči prehitro, da more v odločilni uri nastopiti Rusija vsaj v toliko, da zavaruje svoje, česar danes ne more.
Ostane pa washingtonskl konferenci še vedno najtežavnejši del programa, to je ureditev ameriško - japonska nasprotja glede Kitajske. Poroča se, da Je Japonska baje pripravljena, odpovedati se svojim prednostim v Šantungu in ga zapustiti. Glede tega moramo biti na vsak način že skeptični. Raje bi si obdržala Japonska le še južni del Ljaotunga z PortArturjem, ki pa ima pomen le kot gl. oporišče za mornarico, ni pa trg. značaja, Istotako je baje Anglija pripravljena opustiti Vel-haivei, obdrži pa Hongkong, ki predstavlja prvovrstno trgovsko luko za trgovino s Kitajsko. Ako sc Japonska res odpove svojim gospodarskim privilegijem v Kini, pridobljenim v zadnjem desetletju in prizna pariteto velesil v tem oziru, potem je Amerika dosegla velike uspehe. Toda dvom o tem je na vsak način še močno upravičen.
i nr>
i
(Dopis slovenskih akademikov.)
Beograd, 5. decembra 1921.
Iz Brna, Prage in drugih vseuči-liščnih mest prihajajo v Slovenijo nevesela poročila o stanju naših akademikov, Žal, da se jim moramo pridružiti tudi mi! Tu vladajo pač take razmere, da ne moremo več molčati. — Štipendijo smo starejši za oktober pač dobili (sicer šele 19. nov.), a za november etc, smo vložili prošnje, ki se bodo reševale šele po 1. deccmbru! Kedaj bodo prošnje rešene, si lahko predstavljamo!
Kar se menze tiče, bi bili s hrano pač kolikortoliko zadovoljni, samo da o čistoči sploh ne moremo govoriti. Tudi dobimo štirje en nož, v juho pa nam kapljajo zelene kaplje od stropa barake, v kateri je menza nastanjena. (Kosilo in večerja stane 1000 kron mesečno.)
S stanovanji Je šele pravi križ! O privatnem stanovanju pač ne more biti niti govora, a v upravi Akademskega doma vlada popolna neo‘rijentiranost (nalašč nočemo rabiti drugega izraza). Prošenj za sprejem ni potreba, kaj šele ubožnlh izpričeval! Za sprejem zadostuje, da si bogat, pa prideš pred začetkom predavanj v Beograd ter si mesto »rezerviraš«, a ti revež, prideš prepozno. Tako dobe boljše situirani poceni stanovanja, ubog študent pa živi kakor veš in znaš! Pozitivno tudi vemo, da stanujejo v Akademskem domu privatniki, uradniki, torej neakade-miki, pa vse zastonj!
Umevno, da je vsled takih razmer v vseh taborih mnogo nezadovoljnežev, kar pričata že dva protestna zbora na univerzi in pričakovali smo, da bo dobil upravni odbor podpornega društva »Pobratimstva« na letni skupščini, ki se je vršila včeraj, upravičeno obsodbo. Ker pa so imeli glavno besedo kolegi, katerim so se očitali razni »dispozicioni fondovi«, se Je vršila cela
skupščina zelo burno, kajti govornika radikala so hoteli prevpiti demokrati in narobe. Da ni prišlo do pretepa, jc moral predsednik zaključiti »zbor«. — Volitve za novi odbor so pokazale sledeči rezultat:	relativno	večino imajo
radikali, nato pridejo komunisti, demokrati, agrarci, neopredeljeni in republikanci. Kot pozitivno delo moramo zabeležiti, da so demokrati pred kavarno »Moskvo« po končanih volitvah prav lepo zapeli državno himno, radikali pa so šli pozdravit Pašiča pred njegovo hišo! Na približno enak način se bodo reševala razna »štedentska pi-
tanja« tudi v bodoče. Malo krika, malo vika, semintja morda kak majhen pre* tep, pa mirna Bosna.
H koncu še nekaj, o čemur bi mi slili, da je pač škoda besedi. Čitali smo svoj čas v časopisih izjavo slovenskih akademikov iz Zagreba proti obstoju ljubljanske univerze z vsemi fakultetami. Mi jo kot resen znanstveni zavod iskreno pozdravljamo in ji želimo, da bi mogla uspešno konkurirati z našo beograjsko, katere odlične predstavni* ke, kakor gg. Cvijiča, Vulica, Vasiča, Anastasijcviča, Cajkonoviča in dr. mo* rema tu s pridom poslušati.
Gospodarstvo.
ii Sji.
Letina je bila zelo dobra. Pšenice utegne biti za izvoz okoli 10.000 vagonov in sicer 72.5 — 76 kg hekto-literske teže. Pšenica se nalaga na postajah Kumanovo, Veles in Stip. (Uro-ševac - Mitroviča). Letos je najboljša v Mitroviči. Večina pšenice je šla vt Smederevo in od tam v notranjost dežele in za izvoz, nekaj so kupili mlini v Srbi j i, a nekaj država. Lansko leto se je pšenica izvozila v Solun.
Ječmena je bilo za izvoz 4.000 do 5000 vagonov. Pokupili so ga domači pivovarnarji, drugi* je prodan v Smederevo.
Ovsa za izvoz do 3000 vagonov, ki ga je večinoma pokupila država. Hek-tolitarska teža ovsa 60 do 61 kg, a cena 2 do 2.10 D. Koruze je bilo do 1000 vagonov. Sena je bilo za izvoz okoli 6 do8 milijonov kg in sicer s kolodvorov Kosovo, Veles, Aleksan-drovac in Tabanovci. Seno se prodaje 50 do 60 D franko vagon iro kg.
Fižola je obilo v okolici Tetova 400 do 500 vagonov po poprečni ceni 5 D za 2*4 funta (oka). Ta se je večinoma izvozil preko Soluna v Carigrad in Aleksandrijo. Beograd je kupil 50 vagonov čebule po 1.50 D za kg.
Riža je bilo to leto 200 vagonov v Kočani in 300 vagonov v Strumici. Cena 6 D za 2% funta. Kar se je ukinila carina na riž, se izvaža v Carigrad. Poleg tega dobavi Južna Srbija izdatne množine volne, svile, lanu in sezana.
Novi mlin srbske trgovske banke v Skoplju je pričel delati pred dvema mesecema in more zmleti na dan 3 vagone pšenice.
Težkoča vse trgovine je, ker ni vagonov za izvoz in potreba na progi Ristovac—Djevdjelija in Skoplje—Mitroviča dnevno okoli 150 do 200 vagonov, a dobi se jih 10 do 20 vagonov na dan.
'-p Nov kontingent z a izvoz ovac. S sklepom ministrskega sveta in v zmislu zakona o izvozu od 27. decembra 1920 je na predlog ministra za poljedelstvo in vode razen prej odobrenega izvoza odobren nov kontingent 40.000 ovnov in 11.000 ovac. Ta kontingent se izvede preko nastopnih carinarnic: v Gjevgjeliji 12.000 ovnov in 3000 ovac, v Bitolju 10.000 ovnov in 2000 ovac, v Dubrovniku 1500 ovnov 1000 ovac, v Šibeniku 1500 ovnov in 1000 ovac, v Bakru 2000 ovnov in 100 ovac, v Mariboru 1500 onov in 500 ovac, v Rakeku 1500 ovnov iri 500 ovac; ostanek pa preko drugih carinarnic. Ako se ne bo prijavilo zadostno število ovnov za ta izvoz, se bodo lahko namesto njih izvažale ovce.
-j- Dobava pohištva, raznih inštrumentov in utenzilij za laboratorij, pe-
rila, zdravil, desinfekcijsklh sredstes in aparata za Pasteurjev zavod v Novem Sadu. Predmetni oglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Pl* smena ofertalna licitacija' se vrši dne 15. decembra t. 1. ob Ji. uri dopoldne v pisarni zdravstvenega odseka v Novem Sadu,
Rudarstvo v češko-slovaški republiki. V vsej češko-slovaški republiki je 369 rudnikov iz katerih dvigajo zemske zaklade. Na Češkem jih je 308, na Moravskem 27, v Sleziji 30, na Slovaškem pa 4. V premogovnih jamah je bilo zadnjih šest mesecev 13700O premogarjev zaposlenih, Vsega premoga se nakoplje 328 milijonov me-terskih stotov na leto v vsej republiki, Republika ima naslednje rudairske re-> ■ vir je: praški, plzenski, kutnohorski, slanski, mosteški, komutovskl, karlo-varski, topliški, bruski, ostravski in slovaški,
-f- Avstrijski vagoni za izvoz naših domačih produktov. Ministrstvo železnic je odposlalo na Dunaj delegata, da prevzame 300 tovornih vagonov, ki smo jih dobili od Avstrije na posodo. Ti vagoni se bodo upotrebili za izvoz domačih produktov.
-f- Naš izvoz v devetih mesecih te* ga leta, V prvih devetih mesecih tega leta je bilo izvoženega iz naše držav« blaga v vrednosti 1.668.78. 729 dinar« jev v. srebru.
-{-Pooblaščena trgovinska agencij* v Bratislavi. Pod tem naslovom J« osnovana z rešitvijo ministrstva trgovine in industrije gori imenovan* agencija za Češkoslovaško. Njen namen je zbližati na polju trgovine in industrije Češkoslovaško * Jugoslavijo.
-f' »Tarif« d. d. v Subotici. Na p o* dlagi odobrenja ministrstva trgovin® in industrije je v Subotici osnovana delniška družba »Tarif«, ki se bo bftvi-la z revizijo tovornih listov, reklama« cijo, železniško škodo, izdajanjem voznih listkov, posredovanjem itd. Delniška glavnica znaša joo.ooo di« nar jev in se deli na 100 delov po 1000 dinarjev.
-j- Davki, ki se v Srbiji ne plaču-ejo. V Srbiji se do sedaj še ne plačujejo sledeči davki: davek na vino in kuhanje žganja, davek na poslovni promet, davek na vojne dobičke in razredarina. Nov zakonski predlog predvideva upeljavo najglavnejših od teh davkov tudi za Srbijo, dočim se v, kratkem pričakuje popolno izjednače« nje davkov.
-j- Cene volni. Pri letošnji aukciji volne, ki se je vršila v Bratislavi, sq bile dosežene sledeče cene: Za srednje dobro brano česano volno se je plačalo 77 do 79 č. kron, za nepravo česa« no volno 30 do 35 č. kron, za volno t* sukno 26 do 35 č. kron po kg od netto teže.
A. B.
Pran Govekar.
Letošnje leto je za Slovence bogato raznih jubilejev. Pred zaključkom leta obhaja svojo 50 letnico mož, ki Je imel in še ima posebno vestno v evidenci jubileje drugih, morda manj zaslužnih in manj slavnih oseb, dočim bi sp bil sam rad izmuznil slavlju, ker se v v svoji mladeniški čilosti menda sramuje petega križa. Ko sem ga med letom spomnil na bližajoči se jubilej, se je kazal užaljenega, češ: Mar me šte-jeS med starce tvoje vrste? Jaz sem še mlad!« In vendar sem le dobrih 11 mesecev pred njim zavekal na svet. Morda bi Ti bil res prizanesel z odkritjem, prijatelj in bivši uredniški prijatelj, da ni Tvoje starosti izdal Tvoj pobratim Viktor Parma v »Slov. Narodu«. Sedaj pa »zamera gor, zamera dol«, ne tnalom Tl prizanesti 50 letni mladenič! i Fran Govekar, magistratni svetnik, pisatelj, novinar, dramaturg itd. je torej včeraj dne 9. t. m. neizogibno postal 50 jft 'Star. Ni se mu treba sramovati svo-Jpl let. saj ima pokazati na izredno bo-. ffti«. plodove svojega duha, česar drugi ' jw nakupičijo niti do svoje 70 letnice. jj0$l se je Fran Govekar dne 9. 4871 na Igu pri Ljubljani, kjer je
njcgo\
oče nadučitelj, nadarjen
sbenik P Pisatelj. Mati je bila iz MjnatUfeve rodbine, hči graščin^ oskrbnika na Igu- Pisateljevati Je Gov«k|r to X r*fli upltio&tj, »T?
ve njegove pisateljske poskušnje segajo celo v ljudskošolsko dobo. Kot nižje gimnazijec v Ljubljani je pisal za Tomšičev »Vrtec« otroške pravljice, pove-stice in pripovedke pod psevdonimom »Podkrimski«, a v višji gimnaziji je že pisal -podlistke za ».Slov. Narod« in »Edinost«..
Leta 1892 je Govekar maturiral ter odšel na Dunaj študirat medicino. Ker pa mu je med tem umrl oče kot nad^ učitelj v Spod. Šiški, moral se je na Dunaj« boriti z gmotnimi neprilikami. Preživljal se je večinoma s pisateljevanjem, dasi so bili takratni honorarji zelo mršavi. Najprej je pisal za akad. »Vesno« povesti, članke in poročila ter je za zadnji letnik prevzel tudi uredništvo. Obenem je pisal podlistke za »Sl. Narod« in »Edinost« ter več novel za »Ljublj. Zvon« (»Samosvoja«, »Socija-list«, »Vzor« i, dr.) Leta 1896 Je izišel v »Ljublj, Zvonu« njegov prvi natur^li-stični roman »V krvi«, ki Je zbudil v zaspano-konServativnem našem literarnem svetu velik vihar, pisatelju pa prinesel slavo, da je led prebil in zbližal našo književnost moejerni svetovni struji. Prihodnje leto.je sprejela »Slovenska Matica« njegovo povest »Ljubezen in rodoljubje«. Istega leta so iz-išli njegovi podlistki (novelice) iz . »Sl. Naroda« v posebni knjigi »O, te ženske« (Gabrščltbva Salonska knjižnica),
Jeseni leta' 1896 je Govekar zapustil Dunaj in svoje medicinske študije ter ys)opiJ y wedni$tvp »SJpv. Naroda«,
kjer Je bil vse v eni osebi: reporter, urednik kulturnega dela in člankar. Ju-bilar bo sam priznal, da nama ni bilo prijetno delo pod takratnim glavnim urednikom M., zato se je že hotel preseliti na Dunaj k nekemu dnevniku. Le takratnemu županu Ivanu Hribarju se imamo zahvaliti, da je bil ohranjen domovini, ker ga je sprejel za koncept-nega praktikanta v magistratno službo 1. 1900. Na magistratu so mu poverjali najkočljivejše referate, vendaj je vsled syoje sposobnosti in vestnosti hitro napredoval ter ppstal če? 9 let že magistratni svetnik.
Toda Govekar svojih literarnih in dramatičnih talentov ni zakopal med suhoparne akte. Med uradnimi urami je res bil in je še le uradnik, toda pravo delo se je začenjalo zanj ščle po uradni dobi. Prva pot mu je bjla v uredništvo »Slov. Naroda«, kjer je bil ta-korekoč nenadoestljiv ter je še vedno opravljal glavna referata (kulturni del in politični pregled). Iz uredništva je tekel v gledališče, kjer je bil tajnik, dramaturg, učitelj naraščaja in pozneje Mnogoletni intendant. Kot tak je leta 1898 dramatiziral Jurčič-Kcrsnikove »Rokovnjače«, ki so doživeli prvenstvo med vsemi domačimi in tujimi igrami na naših odrih. Par let nato je dramatiziral Jurčičevega »Desetega brata«, ki je istotako zaslovel. Leta 1904 je spisal »Legionarje«, leta 1905 pa »Martina Krpana« prosto po Levstiku, Nadalie Je spisal dva izvirpi dra-
mi: »Grča« (1910) in »Mrakovi« (1920). Razun tega sta ž njegovo gospo soprogo (roj. Vašičeva, bivša učiteljica in znana prvoboriteljica za žensko prosveto in pravo) prevedla celo vrsto gledališčnih iger.
Od leta 1902-1909 je urejeval Govekar naš najlepši ilustrovani mesečnik »Slovan«, v katerem je priobčil celo vrsto svojih lepih novel, kakor »Gorjančeva Marijanica«,. »Nad prepadom« itd. Leta 1913 je sprejel uredništvo »Ilustrovanega tednika«, pozneje »Tedenskih 'Slik«. V obeh listih je množina njegovih in njegove gospe soproge duševnih proizvodov, omenim le njegov roman »Beg za milijoni«.
Pozneje je vodil Govekar uredništvo polit, tednika »Domovina«, sedaj pa že tri leta uredništvo »Našpga glasa«. Obenem pa je zopet kulturni urednik pri »Slov, Narodu«, kjer čestokrat čitamo tudi njegove aktualne članke, polne satire in potrebne sodobne kritike. Sploh je glavno svojstvo v vsem Govekarjevem literarnem delovanju fina, toda vendar le pekoča satira, kakršno nahajamo le pri velikih francoskih satirikih. To svojstvo je znova posvedočil Govekar v< svojem prispevku v cjr. Tavčarjevi jubilejni številki »Slov. Naroda« »Na Visokem 1. 1936«. Tam je tako drastično posnemal dr. Tavčarjev zadirljivi ton, da je marsikateri inteligent bil prepričan, da je spis res iz peresa dr. Tavčarja samega ter se čudil, kako sta mosla po vseh teh
»grobostih« pri slavlju na VisokenJ tako prijazno občevati.
Za časa kronanja kralja Petra I. 1? bil Govekar v Beogradu ter bil odlikovan z redom sv. Save IV. razreda* zaradi česar so ga avstrijske oblasti posebno med vojno pisano gledale kpl srbofila.
Menda ni izišla pri nas nobena literarna revija, spomenica, album itd. kjer bi ne našli Govekarjevega prispevka. Pisal pa je tudi v razne hrvat-ske in češke liste in revije, kakor »Mladost«, »Život«, »Prosvjeta«, »Nada«, »Dqm in Svijet« itd.
Zadnje večje Govekarjevo literarno delo je bil historični roman »Svitanje«, ki je izhajal v podlistkih v »Slov. Narodu« 1. 1920/21. Gradivo za roman je pripravljal z veliko vestnostjo, o čemur priča dejstvo, da je prvi odlomek priobčil že v »Literarni pratiki za 191 • leto« pod naslovom »S francosko triko-!
loro«.	,	._
Zvezna tiskarna bi bila rada svojega zvestega sotrudnika ■ presenetila z jubilej s to njegovo knjigo, kar pa so tehnične ovire preprečile, ven JMIzn0 knjiga s krasnimi ilustracijami (Naj' j leon, Vodnik, Zois itd.) še za letos ^ božič, nakar že sedaj opozarjanj?* ostalem pa ne dvomimo, da mladi bilar veruje v naše odkritosrčne stitke, ker mu želi naše ur!^ rf,*n0 vsemi našimi podjetji najdaljše, s in vedno plodonosno življenja ■
«@W® VOStl.
— Tzpremembe pri Dravski divizij!. — Dosedanji načelnik generalnega štaba Dravsko divizije g. podpplkovnik Dragoslav Miljkovič je imenovan za načelnika generalnega štaba Savske divizije. Na njegovo mesto pride v Ljubljano generalštabni podpolkovnik g. Aleksander A. Stojanovič, do-sedaj Član glavnega generalnega štaba v Beogradu. G. Stojanovič Je vrlo naohražen v vojaških vedah ter odkrit prijatelj Slovencev. Namerava se čimpreje po slovnici naučiti slovenščine, da bo lahko z vsakim Slovencem govoril pravilno slovenščino. Dobro nam došell
— Konzulat češkoslovaške Republike v Ljubljani poživlja vse češkoslovaške pripadnike, ki stanujejo v oblasti imenovanega konzulata in so lastniki avstrijsko-ogr-sklh vojnih posojil, katere so dali proti re-verzu žigosati z jugoslovanskim žigom, naj poSljejo svoie reverze takoj tukajšnjemu konzulatu ČSR v Ljubljani, kateri jih bode, v svrho izročitve vojnih posojil niih lastnikom,, odposlal generalnemu konzulatu če-skoslovenske republike v Beogradu v na-naljno ukrenitev. Omenjeni reverzi naj se pošljejo najkasneje do 31. decembra 1921 tukajšnjemu konzulatu. Vendar se pa s tem ne prejudicira poznejšemu odloku vlade češkoslovaške republike, če in pod katerimi pogoji se bodo ta vojna posojila pripoznala.
— Vsi člani Udruženia Jugoslovanskih BOvInlarjev, sekcija Ljub,Hana se pozivajo, da do 15. decembra t. 1. vpošljejo na naslov predsednika sekcije g. Fran Smodej, glavni urednik »Slovenca« — Ljubljana, »vojo fotografijo z lastnoročnim podpisom oa desnem spodnjem kotu slike.
— Za Jugoslovansko Matico nabrali fantje Iz Desenc, fara Sv. Urban 200 kron, Uradništvo deželne komisije za agrarske operacije In poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani mesto venca pok. viš. agrarno-»tavb. *vet. inž. J. Pelku 1200 K. I. Gregorc, Gorenja vas 40 kron, Učiteljsko društvo za mariborski Šolski okroj 2G0 kron, Šolsko Vodstvo Sv. Barbara v Halozah zbirko učiteljev, uradnikov In drugih 320 kron, Kolinska tovarna v Ljubljani 1500 kron, dr. Hacin iz neke kazenske poravnave 1000 kron, III. b razred ljudske šole na Bledu 40 kron. Iskrena hvala! Posnemajte!
— Umrl Je na Radinah pri Rog. Slatini dne 8. t. m. g. Martin Debelak, oče liublian-skega poštnega direktorja g. dr. Janka Debelaka. Pokoinik je dosegel starost SO let ter je bil daleč naokrog splošno čislan in spoštovan. Soobčani so mu nepretrgoma celih 30 let poverjall županstvo. Blag mu •pomln, preostalim naše sožalje!
— Smuški kurz se odloži na poznejši čas. Pričetek se pravočasno objavi po časopisih. — Športna zveza.
— Nad 800 let stare lesene hišo. Iz Sromelj se nam poroča: Leta 1904 so tukaj podrli leseno hišo, ki je imela v tramu vre-*ano letnico 1081. Letos pa se je podrla Sosednla hiša, ki je nosila na tramu letnico 1118. Materijal obeh stavb je bil še vpora-ben in sicer so napravili iz ostankov prve/ stavbe svinjake, ki so v dobrem stanju, Iz druge pa eno malo hišico. Ker dotične letnice v tramih gotovo niso napačne, se je le čuditi, da hrastov les toliko časa vzdrži. Čudno tudi, da turške in razne druge vojske niso uničile teh dofoiov.
— Devet privezanih žandarjev In devet bndlčev se ne bojim. Tako Je kričal na cesti proti Zagorju rudar Karl Dernovšek, ki se je vračal pijan domov in zagledal na cesll orožnika. Mati, ki je šla s sinom, je sina svarila, on pa jo je robato in jako neotesano zavračal. Ker se je smatralo prerekanje z materjo obenem kot zmerjanje orožnika, ki Je šel mirno mimo In se ni hotel spuščati v prepir s pijancem, je bil obtožen Dernovšek rad! žaljenja uradne ose-be v službi in sicer po § 104. Pri obravnavi se je zagovarjal obtoženec s pijanostjo. — Tudi ni vedel, da je orožnik v službi. Naslovne besede smatra za običajno krajevno lalllvko, ki Je razširjena osobito med rudarji In ne vsebuje nobene žalitve. Sodišče se ni moglo do cela uverlti, da Je Dernov-lek zmerjal orožnika In ne mater In je obtoženca oprostilo.
— Pobegli muzikant. Fran Bauml doma lz Dunaja v službi muzike dravske divizije le pobegnil dne 30. nov. brez odpovedi službe In odnesel godbeniku Otonu Klementu površnik vreden 3000 kron, trgovcu z Instrumenti Vaclavu Schrammtu v Celju pa Je Izvabil kromatlčno harmoniko vredno 4000 kron. Bauml je pobegnil najbrže na Dunaj.
— Velika tatvina ▼ Podpeči. V noči na 3, dec. so vlomili neznani tatovi v skladišč? čevljarskega mojstra Karola Cerarja v Podpeči. Odnesli so okrog 20 kož usnja teletine In kravnine, več parov raznih čev-llev in škornj, dalje več trakov, drete, sukanca In drugih čevljarskih potrebščin. — Skupna prednost ukradenega blaga znaša okrog 25.000 kron.
— Tatvina. Ivan Košir Iz Stare Fužine Je nevaren tat. Lesni tvrdki Sava v Gorjah je ukradel komat, vreden 800 kron in Janezu Burji klobuk in čevlje v vrednosti 1320 kron. Predkaznovan Je že devetkrat. Deželno sodišče v Ljubljani ga Je obsodilo na 8 mesecev težke Ječe, poostrene s trdim ležISčem In postom vsakih 14 dni.
UuhlJana.
■■ Cankarjeva proslava. Splošna delavska Izobraževalna zveza »Svoboda« za Slovenijo v Ljubljani priredi danes v soboto 10. decembra pb 20. uri v veliki dvorani »Mestnega doma« Cankarjevo proslavo s sledečim sporedom:	Štefanija Ravnikar:
J.,egpnda p Kristovi suknil (recitacija); Anton Podbevšek: Ob triletnici telesne smrti Ivana Cankarja (predavanje); Štefanija Ravnikar: Tretja ura (recitacija). Vstopnina za osebo 1 dinar. Ker Je čisti dobiček namenjen za Cankarjev spomenik, priporočamo čim številnejši obisk. V nedeljo 11. decembra ob 9. uri zjutraj je položitev venca na Cankarjev grob pri Sv. Križu. Nadalje priporočamo cenjenemu občinstvu, da pridno posega po Cankarjevih razglednicah in zeb bogati Cankarjevemu spominu posvečeni številki »Kresa«, ki je zelo bogata, ker Je velik del čistega dobička namenjen za Cankarjev spomenik.
= Pevsko društvo »Cankar«. Ob triletnici smrti pisatelja Iv. Cankarja položi pevsko društvo »Cankar« v Ljubljani v nedeljo, dne 11. decembra ob pol 11. uri venec n* grob velikega pisatelja in obenem zapoje dve žalostinki.
•= -»Bratstvo«. Sestanek vseh članov se vrši v nedeljo ob pol 10. uri pri »Zlatorogu«. Pridite vsi! Predsednik.
= Društvo »Soča« opozarja vse člane In prijatelje, da prt lava danes v soboto v salonu hotela »Lloyd« ob 8. uri zvečer go-dr. I. Lah. Vstop prost.
= Ruski večer. V nedeljo, 11. t. m. ob 8. uri zvečer 'se vrši, v veliki dvorani Narodnega doma velik »Ruski večer« v korist ubožnih ruskih dijakov s sodelovanjem vseli naših dijakov. Spored zanimiv. Vstopi,ice se dobo pri blagajni na večer prireditve. Vsem prijateljem ruskega naroda in ubogih dijakov ta večer toplo priporočamo!
=* Društvo sluš. Iti. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedeljo, dne 11. decembra ob pol 11. uri. Predava gosp. univ. prof. dr. France Veber, »Resnica in spoznavanje«, II. Tradicijska in sodobna reševanja spoznavnega problema.
=■= Jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran* v Ljubtiuni izreka povodom lepo uspelega II. Slovanskega večera najtoplejšo zahvalo celokupnemu damskemu komiteju posebno zahvuto pa izrekamo ge. Franji dr. Tavčarjevi ge. dr. Žerjavovi in ge. dr. Zarnikovi ki so s svojim požrtvovalnim delom v prvi vrsti pripomogle do lepega moralnega in gmotnega uspeha. Enako zahvalo Izrekamo tudi opernim solistom gdč. Kalinovi in gdč. Kalovskovi ter gosp. Zatheju in ruskemu .pevskemu zboru ter vsem ostaiiin za prijazno sodelovanje pri slavnostni akademiji. Da je prireditev tudi v gmotne^ oziru sijajno uspela, je zasluga Številnih naših dobrotnikov, ki so s prispevki deloma v blagu deloma v denarju pripomogli do lepega gmotnega- uspeha. Iskrena hvala vsem.
= Izredni občni zbor Jugoslovanskega naprednega akademskega društva »Jadran« se vrši v pondeljek, dne 12. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu s sledečim dnevnim redom: 1. Splošen položaj (poroča predsednik tov. Goslar Branko). 2. Sprememba poslovnika. 3. Dopolnilne volitve. 4. Slučajnosti. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Gg. starešine uljudno vabljeni. Odbor.
= Klub esperantistov v Ljubljani začne v soboto, dne 10. t. m. ob 20. url v prostorih državne dvorazredne trgovske šole (Kongresni trg št. 3) s poučevanjem espe-rantskega jezika. Sprejemal bo ta dan tudi nove člane in dajal vsa tozadevna pojasnila. Pismene informacije daje g. Jerko Juiinac, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
= Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pripravlja za sredo meseca januarja zanimiv koncert, na katerem se bodo izvajale Izključno narodne pesini Iz vseli delov Jugoslavije v samospevih moških In mešanih zborih. Podrobnosti objavimo pravočasno.
= Dramatični odsek Sokola Vič vpri-zori v nedeljo 11. decembra ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu dramo »Mimogrede«.
= Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo aprila 1921 zastavljenih predmetov 15. t. ni. popoldne.
= Izgnana sta iz naše kraljevine vratar opernega gledališča v Ljubljani Franc Koler in njegova žena, bolniška strežnica, Adela Koler za nedoločen čas kot nadležna inozemca.
= Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 27. nov. Co 3. dec. je bilo v Ljubljani novorojenčkov 28 (14 dečkov, 14 deklic), med temi 3 mrtvorojeni. V istem času je umrlo 26 oseb (9 moških, 17 žefisk), od teh • 18 dpmačinov in 8 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 2 življenjska slabost, 3 jetika, 1 pljučnica, 1 ošpice, 2 zastrupljenje rane, 4, srčna hiba, 3 rak, 10 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile naznanjene sledeče: 2 slučaja davice, 2 škr-latinke, 1 griže, 3 ošpic.
= Več snage v pekarijah! Kruh se je brez utcmellene potrebe tako podražil, da bo kmalu dosegel cene mesa. Vkljub temu menda mislijo nekateri ljubljanski peki, da se svojim odjemalcem posebno prikupijo, ako' jim prlskrbe v kruhu tudi — meso. Neka stranka nam je prinesla pokazat štruco kruha, ki ga Je kupila pri peku Leskovcu na Opekarski cesti ter sta bila v kruhu zapečena kar dva (najbrž zakonski par!) pristna domača ščurka. Poleti so ščurke nadomestovale muhe.
= Okraden gostilničar, V sredo zvečer med 5. In 6. uro je vlomil neznan tat v predal pisalne mize gostilničarja Draščka v Bohoričevi ulici ter ukradel 23.000 kron denarja. O tatu še nimajo nobene sledi.
*= Ukradeno kolo. Iz dvorišča lesne trgovine Lavrenčič je bilo ukradeno poslovodji trgovine Francu Amonu 2500 kron vredno kolo znamke »Puch«.
= Tatvina v Kollzeju. Dne 5. t. m. popoldne je vdrl s ponarejenim ključem neznan tat v stanovanje Marije Marklove v Kolizeju ter ukradej tri zlate, eno srebrno in eno kovinasto uro, zlato žensko verižico ter nekaj srebrnih petkronskih tolarjev.
— Tatvine na klavnici. Mesarju Pavlu Dolinšek je bil ukraden dne 30. nov. okrog 7. ure zvečer cel boli slanine, vreden 5000 kron. — Dne 1. dec. v istem času pa je bilo ukradeno mesarju Ahlinu za 500 kron sala.
= Prijatelj dežnikov je ukradel pismonoši Francu Šuštarju iz veže hiše na Celovški cesti 27 — tri moške In tri ženske dežnike, vredne 2000 kron.
«■ Pgzite m suknje v kavarnah\ Dne 6. t. m. okrog 22. ure je bila ukradena v kavarni »Union« bančnemu ravnatelju Miroslavu Frelihu Iz Zagreba črna zimska suknja, vredna 6000 kron.
= Pogreša se že od 21. nov. delavec v mestni pristavi Glavan Janez, doma Iz Ljubljane, Cesta na Kodeljevo št. 8. Mož Je bil oblečen v črno že precej ponošeno obleko, je Imel rujav klobuk in belo srajco brez ovratnika. Po raznih okolščlnah sumijo, da je Izvršil mož samomor.
■ — Voz povozil avto. Dne 8. sept. zjutraj zarana, ko so se vračali zadnji posetniki iz vesele družbe na ljubljanskem velesejmu, sta trčila na Gosposvetski cesti avtomobil, last veletrgovca Ilalnriharja v Škofji Loki, katerega je vozil šofer Ivan Frelih in pa enovprežni voz trgovca Javornika, katerega je vodil Anton Šerjak. K sreči, je avtomobil pravočasno zavrl, da se ni pripetila večja nesreča, kajti voz se je zaletel naravnost v avto, tako, da je razbil vodilni drog voza veliko steklo na avtomobilu in se je poškodoval konj na prsih in prednjih nogah. — Pri prvi obravnavi Je bil obsojen Anton Serjak na 200 kron globe, češ, da ni vozil pravilno na' levi strani in v vijugasti smeri. Avto pa se je 8 metrov pred vozom ustavil. Pri včerajšnji vzklicni obravnavi pa se je po navzočih pričah dognalo, da je vozil Šerjak pravilno na levi in je okrenil konja in voz šele po sunku na desno. Došli stražnik je dobil radi tega vtis, da je vozil voz na nepravi strani. Sodišče je vpoštevalo vse nove okolščine, ki jih je nudila vzklicna obravnava in je razveljavilo prvo sodbo in Antona ŠerJaka oprostilo. Vse okolščine kažejo tako, da ne spada ne obtožno klop Šerjak, marveč Šofer Frelih.
=* Ponesrečen »Coprnik«. V neki stalni, boljši, premožnejši družbi neke ljubljanske restavracije se je pojavil mlad gospod, uradnik po poklicu, vesel in dober družabnik. Ko si je pridobi! mladi mož ugled v družbi — bogati, bahati — je sklenil, da izrabi to priliko v svoje namene, da odpomo-re na ta način ubožniski plači uradniški. In povedal je mož znatiželjni družbi, da se je vpoznal s pravim čarodejem, ki izvršuje svoj poklic brezplačno — toda le z njegovim posredovanjem — samo za to, da pokaže, da vplivajo na potek našega življenja in usodo človeka nevidne sile, kojih učinke mi poznamo, jih izvajamo in izrabljamo, a ne poznamo njihovega bistva, še manj .razvoja. — Imamo slučaje pri naših ljudeh, ko ti pravi moški, da ne veruje na vraže. Dosti zaljubljen pa gre k vražarlci in žrtvuje drag denar za njeno prorokovanje. Tem manj se more zameriti nežnejšemu spolu, če iščp ugotovitev besedi in zag -tovil ljubimcev v zagonetni prerokbi raznih vede-ževalk in vedežev — coprnikov. — In ta inož je prevzemal naročila za nepoznatega čarodeja. Predpogoj je bil samo ta, da podpiše oseba, ki hoče zvedeti potek svojega bodočega življenja pod pokrito roko brez da bi videla svoje ime na usodni list, iz katerega prerokuje potem coprnik bodočnost podpisane osebe. — Polagoma so podpisa-vali člani družbe zagonetne listine. — Marsikomu je povedal posredovalec coprnika res lepo srečo ali nesijajen uspeh poskuše-nih podietij v življenju. — Končno so se udali tudi najbolj neverni Tomaži, in so pod-pisali na čarovni list svoje ime. — In dogodilo se Je, da je eden izmed najbolj neverjetnih Tomažev podpisal kar tri take čarodejne liste. Čarodej je običajno podpisane liste sežgal in y svojem nadčloveškem razpoloženju bral iz obrisov in raznih oblik dima bodočnost podpisane osebe. — Vsak je dobil od čarodeja kako razočaranje, a pri tem največje razočaranje je doživel gospod, ki je podpisal tri usodne liste. Teli listov namreč čarodej ni sežgal, marveč jih je spremenil v — menice s precej visokimi zneski. Ker t>odpisani seveda s tem nikakor ni bil zadovoljen, se Je končala cela coprnija s tem, da sedi sedaj čarodej v zaporih deželnega sodišča.
= Izgubljeno. V praznik popoldne sem izgubil od svojega dohia mimo Ranzinger-Jevega skladišča ali pisarne ter po Martinovi cesti nazaj do doma srebrno tula dozo z monogramom K. M. ter krono. Doza Je zame velika familljarna dragocenost ter zato poštenega najditelja prosim, da ml Isto vrne na moj naslov: Kamilo Mlkič, Škofja ulica št. 10, kjer prejme dobro nagrado.
Maribor.
Občinsko razsodišče za pobijanje draginje Je bilo izmed vseh v "Slovenili prvo v Mariboru in je pod spretnim vodstvom g. dr. Vidoviča vršilo jako vestno svoj posel, kolikor je bilo seveda pri sedanjih razmerah mogoče. Da so šle cene kvišku vkljub temu razsodišču, zlasti v zadnjem času. Je docela umljivo, kdor pozna splošen položaj. Sigurno bi bile pa še mnogo višje, ako bi ne bilo tukaj razsodišča, pred katerim so imeli prodajalci precej rešpekta vkljub temu, da se Je povsod zabavljalo o tej napravi. Fakt je, da je to razsodišče bilo In Je še zlasti za nižje sloje, ki trpe vsled neprestanega dviganja cen najhuje, velike važnosti. Zato se Je bilo tembolj čuditi, da Je občinski svet sklenil to razsodišče ukiniti. Sodimo, da je bil ta korak občinskega sveta na vsak način prenagljen. To se vidi že iz tega, da je bil v isti seji še voljen zastopnik v to korporacijo. Občinski svetniki so hipno sledili dvema odvetnikoma, ki sta vsled svoje strankarske pripadnosti že a priorl proti takim razsodiščem. Eden pripada stranki, ki sploh ne prlpozna sedanje ustave. To je že torej princlpljelno stališče. Na drugi strani pa Je praktično stališče, dn se prikupi s tern stranka svojim pristašem, Kmečkemu ljudstvu, ki prodaja na trgu. Drugi odvetnik obč. svetnik pa mora ravnotako biti Iz strankarskih ozirov proti razsodiščem, ker je v prvi vrsti zastopnik trgovcev, kateri so seveda odločno proti tej instituciji Iz lahko umljivih Vzrokov. Še večjo pogreško kakor občinski svet, Je pa napravil župan sam, ko je pripustil, da se je glasovalo o ukinjenju. Zakaj odredbe, ki jih izda država, ne more ukiniti občinski svet v A^ariboru. Ukiniti jih more le vlada, ki jih je izdala. Zato je le odobravati, da tudi občinsko razsodišče ni zlezlo pod klop, ampak mirno vrši svoje posle naprej in počaka vladnih odredb. Da ni članom obč. razsodišča za »zaslužek«, ampak samo za to, da se pomaga ljudstvu, je razvidno tudi iz tega, da ni prekinilo svojega delovanja, vkljub temu, da se Je sklenilo, da ne dobijo več odškodnine Iz obč. blagajne, katera je vsled odredbe dolžna vzdrževati taka razsodišča.
Gostilno »Maribor« je prevzel s 1. decembrom g. Jazbec, ki je dosedaj vodil znano gostilno »Pri grozdu« (Spatzek). Ker se je v Isto poslopje preselila tudi pisarna krajevne organizacije NSS, zato priporočamo to gostilno zlasti še somišljenikom, ki prihajajo v Maribor iz dežele po opravkih.
Na Pohorje napravijo izlet prijatelji zasnežene narave, ln sicer v soboto, dne 10. t. m. Pohitijo k Mariborski koči. Zbirališče ob 12. uri na Kralja Petra trgu. Na vsak nači nlepa In zdrava zabava, kdor se je more udeležiti. Zrak na Pohorju je gotovo čistejši, kakor pa po mariborskih zakajenih gostilnah in kavarnah.
Mestni zdravnik dr. Trenz se Je preselil, kakor znano, v Dobrno. S tem je njegovo mesto prazno in se menda namerava razpisati. Dokler pa mestna občina ne dobi nazaj mestnega fizikata, katerega ima sedaj okr. glavarstvo tudi za mesto, toliko časa še en mestni zdravnik nima kaj delati. Krvavo pa je potreben mestni šolski zdravnik. V Mariboru je toliko šol In vendar nimajo še pravega šol. zdravnika. Upamo, da se vsaj sedaj to vprašanje povoljno reši.
Calie.
Cankarjeva proslava v celjskcm
mestnem gledališču se vrši danes v soboto io. decembra ob 8. uri zvečer. Sodelujejo:	Oton Zupančič in Fran
Albreclit, ki recitira iz Cankarjevih del, ter ga. Sajovičeva in gdč. Marija Deržajeva.
Celjski šahovski klub priredi v soboto zvečer dne io. t. m. v klubovein lokalu šahovsko simultano produkcijo g. Iv. Kramerja, sodnika v Mariboru.
Zahtevajte
JUGOSLAVIJO'
Plul.
Danes ob 17. url se vrši interna produkcija učencev Glasbene šole v prostorih na Hrvatskem trgu.
Stanovanjsko oblastvo je rta magistratu začelo poslovati. Za predsednika je imenovan podžupan Blažek, prisednlki ostanejo tisti, ki so bili svoječasno Imenovani za okrajno glavarstvo.
Kdo je kriv, da imajo Ptujčani najslab-še vrste meso? Nihče drugi kakor mestni magistrat, ker nima še danes županal V dokaz naj bo omenjeno samo to: ptujski mesarji pokupijo takoj v začetku sejma kar povprek večino živine tako, da različni tuji kupci in izvozničarji morajo od njih kupovati, namesto od kmeta. — Boljšo živino prodajo za izvoz, kar Jim ostane In to so navadno stare krave in buše, pokoljejo za domače prebivalstvo. Mesarji nimajo pravice se baviti s prekupovanjem živine, temveč bi morali vse, kar kupijo, na drobno razprodati. Ce bi se jih malo nadziralo in tudi kaznovalo, bi gotovo opustiH ta način , trgovanja. Kdo pa naj to izvrši? Zupana ni, gerent Je v demisijl, na magistratu dela vsak po svoji volji, prebivalstvo pa trpi. — Vlada zgani se in reši že enkrat županski akt!
Čuden slučaj smrti se Je zgodil v sredo na Bregu. Neki sorodnik Je prinesel na dan pogreba venec na mrtvečevo krsto. Čim ga je položil na oder, se je zrušil mrtev na tla.
Primorle.
Generalni civilni vlcekomlsarlat se je ustanovil v Gorici. Za vicekomisarja je Imenovan neki Luigi Maggloni iz Rovinja,
Gospodarski list začne izhajati še ta mesec v Gorici.
Zadnji selitveni vlak v Jugoslavijo odpelje iz Trsta še ta mesec. Prijave sprejema Selitveni urad v Trstu le do Jutri 11. t. m.
Italijansko - slovenska komisija v zadevi vojne odškodnine Je bila zadnje dni pri ministru za osvobojene kraje. Slovenske občine je zastopal dr. Peter Medvešček. Komisija je predložila ministru spomenico s svojimi zahtevami v 13 točkah. Predvsem se zahteva takojšnja obnovitev podrtih poslopij, ker Je ljudstvo v Beneški Sloveniji že drugo leto brez strehe. Tem revežem naj se da predujem 90 odstotkov škode. Zahtevi se tudi reorganizacija uradov za vojne odškodnine/Razgovora z ministrom sta se udeležila tudi poslanca Podgornik in Šček.
Bogoslovno semenišče v Gorici se je po sedmih letih zopet otvorllo v lastnih prostorih. Za goriško škofijo študira 20 kandidatov, od teh je 12 Slovencev in 8 Furlanov. Za docenta cerkvenega prava je imenovan g. dr. Mih. Toroš, r.a suplenta moralke pa g. dr. Miroslav Brumat.
Repertoar Narodnega gledalISfe:
Opera:
Sobota, 10. decembra — Vaška šola, Šeherezada. C.
Nedelja, 11. decembra. — Boheme. Izven.
Ponedeljek, 12. decembra. — Zaprto.
Torek, 12. decembra. — Carmen. B.
Sreda, 14. decembra. — Boris Godunov. E.
četrtek, 15. decembra. — Zaprto.
Petek, 16. decembra. — VVerther. D.
Drama:
Sobota, 10. decembra. — Roza Bern-dova. B.
Nedelja, 11. decembra popoldne ob 3. uri. — Pampeliška. Izven.
Nedelja, 11. decembra zvečer ob 8. url. — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven.
Poned., 12. decembra. — Borba. A.
Torek, 13. decembra. — Zapito.
Sreda, 14. decembra. — Pampeliška. C.
Četrtek, 15. decembra. — Roza Bern-dova. Izven.
Petek, 16. decembra. — Pampeliška. A.
Koncert Julija Betetta. Glasbena Matica se Je odločila prirediti v proslavo svoje 501etnice cikel Jubilejnih koncertov, ki naj bi pokazali slovenske glasbene umetniške sile in pa pregled našega izvirnega glasbenega ustvarjanja. Ta namera je zelo srečna, kajti raz,teh doživljajev se bo dala sestaviti trezna zamisel glasbenega življenja v Ljubljani, kakoršno bi mogli organizirati, ako bi za stalno privabili po svelu razkropljene sile na dortjačo grudo. Ne dvomimo, da bi se v tem slučaju naše umetniške prilike Iz temelja izpremenile in da bi dosegle tehnično in estetično višino, katero bi mogli Slovenci s ponosom razkazovati. Pa tudi vzgojnopobudnl vpliv takega umetniškega delovanja bi bil za Ljubljano in za slovensko pokrajino neprecenljiv. Na prvi koncert je povabila Glasbena Matica g. Julija Betetta, priznanega slovenskega koncertnega in opernega pevca dunajske državne opere. Spored je bil delikatno sestavljen, pa Je vendarle vseboval za Interpreta izredne potožkoče. Le pomislimo na milino Lajovčeve Serenade, na Kogojevo pesem Da sem jaz Jezus in na Škerjančeve impreslonične napeve, ki 50 za nizke glasove težavne na* loge. Nizki glas po svoji naravi ne prenese tekmovanja z višjimi glasovi, ki morejo Izražati velike tajnosti srčnega občutja z eksplozivno silo. Dasiravno Je Serenada bila odpeta z vso tehnično dovršenostjo, ni ogrela v tisti meri, kot smo vajeni pri tenorskem prednašanju. Nekatere skladbe so se transponirale. Za razvajeno uho oijitujejo posamezni durski In molsKi načini velike čustvene razlike, ki morejo skladbi dati precej drugo lice. Kogojeva pesem v c-duru ni ugajala. Ta večer je tudi g. Betetto bil Indlsponiran, kar se je opažalo pri višjih tonih. Najbolj je ugajal z ljubkim Zaostalim ptičem in pa s filozofično skladbo človeka nikar. Vobče smo morali ta večer občudovati Izredno tehnično dovršenost, s katero je prednašal po vrsti vse skladbe. Njegovo dinamično diferenciranje je nazorno prikazoval k9] vse premore dobra šola, Hatero nekateri naši ljubljanski pevci načeloma no« čejo uvidevatl. Ta pažnja vsakemu taktu, vsakemu tonu, ta absolutna ritmična točnost Je 'zadrževala organ, da se ni mogel razpostretl s svojo, prirodno silo. V tem Je šola, v tem je tudi smer, ako se spomnimo na obratno tehniko pri g. Holodkovu, ki bazira svoje petje na dramatično stilizacijo In pa na svoboden razmah prlrodnega glasu. Celokupen užitek tega krasnega prevskega večera je temeljil na dojmu, da je tudi za solistovsko umetnost treba predvsem dovršenosti iraziranjm popolnosti ritmičnega
zapopadka In dinamičnih predpisov, ki Je tvorilo okvir, v katerem se |e podal ljubljanskemu občinstvu naš rojak. Verjamemo, da je indisponiranost zabranila, da se Je preko dvorane razlila tista toplina, katere smo vajeni pri g. Betettu.
Tretja obletnica Cankarjeve smrti. Narodno gledališče obhaja tretjo obletnic« Cankarjeve smrti v nedeljo dne 11, t, m, Vpriifori se na novo naštudirana farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« z deloma novo zasedbo. Pri tej priliki prinese Gledališki list (enajsta številka) del doslej še neobjavljene korespondence med rajnim Cankarjem in upravnikom Narodnega gledališča prof. Juvančičem. Zanimiva pisma se tičejo vprlzoritve »Pohujšanja«. Dej čjr stega dobička nedeljske vprlzoritve j? U3-menJen skladu za Cankarjev spomenik.
in
Božična umetn. razstava v Jakop^e-vem paviljonu se otvorl prihodnji teden. Poleg nekaterih znanih tukajšnjih umetni-kov razstavi po daljšem presledku kolekcijo svojih del R. Marčič. Kdor izmed umetnikov se hoče udeležiti razstave naj se prijavi najkasneje do 13. t. m. pri R. Jakopiču, Turjaški trg 2.
n......    |-----------
Sokolstvo.
Sokolsko društvo v Šiški. Iz cikla predavanj: predavanje »Jugoslovenks)« v soboto ob 8. url zvečer. Predava s. Engelmt-nova. Zdravol	__________
Dobra žena in mati
ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsa-fluida« pri hiši. Dobro služi za drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, IzdatnejSl in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijfilno steklenico skup z zamotom ln poštnino za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller. Stubica donja, Elsatrg št. 357, Hrovaško. ______________________ hc?
Proda se s
MODISTKA
proda svojo dobro vpeljano obrt v Celju > Inventarjem in vse zalogo takoj, Vpraša se pri g. Rozi Perc, modistka, Celje, Gosposki ulica 4.	2415
USNJENA SUKNJA
s pelcem za srednjo postavo, dobro ohrA> njena se proda. Naslov v upravi lista.
MOTORNO KOLO PH
s 4 konjskimi silami v dobrem »tanin se takoj proda. Cena 6.000. Komel Alojz, ribor, Wolfova ul. 16.	2422
JABOLKA
od 50 kg naprej razprodaja tvrdka Škrbec et Co. po jako nizki ceni, MikloSlCeva cesta 8-1.
POSESTVO
s 14-16 ioh zemlje med tem 4 Johe lepett* gozda in hiša, blizu okrajne ceste se proda, Zemlja pripravna za vinograd, Cena 170 tisoč kron. Vpraša naj se pri Anton Habjanič, Breg št. 38. pri Ptuju.	2426
DEBELE SVINJE
razpošilja v vagonih po dnevnih cenah Orlil In VVcrner, Ruma, 01. ul. 9, Slavordja.
Kupi se:
GOSTILNO Z NEKAJ ZEMLJIŠČEM
kupim, eventuelno vzamem v najem W prometnem kraju. Pismene ponudbe poa »Gostilna« št. 2429 na upravo lista. 242?
ZLATO — SREBRO
staro — zlomljeno kupuje F. čuden, UjjJjj \jana, Prešernova ulica 1.	fif
Službe:
STAREJŠI GOSPOD
absolvlran Jurist išče službe pri denarn*!* zavodu. Poizve se v upravi lista. 2431
EKONOM
samski a dobrimi spričevali In večletno
prakso želi nastopiti odgovarjajoče mesto na veleposestvo najraje k vinogradom. Ge* njene ponudbe slatl pod: »Ekonom« poStno-ležeče Cerklje pri Krnnju.	M29
KONTORISTINJA
s prakso Seli premenltl mesto. Cen). ponu4» be na upravo Jugoslavije pod »KontorlHJ* nja«.	24*8
VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV
treznih in vestnih delavcev za delo v te* varni se sprejme takoj. Samostojni dob« proti garanciji delo na (lom. Stalno zaslgurano. Vpraša se Emonska cesta It. 8, v pisarni.
2 PRIDNA POMOČNIKA
katerekoli obrti sprejmem v službo, dft Hh Izučim V papirni stroki. Rellektlram 1« n& urne, Inteligentne In v svoji stroki IzuCeng delavce. Kartonažna tovarna Bonač, Uub* ljana, Čopova cesta 16.	243T
BIVŠI DELOVODJA V MONTUR« NEM SKLADIŠČU
Išče službo kot skladiščnik, ali nrevz*mt» telj usnja ali čevljev itd. v katertfnkoll Jeri’ Ju v Sloveniji. Ponudbe pod St 2496 n» upravo lista.	S4H
Etažno:
MLAD SOLIDEN GOSPOD
z rednim dnevnim In večernim delom IMt primerno mesečno sobo po možnostL V mestu s hrano ali pa tudi brez hrane. čam dobro. Cenjene ponudbe prosim PM »Soba« na upravo lista.	941!
KOT KOMPANJON
pristopim v trgovino ali v kako drugo JetJe. Ponudbe pod »Sodelovanje na upravo lista.
DOBROIDOCA GOSTILNA
se ISče na račun. Ponudbe •« prod pa »Sreča«, ppštaoložeže Dobrot Dri GeMju^
Ugo m6> 250.000*
m
mM
JUGOSLAVIJA* 10. decembra 1921
»Nikoli več ne bo taksnih; zdaj **• preveč bogati!«
>P». tudi če n« bi bili, tospoda; vsi vemo, kdo js bil takrat z nami!«
*>’co Dio! Zraven njega ni bilo ne gladu ne žeje ne fatike!«
»Imeli smo golobčka, Bog in bogme! ...«
»Royala de Beaureversa!...«
»Hergot sagrament!« je zarjul Bouracan z ihtečim glasom.
Rejenim psom se je tožilo po mršavem volčjem življenju. Siti kraljevske hrane, so se z žalostjo ozl* rali v gladne dni; z očmi uprtimi V žlahtne steklenke so objokavali žejni čase. Želeli so si nazaj v beznice, v življenje zasledovanj in iznena-denj, v nočne boje s policijsko stražo, v objetja slabodišečih krasotic, s katerimi so se veselili po duplih rokovnjaške četrti. Eh, kruto jih Je tiščala pasja ovratnica!
(Dalje prihodnjič.)
»Pa res, golobčki 1 C*mu, Bog in
bot m e!«
»Čemu, sladki Jezus? Le čemu?«
Vsi štirje kozarci jo se vrnili na svoja mesta. Zares: čemu še — zdaj? Ko ni bilo več vredno krasti! četvero globokih vzdihov se je zlilo v enega...
»Ali zaigramo?« je zehaje vpra-Sal Trinquernaille ter izvlekel kocke in rožič.
Četvorica je posegla v žepe- Sleherni je nasul na mizo svoj kupček zlata... A čemu? Strapafar je bil prvi, ki je zaničljivo spravil zlatnike nazaj. Ostali so drug za drugim sledili njepovemu zgledu. Počemu igrati! Počemu še krasti in goljufati!
Od samega bogastva niso več vedeli kod ne kam. Nikoli prej niso prenašali v svojih mošnjičkih toliko zlata. Svetili so se od masti in zdravja; spali so v palači, oblačili se nalik velikašem; njih edini opravek je bilo
nji požirek in premišljeno zvrnil kozarec vrše. Njih kozarci so bili ca suhega srebra. Corpodibnlo ga js modro pogledal in jc zdajci zapazil, da pa nič več nikjer: kozarec je bil izginil v njegovem žepu! Srebro je pač dobro, in »tara navada je železna srajca . . . Široko se je zarežal sam pri sebi; in ko se js tisti hip ozrl po mizi, je videl, da so storili tovariši zdavnaj takisto: stara navada, železna srajca . . .
Klateži so se resnobno spogledali, kakor bi občudovali drug drugega zaradi svoje četverne tatvine. Nato pa se je zgodilo nekaj čudnega. Bouracan je vzdihnil, da so zacingljale prazne steklenke na mizi; počasi je privlekel izmaknjeni kozarec izpod svojega rdečega svilenega plašča in ga postavil nazaj, rekoč:
»Čemu, brogleto? čemu pa t-
staj!«
»E vero, Dio birbante: čemu?«
jesti in piti; denarja so imeli, kolikor se ga k komu »ljiibU* Ui vendar
NOSTRADAMUS
»Corpodibale, golobček, se li spominjaj tistega večera, ko smo stradali še izza prejšnjega dne in smo tako nežno in rahlo odkavljali ključavnico na vratih stare babe? Menili smo, da najdemo kaj drobiža, pa nismo odnesli drugega nego košček suhega kruha? ...«
Corpodibale se je naslonil s komolci na rniao ter v»ldik6il z bleščečimi očmi:
»Ma kaj bi se ga ne spominjal!«
Ves tok spominov se je'ulil preko njih. Vsak je našteval svoje; in sleherni je z nekakšno otožnostjo dramil slike nekdanjih dni, ko je taval lačen in žejen, brez kruha in strehe, in često že ni več vedel, kakšne podobe je francoski denar.
»To so bili zlati časi!« so vzklikali na koncu svojih istorij..,
Človek bi jih bil težko spoznal, tako zelo so se bili zredili. Nič več niso bili podobni gladnim, pretrganim volkovom, ki so nekdaj prežali po ulicah na mirne ljudi. Bili so zdaj psi čuvaji. Vsak pes čuvaj je rejen .. .
In njih oblike! Njih klobuki z bogatimi peresi! Njih novi baršunasti jopiči in visoki škornji od mehkega usnja brez najmanjše zaplate! Bouracan je imel plašč od črešnjevo-rdeče svile! Trinquemaille je bil podoben španskemu grandu, kakršne je slikal nesmrtni Velesquez! Corpodibale se je šopiril v nebesnosinjem baršunu! Strapafar se je jedva videl iz svojih čipk! Zares veselje jih je bilo pogledati!
Rekli smo, da so bili pravkar povečerjali. Corpodibale si je nalil zad-
4000 K nagrade
kdor preskrbi ali odda, stranki brez otrok, stanovanje najmanj s 3 sobami in kuhinjo, če !e mogoče v sredini mesta bodisi V novi ali stari hiši za takoj ali za marec. Ponudbe v zaprtih kuvertah na upravo „JugoslavijeM pod štev. 4000.
za strope In stene Izdelujem z naj' modernejšimi stroji.
StreSno lepenko lesni cement
vae to dobavlja najceneje.
Tel 513 3os. R. PUH. Tel. 513, Ljubljena, GradaSka ul. 22. /
se išče za drobnarijsko in galanterijsko blago za Slovenijo in Hrvatsko. Ponudbe je poslati na upravo tega lista pod „Potnik“
št. 1505.
TISOČI ŽE OZDRAVLJENI. Bolečine v udih in sklepih, zatečeni deli telesa, pokvarjene roke in noge, trganje, zbadanje i. t. d. v različnih delih telesa, celo oslabelost oči je posledica revmatičnih in sorodnih bolezni.
Hudim Vam naravno zdravilo da se ozdravite.
szM^tfLuJr	Nobeno univerzalno zdravilo, temveč zdravilno sredstvo, katero /»SjjSSKjSKJSsP
je dobra mati narava podarila bolnemu človeku.
Vsakemu brezplačno na poizkušajo.
Pišite mi takoj ter Vam takoj pošljem svoje sredstvo in opis, ter navodilo k zdravitvi popolnoma brezplačno-
Tako postanete moi hvaležni pristaš.
Expeditlon der Opern Apotheke, Budapest VI. Abt. 86.
POSESTVO
obstoječe Iz letos popravljene hiše, 9000 m* zemlje blizu Kočevja se proda. Ponudbe pod „Posestvo“ na An. zavod Drago Beseljak & drug Ljuhlfana, Sodna ttllca Stev. 5.
POZOR!
Najprimernejše in najlepše božično darilo je gotovo prvovrstno dovršena povečana slika. — V izvršitev se priporoča,
Prvi domači zavod za povečanje slik. fotografični atelije
KOK FRAM, Uibliaaa. Ufslfova ulica a. 6.
Naročila, namenjena za Božična darila se sprejemajo do 15. decembra.
Tofna postrežba! Kajnlžje tm\ Zahtevajte cenik!
Najcenejše In najhvaležnejSe daril« nalSm malim je:
Moi zverinlakr.
knjiga s 45 slikami in k tem spadajo čim besedilom, za pouk in kratek čai K 20 -
oblattveno poverjeni stavbni Inienlr UUBUAT1A
HllJerjeva ulica Številka 5.
Specljel. stavbeno podjetje » betonske, ielaioboton-ske In vodne tgradbe.
Izraba vodnih sil.
Prometni mA m premog d. d. g Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za dnčo pria kakor tol za industrijska podjetja in razpečava
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32'—
Miadi slikar
10 tiskanih predlog za pobarvanje Z akvarel - barvami ali pastel - barvnild K 12--	^
„Crnlpcter“, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 Igra K 8'-
Vse se dobi v
Zvezni knjigami
vLIubllanl, Marijin trg 8
Oglejte si blngo in cene v veliki izbiri od 400—600 K pri
H.Seiiak, Ljubljana
Prešernova ulica 52.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19
Gospodarske Zveze
MANUFAKTURNI ODDELEK
za izdelavo zemeljske barve, zemeljske rumenice(Rohocher zelenice (Griinerde), železni oxyd, temeljno belino, (Grum kreide). Cenjene ponudbe prosim na upravo pod št. 150!
ssr (na dvorišču) ~Wfi	Uubllana, Dunajska testa 29.
veliko zalogo raznovrstnega manufaktumega blaga; veliko izbiro čevljev in vsakovrstnega
  —— usnja na debelo in drobno. ................................. ■	■	■	...
za knjigovodstvo išče večje industrijsko podjetje v Ljubljartlf Pismene ponudbe pod „knjigovodstvo“ na upravo listaT
večje količine se iščejo v nakup za takojšnjo dobavo, Cenjene ponudbe na upravo lista pod št. 1501.
Potrtim srcem javljamo, da je naš blagi oče, oziroma tast, ded, praded in brat, gospod
DEBELAK
posestnik, bivši 30 letni župan i. t. d.
v starosti 80 ih let danes v Bogu udan, preminul. Pogreb se vrši y soboto, 10. t. m. ob 14. uri pri sv. Mohorju pri Rogaški Slatini.
Ljubljana - Sv. Mohor pri Rog. Slatini, dne 8. decembra 1921.
»•anoBzaso	,
Prof. S. Santel	J
Bolicsie razglednice I
so ravnokar Izšle, ter se dob!*o po vseh trgovinah ®
z papirjem, knjigarnah in trafikah.
Božične razglednice so umetno IzdeSane v raznih ® barvah in tiskane na finem Chromo papirju.	^
Serija 6 razglednic 2°50 din. i i
NaroCa se direktno pri
ZVEZNI TiSKARN! in »OIGARNI J
v Ljubljani, Woifova uiica štev. 1.
Dr. Janko Debelak, direktor pošte in brzoj’ava za Slov., Anton Debelak, posestnik in župan,
Andrej Debelak, posestnik, sinovi.
Marica, Leniča, Marija, sinahe.
Anton Križan, posestnik, Martin Sinko, posestnik, zetje.
Simon Debelak, posestnik, Ivan Debelak, posestnik v Poljčanah,
bratje.
Vnuki in pravnuki.
Brez posebnih obvestil.
Marija, Ana, Vera, Roza,
hčere.
Ladislav Ciglenecky, posestnik,
Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubl iani. ,
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin,