Urednikov kotiček Lep pozdrav vsem, ki v teh vročih dneh nekje v senci prebirate novo, 137. številko Lipnice. Da so za nami dnevi peklenskevročine, nima smisla govoriti, ker je to itak najbolj »vroča«tema vsakodnevnih pogovorov. Da so za nami žetvenaopravila, je tudi jasno, kakor je tudi jasno, da žitni pridelekni zadovoljil ne po količini, kaj šele po kakovosti, in da pridelovalci niso zadovoljni z izpogajanimi odkupnimi cenami.Tudi zato glasne pobude, da se ukine »žitna veriga«, ki najbi urejevala odkupne pogoje. Po svoje dobro letino »mlatijo«v zdraviliških centrih Terme 3000 in Terme Vivat, gostov jeveliko, kako je z njihovo izvenpenzionsko porabo pa je drugovprašanje. To bodo pokazale analize poslovnih rezultatovpred koncem leta.Sama vsebina nove Lipnice je poletnemu času primernopestra in barvita. Kar nekaj dogodkov je bilo v tem času, kiso našli prostor na straneh Lipnice. Zato vabljeni k branju inseveda k reševanju nagradne križanke. Vaš v.d. urednik Boris Cipot Tradicionalna Buča v Selu Pri romanski rotundi v Selu je prvo nedeljo v juliju potekalatradicionalna Buča. Po maši, ki je potekala ob desetih, so seobiskovalci sprehodili po stojnicah, ter si v gozdu za cerkvijoprivoščili dobro hrano in hladno pijačo. Zbrane sta zabavalaDuo Tadeja in Dejan. Anja Vučkič Avtomatski električni defibrilator, oz. AED, je naprava, kirešuje življenja ob nenadnem srčnem zastoju. Ker so vasi naGoričkem oddaljene od prve reševalne postaje, je odzivnostin prihod reševalcev v naše kraje precej dolgotrajna (od 20do 30 minut), zato si poskušamo prebivalci pomagati sami,kolikor se le da. Kot je poudaril predsednik PGD Ratkovci, FrancDeutsch, so se člani PGD ravno zaradi te oddaljenosti odločili, da bodo z namenom pomagati soljudem, nabavili napravo,ki rešuje življenja. Cena AED je bila cca. 2.600,00 EUR, kar jeza tako majhno društvo zelo velik zalogaj, zato so zaprosiliza pomoč tudi Občino Moravske Toplice, ki je prošnji ugodila in večji delež nabavne cene naprave tudi sofinancirala.Za to plemenito dejanje tudi občini izrekamo zahvalo. Kerje aparat na zunanjem pročelju zgradbe Vaško gasilskegadoma v Ratkovcih in vsem dostopen, je bilo potrebno aparattudi zavarovati proti kraji, kar pa je strošek Krajevne skupnosti Ratkovci. V tako majhnih krajih je sodelovanje različnihsubjektov zelo pomembno, saj smo le tako lahko uspešni.Aparat ni namenjen samo domačinom, ampak vsem, ki lahkodo njega pridejo v čim krajšem času, zato je pomembno, daso prebivalci okoliških vasi seznanjeni z novostjo in da jo znajo tudi uporabljati. S tem namenom se je v soboto zvečer (18. 7. 2015) izvedlo prvo predavanje in izobraževanje o možnostiuporabe tega aparata. Predstavitev in praktičen prikaz delovanja aparata je izvajal Stanislav Malačič, dr. med., domačinin tudi član PGD Ratkovci, zaposlen v Zdravstvenem domuGornja Radgona kot vodja nujne medicinske pomoči. Natem srečanju se je zbralo kar 32 udeležencev iz Ratkovcev inokoliških vasi, ki se zavedajo, kako pomembna je prva pomočpri bolnem človeku. Najprej je v uvodu Stanislav Malačič,dr.med. predstavil nekaj teoretičnih izhodišč in poudaril,kako pomembnih je prvih pet minut pomoči pri človeku, kije doživel srčni zastoj. Poudaril je pomen in potrebo po AEDna mestih, ki so oddaljeni od nujne zdravniške pomoči, sajlahko v mnogih primerih rešijo življenje, ki je zelo dragoceno.Najprej je predstavil temeljne postopke oživljanja, in natotudi uporabo AED. Udeleženci so si ogledali tudi filmček, kjerso vsi postopki tudi zelo nazorno bili predstavljeni. Uvodnemu teoretičnemu delu je sledilo praktično delo, kjer so seudeleženci sami preizkusili v temeljnih postopkih oživljanjain z uporabo AED, seveda na lutki. Predavatelj je tudi poudaril LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – v. d. odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija Danč Sabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala – tajnica uredništva, Anja Vučkič – programska sodelavka. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik, 2015, naklada 2200 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: lipnica.casopis@gmail.com – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica - 3. avgust 2015 pomen učenja temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AEDže v osnovni šoli, saj naj bi se že otroci pri 12 letih lahko lotilioživljanja, zato se trudijo zdravstveni delavci, da bi ta temapostala del kurikula v osnovnih šolah. Posebej je poudaril, daje potrebno v primeru, da naletimo na koga, ki se zgrudi insumimo na srčni zastoj, ohraniti mirno kri, poklicati pomoč intakoj začeti z oživljanjem, saj lahko mnogim ljudem rešimoživljenje. Udeleženci so bili zadovoljni, predvsem s praktičnimdelom, saj so nekateri prvič imeli priložnost preizkusitimasažo srca in so ugotovili, da je to precej težaško delo, vendar se izplača, če na tak način rešiš življenje. Predavatelj jeobljubil, da bo, če bo še kakšen interes, predavanje in tečaj temeljnih postopkov oživljanja še ponovil, lahko tudi v manjšihskupinah. Pomembno je, da vsi vemo, da je AED v Ratkovcihna steni Vaško gasilskega doma in dostopen vsem, ki ga bodorabili, seveda z željo, da bi ga čim manjkrat. Leon Deutsch, član PGD Ratkovci Mlajtinčani organizator XX. vaških iger občine Moravske Toplice Zmagali gostitelji, ekipa Mlajtinec in Lukačevec Najprej k dejstvom.V soboto, 4.julija so se odvile jubilejne 20.Vaške igre občine Moravske Toplice.Tokrat smo jih prvič gostiliMlajtinci in Lukačevci. Temperature tistega sončnega dne sobile še posebej visoke – namerili smo do 35°C, čeprav se jenam tekmovalcem na soncu najbrž zdelo, da je termometerpokazal še kakšno stopinjo premalo.V igrah se je pomerilo kar19 ekip iz naše občine, ter ekipa iz Polenšaka, kraja iz občineDornava, s katerim so PGD Mlajtinci-Lukačevci pobrateni. Iger je bilo veliko. Bile so raznovrstne, domiselne in ne prelahke. Seveda ni manjkalo tradicionalnega vlečenja vrvi, kjer seje napenjalo mišice in se je merila surova moč. V tej posebnikategoriji so bili najboljši in najmočnejši tekmovalci navezeSelo-Fokovci. Prav z vlečenjem vrvi so se igre otvorile, nato paso sledile še druge: sestava kmečkega voza, nogometna igra,igra »buci buc«, gasilska igra ter kuharska in šoferska igra.Na koncu je sledila še igra presenečenja, zaradi katere so bilitekmovalci na trnih čisto do konca. Ekipe so pri igrah imelemožnost vložiti tudi jokerja, da so se osvojene točke pri tistiigri podvojile. Enim se je vloženi joker zelo dobro obrestoval,spet drugim malo manj. tombola. Ko so bili razglašeni končni rezultati, smo proslavilitudi z ognjemetom.Kako pa so izgledale 20. Vaške igre občine Moravske Toplice vštevilkah? Vseh obiskovalcev je bilo veliko, okrog 1000 . Lahkorečemo, da smo spili presenetljivo veliko vode, preko 800litrov. To nenavadno visoko številko moramo najbrž pripisatina trenutke že kar pasji vročini. Seveda pa voda ne moretekmovati s špricarjem oziroma vinom! Nismo bili samožejni, bili smo tudi zelo lačni pojedli smo okrog 700 kosovokusnih langašev, hladili pa smo se z lučkami in sladkali zdomačim pecivom.Čeprav so že vsi ti številčni podatki zgovorni, pa tega,kako lepo smo se imeli na vaških igrah, ne gre opisatizgolj s številkami. Mlajtinčari in Lukačavčari smo se naigre začeli intenzivneje pripravljati že kakšen mesec prej,najintenzivnejše in najnapornejše pa so bile priprave enteden pred samo prireditvijo. Nad celotnimi pripravamije neumorno bedel Branko Vogrinčič, predsednik krajevneskupnosti Mlajtinci-Lukačevci, ki je koordiniral priprave. Pripravljenost pomagati, složnost, dobrovoljnost in pozitivnostvseh, ki so pripravljali 20. Vaške igre OMT, ter tekmovalcevme je resnično presenetila, če ne celo šokirala. Tolikšne zagnanosti in trdne odločnosti, da bomo pripravili najboljše igre, kar jih lahko, ne vidiš vsakodnevno. In to se je čutilo – čutila se je tista posebna povezanost vaščanov, stremljenjek nekemu skupnemu cilju in prizadevanje zanj. Čepravsmo zelo povezana in trdna skupnost, moram reči, da sose s pripravami na igre, te vezi še okrepile. Prav lepo je bilo videti neumornost posameznikov, navdušenost otrok obopazovanju priprav in prizorišča ter zagnanosti tudi že obpetnajstem sestanku. Sestankov vaščanov je bilo res veliko,ampak vse zato, da je bilo za vse poskrbljeno in ni bilo ničprepuščeno naključju. Srčnost in delo, ki so bili vloženi v te igre, se se poznali tudi na sami prireditvi, poznalo se je prirazpoloženju obiskovalcev in tudi po prvih vtisih v nedeljo,po končanih igrah. Pravzaprav je tudi samo sobotno vzdušjetežko opisati tudi samo z besedami. Ni lepšega na svetu kotje brezskrbno druženje s prijatelji, sorodniki in znanci, obzabavi in glasbi, z dobro hrano in pijačo. Če ti je tako lepo,nočeš, da se takšen dan konča. In naš se dolgo ni končal (še en dokaz kako dobro smo se imeli), najvztrajnejši so zdržali do takrat, ko se je že začel jasniti nov dan. lijo in zato tudi vselej udeležijo, saj je to priložnost, da semajhne prekmurske vasi povežejo in postanejo tudi njihoviIvanovci bolj prepoznavni. Njihova velika želja je, da bi Ivanovci spet imeli priložnost gostiti Vaške igre OMT, saj svase strinjala, da je to prav posebna čast. Posebej pa bi izpostavila še naše najbližje sosede iz Noršinec.Vaščani Noršinec so nas vse namreč presenetili s posebnim prihodom na igre, ki ga je spremljala kar pihalna godba! Vsi smo se strinjali, da si za to zaslužijo prav posebno nagrado.Lahko rečem, da se igre še niso dobro končale, pa sem siže želela, da bi bile naslednji teden spet nove, v drugi vasi.Mogoče pa so prav zato Vaške igre OMT tako posebne – ker so enkrat na leto, ker so takrat, ko so, izredne in ker je toposebna priložnost, da se vidimo z ljudmi iz občine, s katerimi smo morda med letom malce izgubili stik. Še sedajpo Mlajtincih in Lukačevcih, ter po družabnih omrežjihodzvanjajo vtisi po vaških igrah. In vesela sem, ampak nepresenečena, da so vsi pozitivni. Morda se vsi občani glede vsega ne strinjamo vedno, a v tem primeru smo vsi soglasni:Bilo je prelepo, lahko je žal tistim, ki so 20. Vaške igre OMTzamudili, mi pa se že veselimo naslednjih! Daša ŠKRILEC 19. srečanje vasi Selo-Sela-Sele V vasi Selo pri Bledu je bilo letos organizirano že 19. srečanjevasi SELO-SELA-SELE, ki smo se ga tudi tokrat udeležili vaščaniiz naše vasi Selo, z nami pa je bilo tudi nekaj naših prijateljeviz sosednjih vasi. Že zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na srečanje, kije bilo v zelo zanimivem kraju v neposredni bližini Bleda. Obprihodu so nas domačini zares prisrčno sprejeli v njihovi vasiSelo. Letošnjega srečanja se je, po podatkih organizatorjev,udeležilo nekaj čez 1150 obiskovalcev iz 33 vasi iz Slovenijein zamejstva v Italiji. Skupno število vseh udeležencev naprizorišču pa je bilo še večje, saj je bilo na srečanju tudi karveliko število domačinov in precej obiskovalcev iz okolice.Uradni del se je začel s predstavitvijo oziroma prihodompredstavnikov vasi na prizorišče oziroma oder, kjer sopredstavniki vasi organizatorjem predali tudi majhna spominska darila in prejeli v zahvalo od organizatorjev knjigo,v kateri je podrobno opisana tudi sama vas Selo pri Bledu.Po himni in dvigu slovenske zastave in zastave srečanj vasi jesledil še kulturni program povezan z nagovori župana ObčineBled gospoda Janeza Fajfarja, predsednika organizacijskegaodbora 19. srečanja gospoda Tonija Kristana, generalnegapredsednika srečanj Janeza Škaliča in drugih.Domačini so pripravili tudi zelo okusno kosilo oziroma malicoza vse udeležence srečanja, ki so si po okrepčilu lahko organizirano ogledali okolico, vključno z Blejskim gradom, ali seskozi vas Selo peš sprehodili do Blejskega jezera.Na samem prizorišču pa so potekala razna tekmovanja medudeleženimi vasmi, ki jih je v popoldanskih urah, za kratek čas, prekinil močan dež, ki pa ni pokvaril dobrega vzdušja naprireditvi. Med dežjem je namreč v prostornem šotoru potekal še kulturni program in tekmovanje v pitju piva s slamicoin uživanju blejskih kremšnitov brez uporabe rok in pribora.Predstavniki vasi smo se na sestanku dogovorili, da bo naslednje 20. srečanje organizirano v vasi Sela v občini Vidempri Ptuju. 6 : : : : : : : : : : Lipnica - 3. avgust 2015 Gasilsko tekmovanje GZ Moravske Toplice Gasilska zveza Moravske Toplice je letošnje tekmovanje za osvojitev naslova najboljše ekipe v posamezni kategorijena nivoju zveze in za uvrstitev na regijsko tekmovanje organizirala v Berkovcih. Pred tem so bila izvedena sektorska tekmovanja, ki so bila predvsem pomembna za ekipe članovA, saj so se na tekmovanje gasilske zveze uvrstili le najboljši.Tekmovanja gasilske zveze, ki je tudi pomemben del usposabljanja, se je udeležilo 27 tekmovalnih enot, in sicer ena ekipa pionirk, sedem ekip pionirjev, ena ekipa mladincev,šest ekip članic, dve ekipi članov B in deset ekip članov A.PGD Berkovci so dobro pripravili poligon in poskrbeli, da sobili tako tekmovalci kot ostali prisotni zadovoljni. Na koncu tekmovanja je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov po posameznih skupinah.To tekmovanje je bilo tudi izbirno tekmovanje za uvrstitev na regijsko tekmovanje, ki bo za mlade 6.septembra v Lipiin za člane in članice 13. septembra v Ljutomeru. Na regijskotekmovanje so se uvrstile prve tri uvrščene ekipe v posameznih kategorijah in sicer: Pionirke 1. mesto PGD Sebeborci Pionirji 1. mesto PGD Mlajtinci-Lukačevci 2. mesto PGD Kobilje 3. mesto PGD Martjanci Mladinci 1.mesto PGD Martjanci Članice 1. mesto PGD Martjanci 2. mesto PGD Kobilje 3. mesto PGD Selo Člani B 1. mesto PGD Selo 2. mesto PGD M. Toplice Člani A 1. mesto PGD Fokovci 2. mesto PGD Filovci 3. mesto PGD Martjanci Navedene ekipe zato čaka še precej trdega dela in vadbe.Prepričani smo, da se bodo dobro pripravile na regijskogasilsko tekmovanje in dostojno zastopale Gasilsko zvezoMoravske Toplice. Ob 300-letnici izida prve prekmurske tiskane knjige Ferenca Temlina Letos smo se Prekmurci dolžni spomniti 300-letnice izidaprve prekmurske tiskane knjige in se pokloniti njenemupiscu oz. prirejevalcu Ferencu Temlinu, prvemu prekmurskemu protestantskemu pisatelju. Pokloniti z vsem dolžnimspoštovanjem pravzaprav obema – knjigi in njenemuavtorju. Zakaj? Knjigi zato, ker je – kot še zmeraj velja prvi ohranjeni tisk v prekmurskem narečju nastal v težkihgmotnih razmerah takratne družbe in njenih ljudi, piscu pazato, ker je bil dovolj pogumen, dovolj prepričan v poznavanje svojega jezika in potrebe, da njegovo ljudstvo spoznava verske resnice v svojem domačem, maternem jeziku.Prvi prekmurski protestantski pisec Ferenc Temlin (rojenneznano kdaj na Krajni, umrl prav tako neznano kdaj in tudineznano kje) je bil torej avtor prvega prekmurskega tiska,pravilneje rečeno – Temlin je bil prvi prekmurski prevajalecoz. prvi prekmurski prireditelj kake (tuje) knjige. Namreč, vsvoje prekmursko narečje je prevedel Mali katekizem (Halle1715); naslov je dolg in si ga lahko preberemo na priloženifotografiji. Knjiga obsega 48 strani in je (kakor Temlin meddrugim navaja v naslovu) prevod Lutrovega Malega katekizma (Martin Luter /ali: Luther/, 1483-1546, utemeljiteljprotestantizma in nemškega knjižnega jezika). Vendarstrokovnjaki poudarjajo (npr. Vilko Novak, 1909-2003), da jeavtor prvi prekmurski tisk le deloma prevajal po nemškemizvirniku. Predvsem naj bi se držal madžarskega prevodatega Lutrovega dela, ki ima naslov Györi Katechismus, izšelpa je v Halle 1709. leta. Kakorkoli že, knjiga je pravi unikumv prekmurski književnosti in širše (prvi prekmurski tisk, pomeni začetke prekmurskega knjižnega jezika, ohranjeni somenda le trije originalni primerki /Halle, Bratislava in M.Sobota/, predgovor vanjo je prava mala literarna umetnina,samostojna enota, ki se v marsičem razlikuje od predloge,Temlin piše v madžarskem črkopisu, ki ga nato uporabljajoveč kot dve stoletji ostali prekmurski pisci, itd.). Ohranilose je tudi njegovo nedatirano, zanimivo napisano pismo,poslano nemškim pietistom (pripadniki protestantskegagibanja, ki je nasprotovalo preveč racionalnemu pojmovanju krščanstva), v katerem jih prosi za gmotno podporo zaizdajo svojega dela, ki jo je tudi dobil, sicer knjiga ne bi mogla iziti. Že omenjeni slavist in etnolog dr. Novak domneva, da je omenjeno pismo najbrž najstarejše nam znanotovrstno pisanje kakšnega našega rojaka. Poleg prošnje zadenar je v njem še nekaj pomembnih misli, predvsem paz gorečo zavzetostjo izražena potreba po protestantskihknjigah v Prekmurju. Med drugim avtor pisma naslovnikomrazlaga, kje je njegova rodna pokrajina, kako zelo je čutitipomanjkanje v narečju napisanih knjig v njej, kako zaraditega manjka izobraženih ljudi, ki bi bili preprostim ljudemza vzor, idr. Zato se je odločil, da bo s katekizmom, ki mupomeni osnovne temelje krščanske vere, zapolnil to vrzel.Za predgovor, ki smo ga že omenili in ki je nastal naosnovi madžarske predloge, so med spremembaminajpomembnejše tiste, ko Temlin ob koncu dvakrat zapišebesedno zvezo »naš slovenski jezik«, enkrat pa celo »čistislovenski jezik«. Kaj mu je v zadnji sintagmi pomenila bese 8 : : : : : : : : : : Lipnica - 3. avgust 2015 ol stoletja je minilo Dne 27. junija so se pred Osnovno šolo Bogojina zbrali sošolci, ki so praznovali 50 letnico zaključka osnovne šole v Bogojini. Zbralo se je 27 od 48. Žal nekaj sošolcev ni večmed njimi.V tej generaciji so šolo obiskovali učenci in učenke iz Strehovcev, Filovcev, Bukovnice, Ivancev, Vučje Gomile, SuhegaVrha,Tešanovcev, Mlajtincev, Lukačevcev, Moravskih Toplic inBogojine. V šolo so prihajali v prijetnih in tudi težkih vremenskih razmerah, saj so se v zimskem času pogosto spopadali zvisokim snegom, a so ga z urnimi otroškimi koraki z lahkoto premagovali.Sedaj so se spet dobili in obeležili visok jubilej.V prijetni družbi so obujali prijetne spomine na otroštvo in na njihove kasnejše življenjske poti, ki jih je vsaka odpeljala v svojo smer.Družabno srečanje je potekalo v kmečkem turizmu GutmanZver v Bogojini. Udeleženci so si obljubili, da se zopet srečajočez 5 let, ko bodo obeležili že 55. letni jubilej. Srečno. LP Foto: Zauneker Daleč je, daleč, daleč je zdaj, moj začetek in moj rojstni kraj (V. Kreslin) Damska, očarljiva, vedno urejena, s posebnim šarmom…Francozi bi rekli charmante madame. Piševa o najini babiciHeleni Danč, ki se je rodila v Franciji, v severni regiji Pikardijain živela v vasi La Ferté-Chevresis skoraj do 14 leta. V Francijije imela dvojno ime Helene-Germaine (Žermen). Ker drugega imena (Germaine) pri nas niso poznali, si je v Slovenijiohranila le ime Helena. Domači jo kličejo Žermen, otroci paŽermen mama. Zgodnja leta njenega življenja so jo precej zaznamovala, sajfrancoskega značaja ne more skriti. Tudi francoščina ji nedela težav. V času med dvema svetovnima vojnama je mnogo ljudi iskaloboljše življenje v tujini. Tako so se predvsem mladi izseljevaliv zahodnoevropsko državo Francijo. Tudi njena starša sta seločeno odločila za življenje v tujini. V Franciji se je njuna potzdružila in tam se je začela zgodba o najini babici, Žermenmami. Že s petimi leti je v rojstni vasi La Ferté-Chevresis začelaobiskovati šolo in še preden bi osnovnošolsko izobraževanje zaključila, so se zaradi maminega velikega domotožja decembra leta 1948 vrnili v Slovenijo, takratno Jugoslavijo. Še istegaleta je Žermen mama v svoji novi domovini dokončala osnovnošolo in se kot zelo dovzetna za jezike hitro naučila slovenščinein madžarščine. Letos ob njenem osemdesetem rojstnem dnevu ji je biloomogočeno, da se je po 67 letih prvič vrnila v svojo rojstno vas vFranciji in podoživela svoja otroška leta. Poskušajte pridih francoskega šarma najti v njenih besedah v kratkem intervjuju. Tvoja starša sta bila Slovenca. Kako torej, da si se rodila vFranciji? »Starša (Juliška mama in Franci papa) sta šla s trebuhomza kruhom v Francijo, kot po naključju sta služila na istemposestvu v vasi Chevresis-les-Dames. Oče je imel pridne delovne roke in je obdeloval njive, mama pa je večinoma pomagala v kuhinji, bila je odlična kuharica. To sem od nje tudipodedovala (smeh).« Kako sta se spoznala v Franciji? »Njuna skupna življenjska pot se je pričela na posestvu vvasi Chevresis-les-Dames in nadaljevala v sosednji vasi LaFerté-Chevresis, kjer smo živeli do mojega trinajstega leta.« Kakšni so tvoji spomini na življenje, tvoje otroštvo v Franciji? »Kot otrok sem hodila v šolo, imela sem eno posebno prijateljico, Marie-Theres, s katero sva skupaj preživeli veliko časa. Ko stastarša delala,je name velikokrat pazila tamkajšnja gostilničarkaGeorgetto. Spomnim se, kako sem oboževala francoske štručke - baguette, ki sem jih na roki nosila iz pekarne.« Kot vemo še dandanes zelo dobro govoriš francosko? Kakoti to uspeva? »Francoščina je bil moj prvi jezik, torej bi lahko rekli materni jezik, v družini smo se pogovarjali izključno v francoščini.Tukaj pri nas sva po vrnitvi moje družine v Slovenijo z bratomKalmanom rada govorila v francoščini in tako ohranjala tajezik. Še vedno se spominjam lepih francoskih pesmi, ki semjih rada pela v gostilni ob bratovi spremljavi na harmoniko.Danes sem še vedno v stiku s Francozi, saj me vsako leto povabijo prijatelji, katerih družina prihaja iz Francije in jimpomagam pri prevajanju na njihovih družinskih srečanjih.Radi kakšno rečemo v francoščini tudi s tastom in možem od vnukinje Anite in z znanci iz Kobilja, ki še danes živijo vFranciji in se pogosto vračajo domov.« Za svoj 80. rojstni dan si dobila posebno darilo, potovanjev rojstno vas La Ferte Chevresis. Kako si se počutila obprejetju tega darila? »Po tihem sem si vedno želela obiskati svojo rojstno vas vFranciji, kjer sem obiskovala šolo, kjer sem imela prijatelje.Krajev in rojstne hiše sem se vedno živo spominjala. In zasvoj 80. rojstni dan se mi je želja izpolnila. Otroci in vnuki some zelo presenetili. Takoj so postali spomini na Francijo šemočnejši. In od takrat sem premišljevala, kako je sedaj tam…Ali bom našla svojo rojstno hišo? Ali še živi kateri od mojihprijateljev? Skrbelo me je, da bi moje zdravje preprečilo obisk Francije.« Kakšni občutki so te prevzeli, ko si se po 67 letih vrnila v Franciji? Na potovanju sta me spremljala vnuk Boris in vnukinjinmož Vid. Po dolgi poti (1300 km) sem končno zagledala napis La Ferté-Chevresis. Takoj na začetku vasi sem zagledalasvojo rojstno hišo. Takrat sem vnuku Borisu rekla: »Ustavise! To je moja hiša.« Ne morem opisati, kako lepi občutkiso me prevzemali. Srečna sem bila, jokala sem. Šli smo tudido prijateljičine hiše Marie-Theres, s katero sem preživelaveliko časa. Nikogar ni bilo doma. Slučajno je bila na ulicisoseda, ki je povedala, da je poročena in živi 15 km stran.Prijazna soseda je Marie-Theres poklicala po telefonu in jepovedala, da jo moramo nujno obiskati. Usojeno je bilo, dasva se po tolikih letih lahko spet srečali. Ko sva se zagledali, sva najprej obnemeli, nato kričali in jokali od veselja. Obdruženju in obujanju spominov med kosilom je obljubila,da me naslednje leto obišče.Obiskali smo tudi svetovno prestolnico Pariz in prijatelje vBar-le-Duc iz Kobilja, ki so nas pogostili z odlično francoskopojedino in nam nudili prenočišče.Zahvaljujem se družini za to posebno darilo, ki mi je zapolnilo še zadnji kamenček v mozaiku mojega življenja.Na koncu pa še »Joie de vivre«, kot reče Žermen mama in vprevodu pomeni »Uživajte življenje«. Anita Danč Ismajlovič, Valerija Danč Sabotin Messze van a szülőfalum Valódi dáma, lenyűgöző, mindig tip-top, elragadó… A franciák azt mondanák rá: charmante madame. Igen, ő a mi nagymamánk, Helena Danč, aki Franciaországban, az északi Pikárdia tartományban született, és majd 14 éves koráig a La Ferté-Chevresis faluban élt. Franciaországban kettős neve volt, Helene-Germainnek (Zsermen) hívták. Mivel a második nevét (Germaine) nálunk nem ismerték, Szlovéniában csak a Helena nevet tartotta meg. Az otthoniaknak Zsermen, a gyerekeknek pedig Zsermen mama. Ma is magán hordozza gyermekkora jegyeit, ha akarná, sem tudná elrejteni a francia jellemet. És persze számára a francia nyelv sem okoz gondot. A két háború közötti időszakban nagyon sokan indultak el külföldre a jobb élet reményében. A fiatalok többnyire a nyugat-európai Franciaországot választották. Később a szülei is külön-külön külföldi lehetőség mellett döntöttek, majd Franciaországban megismerkedtek, és így kezdődött nagymamánk, Zsermen mama története. Az általános iskolát, ötéves korában, szülőfalujában, a La Ferté-Chevresis településen kezdte, mivel azonban édesanyját nagyon gyötörte a honvágy, még az elemi iskola befejezése előtt, 1948 decemberében visszatértek Szlovéniába, illetve az akkori Jugoszláviába. Zsermen mama ugyanabban az évben befejezte az általános iskolát, és rendkívüli nyelvérzéke által, gyorsan elsajátította a szlovén és a magyar nyelvet is. Az idén, a nyolcvanadik születésnapja alkalmával megadatott neki, hogy 67 év elteltével először visszalátogasson franciaországi szülőfalujába és felidézze gyermekéveit. Biztosak vagyunk benne, hogy ebben a rövid interjúban, a tisztelt olvasó felfedezi a francia bájosság jegyeit. Szüleid szlovénok voltak. Te mégis Franciaországban születtél… Szüleim (Juliska mama és Franci papa) a jobb élet reményében indultak el Franciaországba, majd a véletlen úgy hozta, hogy Chevresis-les-Dames településen, ugyanazon a birtokon találjanak munkát. Apám szorgalmas kezeivel a mezőn dolgozott, anyám pedig többnyire a konyhában segédkezett. Kitűnő szakácsnő volt. Ezt tőle örököltem (mondja nevetve). Hogyan ismerkedtek meg Franciaországban? Közös életútjuk a Chevresis-les-Dames település egyik birtokán kezdődött, majd a La Ferté-Chevresis faluban folytatódott, ahol tizenhárom éves koromig éltünk. Milyen emlékek fűznek franciaországi életedhez, gyermekkorodhoz? Gyerekként persze iskolába jártam, volt egy különleges barátnőm, Marie-Theres, akivel nagyon sok időt töltöttünk együtt. Amikor szüleim dolgoztak, gyakran a helyi kocsmárosné, Georgetta vigyázott rám. Emlékszem, imádtam a francia bagettet, amit a helyi pékségben vásároltunk. Ma is nagyon jól beszélsz franciául. Hogy tudtad megőrizni a nyelvet? A francia az első nyelvem volt, akár anyanyelvemnek is mondhatnám, a családban kizárólag franciául beszéltünk. Amikor a családom hazatért Szlovéniába, Kálmán testvéremmel is szívesen csevegtünk franciául, és így ápoltuk a nyelvtudásunkat. Sose felejtem el a csodás francia dalokat, amelyeket a bátyám harmonikakíséretében énekeltem a vendéglőben. És ma is ápolom a kapcsolatokat a franciákkal, mivel azok a barátaim, akikhez Franciaországból érkeznek vendégségbe az egykor kitelepült családok utódai, gyakran meghívnak, hogy segítsek nekik a társalgásban. Úgyszintén franciául szoktunk beszélgetni Anita unokám apósával és férjével, valamint a még mindig Franciaországban élő, és gyakran hazalátogató kobiljei ismerősökkel is. Különleges ajándékot kaptál 80. születésnapodra, éspedig egy utazást a szülőfaludba, La Ferte Chevresisbe. Hogyan érezted magad, amikor értesültél az ajándékról? Valahol mélyen mindig az volt a vágyam, hogy ellátogathassak franciaországi szülőfalumba, ahol iskolába jártam, és ahol a barátaim éltek. Még mindig élénken emlékeztem a településekre és a szülőházamra. Aztán a 80. születésnapomra teljesült a kívánságom. Gyermekeimtől és unokáimtól csodálatos meglepetést kaptam. Franciaországi emlékeim még élénkebbé váltak, és attól a perctől kezdve hajtott a kíváncsiság, hogy mi is van most ott… Felismerem-e a szülőházamat? Élnek-e még a barátaim? És nagyon aggódtam, nehogy egészségügyi állapotom miatt meghiúsuljon ez az utazás. 10 : : : : : : : : : : Lipnica - 3. avgust 2015 Milyen érzés volt 67 év elteltével visszatérni Franciaországba? Boris unokám és a másik unokám férje, Vid kísért el, és a hoszszú utazás (1300 km) végén, végre megpillantottam a La Ferté-Chevresis helységnévtáblát. A falu elején áll a szülőházam. Akkor azt mondtam Boris unokámnak: Állj meg! Ez az én házam. Leírhatatlan érzés kerített hatalmába. Boldog voltam, sírtam. Aztán elmentünk Marie-Theres barátnőm házához. Vele nagyon sok időt töltöttem annak idején. Most senki sem volt otthon, viszont a szomszédasszony elmondta, hogy férjhez ment, és 15 kilométerre lakik. A kedves szomszédasszony felhívta Marie-Theres számát, ő pedig ragaszkodott hozzá, hogy meglátogassam. A sors úgy akarta, hogy ennyi év elteltével újra találkozzunk. Nem jutottunk szóhoz a találkozáskor, aztán örömrivalgásba törtünk ki, és sírtunk a boldogságtól. Miközben elfogyasztottuk a közös ebédet, felidéztük a múltat, és megígérte, hogy jövőre meglátogat. Ellátogattunk a világvárosba, Párizsba is, majd Bar-le-Duc településen meglátogattuk a kobiljei ismerőseinket, akik finom francia ételekkel és szállással vártak bennünket. Köszönetet mondok a családomnak azért a csodálatos ajándékért, amely életem mozaikjában az utolsó követ is a helyére tette. Végezetül pedig, ahogy Zsermen mama mondja: „Joie de vivre”, vagyis „Élvezzétek az életet”. Prosenjakovski lovci pripravili tradicionalni strelski pogon na glinaste golobe Trap, bograč in prijetno druženje Nedelja, 19. julija. Petelini v Prosenjakovcih in okoliških vaseh so še spali, ko se je pri tamkajšnjem lovskem domuzačel vrvež. Kot dobro namazan stroj je vsak od članovprosenjakovske zelene bratovščine opravljal dogovorjenodelo, eni so lupili čebulo, drugi polnili zaloge pijače, tretji paskrbno pregledali delovanje stroja za izstreljevanje glinastih Sicer pa, pri tako obsežni organizaciji, ko je vpetsleherni od članov, vsi poprimejo za delo, kjer sepokaže potreba.Tam okoli devetih, ko so po prosenjakovskidolini začele odmevati salve strelov iz puškšibernic, je vonj po lovskih kulinaričnih dobrotah napolnil prizorišče. V enem kotlu je prijetnobrbotal vrhunski lovski bograč, v drugem so sedušili jelenji zrezki, v tretjem so hrustljavo rjavobarvo dobivale piščančje polovice. In gneča je postajala vse večja, daljšala se je vrsta na prijavnem mestu. Med ekipami, zvečine so to biličlani lovskih društev, je prišla skorajda celotnadružina Maček, ki je zastopala LD Radovci. »To bobolj lahek trening pred Evropskim prvenstvom vKidričevem,« sem pobaral Boštjana Mačka. »Kjepa, v takem tekmovanju je več neznank, kot pa v trapu, športnem streljanju na glinaste golobe.Zato moje izkušnje danes ne pomenijo kakšnorednost.« No ja, ko se je tekmovanje končalo, sorezultati vseeno pokazali, da je imel najmirnejšooko in roko prav Boštjan Maček, ki je med posamezniki osvojil prvo mesto.Sicer pa je nastopilo sedemnajst ekip in 204 strelci (posamezniki). Med ekipami so največ glinastihgolobov zadeli člani SD Vitomarci, druga je bilaekipa SD Trap Kungota, tretje mesto pa so si pristreljali člani LD Videm. Med posamezniki pa kotrečeno Boštjan Maček, drugi je bil Matjaž Lepen,tretji pa Peter Flis. bc Prekmurci uspešni v Bosni in Hercegovini Tekmovanje v kuhanju bograča v Magyarszombatfi V okviru mednarodnega lončarskega srečanja in sejma Őrséga, je 11. julija 2015, v naselju Magyarszombatfa, predgostilno Tűzzománc Szomjoltó potekalo tekmovanje vkuhanju bograča. K tekmovanju se je prijavilo deset skupin,med njimi tudi tri ekipe Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice, in sicer iz naselji Čikečkavas, Prosenjakovci in Središče. Po oceni strokovne komisije so skuhali odličen bograč, saj se je Središče uvrstilo na drugo, Prosenjakovci pa na tretje mesto, ekipa Čikečke vasi pa je prejela posebno priznanje. Z najboljšim bogračem pa se lahko ponaša ekipa »Oldtimer« iz Domanjševcev. Uvrščeni so prejeli tudi posebne nagrade. Leonida Šanca Főzőverseny Magyarszombatfán Magyarszombatfán, az Őrségi Nemzetközi Fazekastalálkozó és Vásár keretében szombaton, 2015. július 11-én, főzőversenyt szerveztek a Tűzzománc Szomjoltó kocsma előtt. A versenyre tíz csapat nevezett, közöttük a Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség 3 csapatta indult, amelyeket Csekefa, Pártosfalva és Szerdahely falvak képviseltek. Mindhárman nagyon finom bográcsgulyást főztek, hiszen a zsűri értékelése szerint Szerdahely a második, Pártosfalva pedig a harmadik helyezést érte el, míg Csekefa elismerésben részesült. A legfinomabb bográcsgulyással a domonkosfai „Oldteimer” csapat dicsekedhetett. A helyezettek értékes jutalomban részesültek. Šanca Leonida 8. tabor ZLD Prekmurje Zveza lovskih družin Prekmurje je v sodelovanju z LD Prosenjakovci že osmo leto zapored organizirala lovski tabor za osnovnošolce. Tridnevnega tabora, ki je potekal od 3. do 5. julija v lovišču LD Prosenjakovci, so se udeležile 4 tabor- nice in 14 tabornikov iz 8. osnovnih šol. Seznanjeni so bili s poslanstvom lovstva, ki ni samo delov lovišču in poseganje v populacijo divjadi, temveč tudimedsebojni tovariški odnosi v lovski družini, o odnosu človeka do narave in živalstva ter rastlinstva s poudarkomna načelu sobivanja. Mladi taborniki so z zanimanjem prisluhnili predavanjem omali in veliki divjadi, spoznali so njene značilnosti, opazovalisledi, njeno okolje in vedenje v naravi.Pobliže so spoznali tudi ptice ujede, ki so dovoljene za sokolarjenje v Sloveniji. Skozi predavanje o lovski kinologiji sospoznali pasme lovskih psov ter bili deležni opazovati lovskepse pri šarjenju in krvni sledi.Na Madžarskem pa so si ogledali tudi lovski muzej. Takobodo lažje razumeli pomen in vlogo varstva naravnegaokolja, divjadi v naravi in pomen lovstva v njem.Predstavljena jim je bila tudi lovska kultura, šege in običaji.Taborniki so lahko prisluhnili in se preizkusili v igranju nalovski rog ob tem pa izvedeli, kakšen je njegov pomen vlovstvu nekoč in danes. Najbolj pa jih je zagotovo navdušilo opazovanje divjadi vnaravi. Deležni so bili tudi s praktičnim prikazom uplenitve,prevoza in spravila divjadi v hladilnico in s pozdravom lovini.Prikazano jim je bilo tudi lovsko orožje s praktičnimpreiskusom, pomerili so se v streljanju na glinaste golobe inv streljanju z malokaliberskim orožjem. Svoje vtise so izrazili skozi likovna dela in pisne prispevke, kibodo objavljeni v reviji Lovec.Tabor uspeva predvsem po zaslugi lovskih tovarišev intovarišic, ki vsako leto z veseljem pripravijo vsebine in vodijomlade tabornike po naravi ter prenašajo znanja nanje. ZLDPrekmurje je prva v Sloveniji začela z uspešno organizacijolovskih taborov in sedaj jo posnemajo tudi druge območnelovske zveze. Mladi so lovski tabor zaključili s slovesnostjo, kjer jih je najprejpozdravil predsednik ZLD Prekmurje in vodja tabora LudvikRituper, nagovorila pa sta jih tudi predsednik LZS mag. SrečkoFelix Krope ter župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač,ki je pohvalil izvedbo lovskih taborov in izpostavil, da se na tanačin mladi neposredno seznanijo z varovanjem naravnegaokolja. Taborniki so prejeli potrdila o udeležbi in spominskenagrade.Program zaključne slovesnosti sta popestrila KUD Prekmurskirogisti in Pevsko društvo prekmurskih lovcev, taborniki pa sopomagali pri pripravi okusnega lovskega bograča, s katerim so postregli starše in povabljene goste ter z njimi delilinavdušenje in vtise s tabora. Potep po Hrvaški in Srbiji V ranih jutranjih urah 12. maja smo se na dvodnevni potep, tretji zapovrstjo na Hrvaško in Srbijo odpravili prijatelji iz naše občine; Dejan in Franc Küčan, Miran Erniša, Rudi Štelcl, Jože Franko, Goran Šukar, ter Štefan in Robert Sambt. Naš cilj je bil obiskati Novi Sad in ogled mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma . Pred tem smo se ustavili v Vukovarju, kjer smo obiskali pokopališče hrvaških braniteljev. Ogledali smo si znameniti z izstrelki preluknjan vodni stolp. Obiskali smo tudi taborišče na Ovčari, kjer so ubili 248 ranjencev iz Vukovarske bolnišnice. Iz Vukovarja smo se odpravili v Novi Sad in si kar nekaj ur ogledovali sejem. Sledila je pot v Beograd na Batajnico, kjersmo si ogledali največje vojaško letališče. Večer v srbski prestolnici smo izkoristili za potep po starem mestnem jedru inSkadarlijo. Vonj žara in srbske kuhinje je zadišal iz tamkajšnjihlokalov, katerih ni malo. Tri šešira, Dva jelena in Stari bunar sole eni izmed mnogih kjer se gostje lahko vsak večer razvajajoob zvokih starogradske glasbe. Po kratkem počitku so sledili ogledi drugih mestnih zanimivostih in znamenitostih. Pravoslavna cerkev - Hram Svetoga Save,ki velja za eno zmed največjih pravoslavnih cerkva v Evropi jeena izmed njih. Na Dedinju smo vstopili v Hišo cvetja in muzej 25. maja. Videli smo tudi aerodrom Surčin in muzej vojaškihletal. Kot ljubitelji športa smo obiskali tudi stadiona JNA inCrvene zvezde-Marakana. Zelo zanimiv je bil tudi ogled prometnega vozlišča – Beogradske gazele in Kitajskega mostu.Dvodnevno potepanje smo končali ob Donavi, kjer nas je gostoljubno gostil domačin in prijatelj Aco v restavaciji Širokastaza. Poizkusili smo ribjo čorbo in številne vrste rib iz Do-nave. Dobro smo poplaknili z žganjem vrhunske kakovosti –Dunjevačo. Seveda smo ob slovesu prijatelju Acu obljubili, dase naslednje leto ponovno srečamo. Miran Erniša Na turistični kmetiji Lovrenčec pri Bogojini je prava naravna idila z divjimi živalmi Pravi raj za obiskovalce je ogled jelenov damjakov, muflonov, divjih prašičev in govedo nemške pasme Angus V enem delu Krajinskega parka Goričko in ob vznožju Goričkega pri Bogojini se na 30 ha razprostira posestvo Podlipje, kjer leži turistična kmetija Lovrenčec, ki je svoje prvezametke razvoja turizma v občini Moravske Toplice začela širiti že pred leti. Posestvo so poimenovali na starem ledinskem imenu za to območje »Podlipje«, saj je bilo tukajnekoč zasajenih veliko lip in sami so že zasadili drevored.Gre za družino, oče Stanko je po rodu iz Bogojine, vendar pasedaj živijo v mestu Lendava. Na tej na turistični kmetiji paso vpeti vsi družinski člani družine Lovrenčec, oče Stanko,mama Alenka in sinova Samo in Kristjan. Skratka gre zadružinsko turistično kmetijo, kjer skozi leto vsak poprime zadelo. Že prvi vtis, ko obiskovalec pride na turistično kmetijokaže, da so na kmetiji pridni in delovni ljudje. Njihov sloganje »Kjer se cesta konča, se posestvo Podlipje začne« in v tej 14 : : : : : : : : : : Lipnica - 3. avgust 2015 Samo Lovrenčec med jeleni mirni bogojanski dolini se nahaja in razprostira turističnakmetija Lovrenčec, ki je obdana s številnimi drevesi, kjerobiskovalec in turist najdejo hladno senco, mir, sprostitevin pravi oddih, saj tukaj raste mešani gozd, od akacije, hrasta, bukve, gabra, ameriškega kostanja, leske. Skozi gozd pa tudi teče bogojanski potok, kjer je urejen naravni slap, kar jepravo doživetje za obiskovalce, tukaj je še tudi ribnik s številnim ribjim zarodom, ob vsem tem so si tukaj našle svoje domovanje tudi številne veverice, vidra, bober, črna štorklja,vodomec, vodne ptice in celo želvo je moč videti. Tako sopred leti svojo turistično ponudbo še povečali na gostinski del. Na samem posestvu turistične kmetije Lovrenčec v oborih na pašnikih redijo ekološko govedo pasme črni Angus,na pašnikih se pasejo od spomladi do zime jeleni damjaki,mufloni, ki jih je okoli 200, kar je primerno tudi za lovskiturizem, saj sta tudi oče Stanko in sin Samo člana Lovskedružine Prosenjakovci, pri čemer njihovo kmetijo obišče veliko lovcev iz tujine iz sosednjih lovskih družin. Nudijo pa tudimožnost odstrela damjaka, muflona in merjasca v njihovih oborah in organizirajo lov na srnjake, jelene in divje prašiče v prekmurskih loviščih ter loviščih sosednje Madžarske. Na posestvu so tudi v ograjenih prostorih divji prašiči in svinje mangalice ter kopune ter je tačas z mladiči kar 21, pri čemerjih hranijo s hrano, ki jo pridelajo na kmetiji, na posestvu paje tudi govedo pasme črni nemški Angus. Na pašnikih sepase šest krav, šest telet in en bik, pri čemer načrtujejo, da bi v prihodnje čredo še povečali. Za prehrano vseh živali, ki so na posestvu turistične kmetije Lovrenčec na svojih hektarjih zemlje pridelujejo koruzo, ječmen, oves in seno. Za prehrano k svojim jedem, ponujajo doma pridelane šparglje,vso zelenjavo in povrtnino. Zaokrožena celotna in turističnaponudba pa imajo za vse, ki želijo več dni preživeti na turistični kmetiji leseno brunarico z štirimi sobami in osmimiležišči, džakuzijem in finsko savno. Tukaj je še letna kuhinja,gospodarski del in hladilnica za divjačino in za ostalo meso,katero največ pridelajo v suho mesnate izdelke. Sicer pa so njihovi gosti domačini, gostje iz ostalih koncev Slovenije,prihajajo pa tudi turisti iz raznih evropskih držav Češke, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaškein iz drugih držav. Kot nam je povedal Samo Lovrenčec, ki je končal Fakulteto za gostinstvo in turizem ob vznožju kmetije poteka tudi kolesarska pot Tešanovci-Bogojina, zato se kolesarji predvsem ob lepem vremenu ustavijo pri njih, med Čar posestva Lovrenčec so divji prašiči njimi je tudi veliko turistov iz bližnjih Term 3000 in iz hotelaVivat Moravske Toplice, ki pravi, da je rad med živalmi in v naravi na posestvu, saj ga to delo veseli, saj posestvu leži v mirni in neokrnjeni naravi, kar si danes obiskovalci najbolj želijo. Kot že rečeno vse kar pridelajo na kmetiji, pridelajo v domače izdelke, ki jih potem ponujajo svojim gostom. Gre torej za širok izbor kulinarične ponudbe od suhomesnihizdelkov, klobas, divjačine, prekmurske šunke, budjolo jelena in divjega prašiča iz pod peke, jelenih zrezkov z jurčki,prekmurskega bograča, golaž iz divjačine, pečenega kopuna, dödölov, zavitkov, perecev, domačega kruha, ki se pečev krušni peči na turistični kmetiji. Skratka na jedilniku, kiga ponujajo svojim obiskovalcem, se prepleta divjačina in prekmurske jedi. Sama kmetija veliko sodeluje tudi z bližnjimi turistični kmetijami, kajti turizem je panoga, ki šeni povsem izpeta, Lovrenčecovi jo še nadgrajujejo z novimi ponudbami, za še večji razmah turizma v občini Moravske Toplice, načrtujejo še vzrejo koz in konj. Blagoslov vozil v Martjancih Zbrani dar se bo namenil za misijonarje, ki delujejo po svetu Blagoslov motornih vozil na dvorišču pred domom Svetega Martina v Martjancih V vseslovensko misijonarsko akcijo MIVA se je vključila tudižupnija Martjanci, ki je v nedeljo, 19. julija pripravila blagoslovitev motornih vozil. Sveti Krištof je torej zavetnik šoferjev in njihovih prevoznih sredstev, pri čemer z blagoslovomsveti Krištof varuje voznike avtomobilov in drugih prevoznihsredstev na vseh naših poteh. Tudi v župniji Martjanci sose tudi ob godu svetega Krištofa spomnili naših slovenskihmisijonarjev, ki so razkropljeni po vsem svetu, kjer delajoin širijo krčansko vero, nekateri tudi zelo daleč od doma in tudi uporabljajo motorna vozila in se tako tudi vključujejo v promet. Da pa bi misijonarji dosegli za željeni cilj morajo poskrbeti tudi za lačne, saj med drugim sodelujejo tudi pri gradnji šol, vrtcev, zdravstvenih ambulant, zavetišč, mostov,cest, zato pri svojem delu vsak dan potrebujejo prevoznasredstva – to so predvsem dobro vzdrževani avtomobili,motorna kolesa, ambulantna vozila, traktorji, tovornjaki,kombiji in druga podobna vozila. Velikodušna srca slovenskih voznikov vsako leto poskrbijo, da lahko vozniška akcijaMIVA v Sloveniji omogoči nakup prepotrebnih prevoznih sredstev, ki širijo misijonarsko dejavnost, predvsem pa velikokrat rešujejo tudi življenja. Po sveti maši so se vozniki avtomobilov v procesiji odpravili s cerkveno zastavo sv. Krištofa na dvorišče svetega Martina v Martjancih, pri cerkvi, kjer je domači župnik Marjan Potočnik opravil blagoslov vozil invoznikov ter jim v spomin podaril podobico sv. Krištofa. Dar,ki so ga prispevali vozniki se bo namenil za slovenske misijonarje, kajti tako si bodo z nabranim denarjem omogočili čim lažjo pot z motornimi vozili iz enega kraja v drugi kraj,kjer živijo, bivajo in delajo. J.Ž. Po požirek hladno čiste vode k izviru svetega Vida v Bukovniški gozd V idiličnem gozdu pri Bukovniškem jezeru stoji kapelica sv.Vida, ki spada v župnijo Bogojina. Iz kronike župnije lahkorazberemo, kako je kapelica nastala. Dovoljenje za gradnjosedanje kapelice je davnega leta 1827 dal sombatelski škofAndreas. Dogradili so jo ob pomoči vernikov bogojanskežupnije leta 1828, pobudo je dal takratni bogojanski župnikŠtefan Benkovič. Sveti Vid je v slovenskem prostoru zelo priljubljen svetnik, saj je njemu v čast posvečenih veliko cerkva inkapelic.Tudi veliko krajev je poimenovanih po njem. Svetovnoznana cerkev je nedvomno cerkev sv.Vida v Hradčanih v Pragi.Sveti Vid je tudi neke vrste zavetnik lekarjev, odrskih igralcev,viničarjev, bodri pa tudi one, ki slabo vidijo. Sv. Vid na številnihslikah po naših cerkvah je poslikan kot mladenič, ki stoji s palmovo vejico v rokah. Kot so nam povedali domačini iz bližnjevasi Strehovci, je bil nekoč na tem mestu dokaj velik samostan.Nekaj metrov stran od kapelice sv.Vida v Bukovniškem gozduje urejen Vidov izvir pitne vode, ki naj bi bila po nekaterih ugotovitvah zdravilna. Po vodo so nekoč k temu izviru, ki je sedajlepo urejen in dostopen hodili vinogradniki iz bližnjih vinogradov, saj so to vodo uporabljali za pitje in kuhanje.Tudi drugačese k Vidovem izvoru pitne vode zateče veliko turistov in izletnikov. Voda iz Vidovega izvira teče izpod hriba in je kristalnočista voda. Nekoč pa tudi še danes po vodo pridejo ljudje inobiskovalci kapelice s posebnimi pujtricami, kajti natočeno 16 : : : : : : : : : : Lipnica - 3. avgust 2015 vodo si potem odnesejo domov. Nekateri popijejo požirek insi z vodo namažejo oči, saj je sv. Vid tudi zaščitnik oči. V tehvročih poletnih dneh se številni zatečejo k Vidovemu izvirupitne vode, tukaj je hladna senca in ljudje si tukaj najdejo mirin zadovoljstvo ter sprostitev. Vidova voda namreč teče noč indan in celo leto in že vrsto desetletij. J.Ž. V bogojinski župnijski cerkvi je letošnji novo mašnik Andrej Lažeta imel ponovitev nove maše Pridigar mu je bil rojak iz Bogojine škof dr. Jožef Smej V župnijsko kroniko župnije Bogojina, se bo nedelja, 19.julija prav gotovo zapisala z zlatimi črkami, kajti letošnji novomašnik Andrej Lažeta, ki je pred tem preden je bil v soboški stolnici posvečen za duhovnika in novo mašo imel v svoji župniji Prihova, je v župniji Bogojina bil kar desetmesecev na praksi, kjer se je pripravljal za duhovniški poklic. Andrej Lažeta izhaja iz župnije Prihova, ki spada pod okrilje mariborske nadškofije in se je v delo in življenje v župniji Bogojina lepo vživel. Verniki, predvsem mladi so radi bili ob njem, kajti duhovnik Andrej Lažeta je duhovnik odprtih rok in odprtega srca, vsakemu rad nameni lepo besedo, zato se je odločil, da bo ponovitev nove maše imel prav v župniji Bogojini, kot prav med »svojimi verniki«, pa čeprav je odšel za kaplana v župnijo Gornja Radgona, ga bodo spomini na Bogojino vedno vezali. Tak lep in prisrčencerkveni dogodek se je v Bogojini zgodil že nekaj let znaj, ko je imel novo mašo domačin Boštjan Ošlaj. Ponovitev nove maše je imel letošnji novomašnik Andrej Lažeta, pridigar pa mu je bil rojak iz Bogojine, upokojeni mariborski škof dr.Jože Smej, ki je poudaril pomen in bogastvo duhovništva ter izpostavil potrebe po duhovnih poklicih na Slovenskem.Pri sveti maši so še somaševali domači župnik župnije Bogojina Stanislav Zver, duhovniki iz sosednjih župnij in dva bogoslovca. Pri maši so bili poleg domačih vernikov še prisotni verniki iz župnije Prihova in njegovi starši. S strani župnije Bogojina je Andrej Lažeta v dar prejel mašni plašč in sliko župnijske cerkve Gospodovega Vnebohoda ali Plečnikovo lepotico. V slovesni ponovitvi nove maše so sodelovali mladi animatorji, pel je župnijski pevski zbor, nekaj pesmi pa mu je v čast ponovitve nove maše zapel pevski zbor Talita in mladinski pevski zbor župnije Bogojina, ob tej priložnosti so se mu zahvalili za vse kar je dobrega postoril od kar je deloval v župniji kot diakon. Vsak, ki se je udeležil ponovitve nove maše je v spomin prejel podobico,njegovo novo mašno geslo je bilo »Marija vate zaupam«.V pripravah za ponovitev nove maše so sodelovali vsi verniki, veliko delo pa so opravili tudi ključarji, za pogostitev so gospodinj spekle domače dobrote, vinogradniki pa so iz bližnjih vinskih zidanic prinesli vinsko kapljico. Pred vhodom v cerkev, ki je bila za to priložnost lepo okrašena, je vernike vabil napis »Ti si duhovnik vekomaj«, kar je bila zamisel domačega župnika, ki pravi, da so napis dali na steber cerkve, kajti duhovnik je steber župnije, kjer koli deluje,saj je duhovnik vedno med ljudstvom med svojimi verniki – ne pa pred oltarjem. Sedaj po ponovitve nove maše je Andrej Lažeta bil še nekaj dni v župniji, kjer je maševal in opravljal vsa duhovniška dela. Sicer pa je Andrej Lažeta ob svoji novo maši izdal knjižico z naslovom »Pod tvoje varstvo«, kjer so zbrana dela raznih molitvenikov in verske resnice in ob ponovitvi nove maše je Andrej Lažeta svojo duhovniško zbirko – knjigo, katero je delil med vernike, ki so prišli na ponovitev nove maše v župnijo Bogojina. J.Ž. Babica Suzana in prababica Margita na obisku Kakšno je bilo življenje ljudi v naših krajih nekoč, smo v minulih dneh raziskovali v našem vrtcu. V kotu igralnice smo s pomočjo staršev in otrok pripravili zelo bogato razstavo predmetov iz časov naših prednikov. Med razstavljenimi predmeti je med drugim veliko namiznih in stenskih prtičkov, ki so nekoč krasili mize in stene marsikatere kmečke hiše. Prtički so zelo bogato izvezeni, njihova posebnost pa so izvezena hudomušna besedila.Da bi se natančneje poučili o izdelovanju prtičkov, smo v našo sredino povabili babico Suzano in prababico Margito Malačič, ki sta pravi mojstrici vezenja. S seboj sta prinesli veliko izvezenih prtičkov, ki so bili prava paša za oči. Prababica Margita je otrokom pokazala kako se veze, babica Suzana pa kako se na blago odtisne motiv. Na veliko veselje vseh otrok je vsak izmed njih dobil svoj prtiček, ki ga je lahko odnesel domov. Prijetno druženje je minilo hitro in ob koncu smo se strinjali, da smo se poučili o nečem novem, a hkrati starem. Obisk babice in prababice pa je tudi pokazal, da nam za širitev naših obzorij ni potrebno iti daleč. Le na vrata Malačičevih moramo potrkati. Zapisala vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović iz dvojezične enote Prosenjakovci Nálunk járt Suzana nagymama és Margit dédmama Az elmúlt napokban, óvodánkban azt kutattuk, milyen is volt régen falvainkban az élet. A szülők és a gyerekek segítségével, a játszósarokban érdekes kiállítás állt össze a felmenőink által használt tárgyakból. A kiállított tárgyak között sok abrosz és falvédő is van, amelyek annak idején a parasztházak asztalát és falát díszítették. A gazdagon hímzett falvédők sajátossága a sokat mondó, vicces szövegek. Hogy még többet tudjunk meg arról, hogyan is készülnek a hímzések, meghívtuk magunkhoz Malačič Suzana nagymamát és Margit dédmamát, akik a hímzés igazi mesterei. Számos, szívet-szemet melengető, gyönyörűen kihímzett terítőt hoztak magukkal. Margit dédmama bemutatta a gyerekeknek, hogyan is történik a hímzés, Suzana nagymama pedig motívumokat nyomtatott az anyagra. A gyerekek nagy örömére mindenki kapott ajándékba egy kisabroszt, amelyet haza is vihetett. A kellemes pillanatok hamar elrepültek, amikor elköszöntünk egymástól, egyetértésben megállapítottuk, hogy új, ugyanakkor pedig régi dolgokat ismertünk meg. A nagymama és a dédmama látogatásával az is bebizonyosodott, hogy ismere teink bővítése céljából, nem is kell olyan messzire mennünk. Elég Malačičék ajtaján bekopognunk. Lejegyezte Koroša Pantović Bernarda, a pártosfalvi kényelvű óvoda óvónője Snemanje oddaje TV As – igre dobre volje Na dan državnosti smo na igrišču NK Čarda, v Martjancih,snemali pilotno oddajo Igre dobre volje.Namen iger je bil druženje in širjenje dobre volje, saj ljudje topotrebujemo, a žal na to prevečkrat pozabimo.Pomerile so se ekipe iz vasi Martjanci, Bogojina in Fokovci.Igre so bile pripravljene tako, da so morale ekipe pokazati znanje in spretnosti na različnih področjih.Ker je bila tema iger kresna noč, so morali gasilci iz polen, ki sojih nastopajoči in gledalci prinesli namesto vstopnic, postavitikres. Ženske ekipe so morale prepoznati čim več zdravilnihzelišč, igralci so morali pripraviti skeč o čarobni praproti, pevci karaok zapeti Kresno noč skupine D’ Kwaschen Retashy,otroci iz slanega testa oblikovati pravljična bitja, ki pridejo naplano ob kresni noči. Ekipe športnikov so morale na koncu krespodreti in polena odnesti z igrišča.Program so popestrili tudi glasbeni gostje: otroci iz OŠ Fokovciso se pod vodstvom svojega učitelja predstavili z igranjemna kitare, zapela je skupina Zvonček iz Bogojine, zaplesala pafolklorna skupina iz Bogojine. Ob kitari pa je zapel tudi duetMiran in Monika, za dobro voljo so poskrbeli fantje skupineVeseli zvoki. Čeprav so bili zmagovalci vsi, ki so se iger udeležili, je bila »uradni zmagovalec« ekipa iz Bogojine.Namen iger je bil dosežen, saj smeha in dobre volje ni manjkalo, člani ekip pa so se družili še dolgo po končanem snemanju. TV AS Tradicionalni pohod upokojencev Društvo upokojencev Moravske Toplice je 25.06.2015 ob 10 uri pripravilo že 5. tradicionalni pohod ob Dnevu državnosti,z naslovom Spoznavajmo občino Moravske Toplice. Z letošnjim pohodom smo spoznavali vas Selo s širšo okolico.Po kratkem pozdravu, nagovoru in čestitki ob praznovanju Dneva državnosti Ignaca Ganorja, predsednika DU Moravske Toplice, je KS Selo in njegovo okolico lepo predstavilpredsednik KS Selo gospod Zlatko Balajc.Uvodnemu delu je sledil pohod. Kljub prazniku nam je TIC M. Toplice omogočil ogled notranjosti znamenite selske Rotunde, ki smo si jo z veseljem ogledali. Mnogim je bil to prviobisk in ogled te znamenitosti.Pot smo nadaljevali do posestva Filo, ki se ukvarja s sadjarstvom. Posestvo ima zasajenih po najnovejši tehnologiji več kot 15000 sadik jablan, hrušk, marelic, češenj in še nekajdrugega sadnega drevja. Gospodar nas je pogostil z domačimi dobrotami, (potico, pecivom, sokom in vinom ter sveženabranimi češnjami) in nam strokovno razložil o sajenju,vzgoji, obdelavi, pridelavi in seveda o prodaji na svojem posestvu. Pohvalno pa je, da imajo mlade naslednike.Pot smo nadaljevali do Prosenjakovec, kjer smo pri prostorihVinogradniškega društva opravili malico in se okrepčali shladno pijačo. Nato smo obiskali razpadajoči grad ter zanimiv park. Pot pa nas je vodila med lepo obdelanimi polji in po urejenih poteh do gasilskega doma v Selu, kjer smobili postreženi z okusno piščančjo obaro, ko so jo pripravile upokojenke: Nada, Martina in Biserka. Za mrzlo pijačo soposkrbeli nekateri člani PGD Selo.Pohod je bil uspešen in zanimiv za 51 pohodnikov, zato senajlepše zahvaljujem za nesebično pomoč Zlatku Balajcuin soprogi Štefki, poverjenici iz Sela Giziki Cifer in njenemu Jožiju, kuharicam in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi pohoda. Seveda pa velja pohvala vsempohodnicam in pohodnikom in ob tej priliki vas vse vabim na pohod prihodnje leto, ki pa bo spet v drugem kraju našeobčine. Predsednik DU M.Toplice Ignac Gabor Zabavna vodna doživetja za najmlajše in odrasle kopalce Ugodnost velja za občane Občine Moravske Toplice ob predložitvi osebnega dokumenta na kopališki blagajni. Akcija traja od 15.8.2015 - 15.9.2015. Vodni park Terme 3000, Moravske Toplice, ) +386 2 512 24 55 Pandolo – v Občini Moravske Toplice prisoten že 5 let Prekmurci staro pastirsko igro, ki je v zgodovinskih knjigah zavedena že v antičnem Rimu - velja pa za praočeta baseballa,igrajo že stoletja. Igro, ki je med pašo živine predstavljala krajšanje časa, so igrali predvsem fantje. Ker pa so bile iz kraja vkraj poznane različice, je ista igra dobila več imen; naši dedki nalevem bregu Mure jo poznajo pod »čoka, svinkovač ali pöckanje/pöcketiš«. Prvotni izvor družabne in športne igre pa bi naj bil izstare Indije ter se s pastirskim nomadskim načinom življenjaširila po svetu. Različne variacije igre igrajo tudi drugod po svetu:v Pakistanu, Ameriki, Franciji in na Balkanu.Pandolo je igra osvajanja ozemlja, v kateri se pomerita po dveekipi s po tremi igralci. Cilj igre je s pomočjo daljše lesene palice(mace) krajšo palico (pandolo) v treh udarcih odbiti čim dlje vigrišče. Ekipi tako izmenično osvajata oziroma nasprotniku pre-prečujeta osvajanje ozemlja. Zaradi močne vpetosti v družbenikontekst igro poleg športnih, zaznamujejo tudi kulturno-folklorne prvine, primerna pa je za igralce vseh starosti in spolov.Zgodovina organiziranega igranja igre Pandolo sega v leto 1993, Posebnost igre je v tem, da se za ugotavljanje dosežene razdalje oz. doseženih točk uporablja dolžina mace. Tudi število točkse izraža v macah - primer: napadalec doseže razdaljo 20 mac(11m) od baze. Pri ugotavljanju doseženih mac ni dovoljena nikakršna pomoč, ki bi zajemala merjenje ali uporabo označb naigrišču. Napadalci morajo oceniti doseženo razdaljo, ki jo lahkoobrambi igralci sprejmejo - napadalčeva ekipa dobi toliko mac,kot so ocenili - ali zavrnejo - obrambna ekipa izvede merjenjerazdalje. Merjenje se izvaja s polaganjem mac(e) na tla. Če je bilaocena pravilna (pandolo je dosegel ocenjeno ali daljšo razdaljo),napadalec doseže dvakratno število ocenjenih mac. Če je bilaocena napačna (pandolo je dosegel manjšo razdaljo od ocenjene), napadalčeva ekipa izgubi vse do tedaj dosežene mace (tuditiste, ki so jih morebiti dosegli napadalčevi soigralci pred njim).Mladinsko športno društvo Prekmurski pandolaši, člani Zvezedruštev igre Pandolo, se že osem let aktivno udeležuje turnirjevza državno prvenstvo in lani so osvojili odlično 3. mesto. Že petoleto zapored pa organizira tudi svojo ligo, t.i. Pomursko A ligoPandolo, ki je v Občini Moravske Toplice prisotna vse od začetka.Turnirji so bili odigrani že v Bogojini, Filovcih in v zadnjih dvehletih v Fokovcih. V svoji zgodovini delovanja so organizirali ževeč kot 30 turnirjev in več predstavitev igre, za svoje delovanjepa so prejeli tudi Priznanje za prizadevanje pri širitvi poslanstvapandolaštva s strani Zveze. Anja Vučkič HOKEJSKI KLUB MORAVSKE TOPLICE prireja 9. HOKEJSKI KAMP Za koga? dekleta in fante stare od 7 do 15 let (vadba ločena po starosti) Kje? v športnem parku Terme 3000 in kopališču Terme 3000 Kdaj? od 17. avgusta do 22. avgusta 2015 Kaj se v kampu dogaja? igra se hokej, kopanje v bazenih, obiski znanih športnikov in medijskih oseb, družabne igre…. Kdo vodi kamp? izkušeni člani HK Moravske Toplice Hrana? kosilo okrog 12.30, razni prigrizki in napitki. Cena? 12 .- EUR za nečlane in 11.- EUR za člane za posamezni dan. Prijave? www.hkmtoplice.si ali marketing@hkmtoplice.si ali telefon: 041 610 745 (Jože) in 031 388 250 (Metka) Še kaj? nekaj za spomin na kul dneve letošnji gosti: Ema&Dejan - POPOLNA POROKA in Nika Zorjan Celoten program je na spletni strani kluba www.hkmtoplice.si. In ne pozabi – hokej je lahko zelo zabaven. Moravski nogometni ligaši pred pričetkom sezone Blizu je konec avgusta, ko se bodo nogometaši ekip iz občineMoravski Toplic zopet podali v nove nogometne bitke in poskušali osrečiti svoje navijače s čim več osvojenimi točkami.Priprave na novo sezono so že pričeli tudi pri tretjeligašuČardi iz Martjancev. Ekipa, ki je kazala zelo solidne predstavev spomladanskem delu sezone, tokrat upa, da bo v letošnji sezoni prišla stopničko višje in bila bitko za sam vrh v tretjeligaški druščini. Svojo prvo uradno tekmo v novi sezoni bodo igrali v gosteh proti ekipi Ljutomera, ko bodo odigrali prvo kolo pokala MNZ Murska Sobota. Znan je tudi že razpored za prihajajočo sezono v 3. SNL- vzhod. Premiera se bozgodila pred domačimi gledalci, ko se bodo spopadli protimočno okrepljenim Beltincem.Svojo novo avanturo v svoji nogometni sezoni bodo pričeli tudi igralci iz Bogojine. Upamo, da bodo lanskoletne igreše nadgradili in se zopet borili za najvišja mesta v 1. MNZMurska Sobota. V prvem krogu pokala se bodo pomerili zIžakovci, med tem ko jih premierna tekma čaka pred domačimi gledalci proti ekipi Hodoša, s katerimi so vedno imelinapete in zanimive nogometne dvoboje.V novo sezono stopajo tudi nogometni borci Rotunde izSela. Svojo prvo srečanje bodo odigrali v gosteh proti Cvenu. Luka Perš Nogometaši iz Filovcev nizajo športne uspehe Športno društvo Filovci podprvak Slovenije v rekreativnem malem nogometu Na zaključnem turnirju državnega prvenstva v rekreativnemmalem nogometu, ki je bilo 20.06.2015 v Piranu, je ekipa Športnega društva Filovci dosegla odlično 2. mesto. Na prvenstvuje sodelovalo 14 ekip, ki so bile razdeljene v 4 skupine.Tekmovalo se je po sistemu dvojni knock-out. Ekipa ŠD Filovci je naprvenstvu odigrala kar 8 tekem in se tako prebila v finale. Vfinalu jo je pričakal lanskoletni državni prvak KMN Videmgostilna pri Maji iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Finalna tekma seje v regularnem delu končala 1 : 1, o zmagovalcu pa so natoodločili streli z bele točke, kjer so več sreče imeli nogometašiKMN Vidma in tako z rezultatom 5:3 postali stari-novi državniprvak. Za najboljšega igralca prvenstva je bil proglašen Kristjan Kulčar (ŠD Filovci), najboljši strelec je bil Darko Zorko(KMN Videm), za najboljšega vratarja pa so razglasili AndrejaHorvata (KMN Videm). Selektor rekreativne malo-nogometnereprezentance Branko Kerčmar je ob tej priliki v reprezentanco vpoklical Mateja Rogača in Kristjana Kulčarja (oba ŠDFilovci), ki bosta od 21.09 do 27.09 2015 v hrvaškem Vrsarju naevropskem prvenstvu branila barve Slovenije. Dosegli tretje mesto na zaključnem turnirju » Za prvakaPomurja« Ekipa ŠD Filovci je po velikem uspehu na državnem prvenstvu v rekreativnem malem nogometu, dosegla še en velik uspeh, in sicer 3. mesto na zaključnem turnirju prvakovvseh osmih pomurskih lig, ki je 27.06.2015 bil v Pečarovcih.Ekipa ŠD Filovci se je v polfinalu zopet srečala z aktualnim prvakom Slovenije KMN Videm gostilna pri Maji in izgubilaz rezultatom 1 : 2 in se nato v tekmi za tretje mesto pomerila z ekipo KMN Gornji Petrovci, ki jo je premagala 4 : 3. Vfinalu sta se pomerili ekipi KMN Videm in KMN Lomanoše.Odločili so streli z bele točke in tako je ekipa KMN Lomanošepostala prvak Pomurja ter tako ubranila lanskoletni naslov.Za najboljšega igralca je bil proglašen Damjan Kaučič (KMNVidem), najboljši strelec je bil Kristjan Kulčar (ŠD Filovci),najboljši vratar pa Aljaž Lobnik (KMN Lomanoše). J.Ž. Odbojka v Motvarjevcih V nedeljo, 28.06.2015 je v Motvarjevcih potekal že 4. odbojkarski turnir na mivki. Na letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo Športno društvo Motvarjevci, se je prijavilo 12 ekip. Vsaka ekipa je lahko imela največ 5 članov. Pogoj letošnjega turnirja je bil, da je na igrišču bila prisotna vsaj ena igralka.Vzdušje je bilo čez cel dan športno in zabavno, kljub temu,da nas je na turnirju presenetila tudi kakšna ploha. Dobra volja je ostala, tako pri obiskovalcih kot pri igralcih.Letošnji zmagovalci so postali domačini z imenom NE VEM,drugo mesto je dosegla ekipa iz Murske Sobote, tretjo mesto pa je pripadlo veteranski ekipi iz Kobilja. Vsaka ekipa je dobila priznanje za sodelovanje, prve tri ekipe pa so prejeletudi pokale ter bone za pizze v gostišču Puhan.Turnir je obiskalo in si ogledalo okoli 150 obiskovalcev. Organizatorji so z udeležbo zadovoljni in že čakajo naslednji turnir, ki bo že avgusta. Ines Geci Röplabda Szentlászlón 2015. június 28-án, vasárnap, Szentlászlón ismét megszervezték a már negyedik röplabda tornát. A versenyre, melyet a helybeli sportegyesület szervezett, 12 csapat jelentkezett. A csapatok legtöbb öt tagúak lehettek. Az idei torna feltétele pedig az volt, hogy a pályán legalább egy női versenyző is részt vegyen. A hangulat a nap folyamán sportszerű és vidám volt, annak ellenére, hogy a versenyt rövid záporok is megzavarták. A jókedv megmaradt úgy a versenyzők mint a látogatók sorában. Az első helyezést a helyi »NE VEM« nevű csapat szerezte meg. A másodikok a muraszombatiak, a harmadikok pedig a kobiljei veteránok lettek. Minden csapat a tornán való részvételért külön elismerésben részesült. A röplabdázókat körülbelül 150 látogató tekintette meg, így a szervezők nagyon elégedettek és már lelkesen készülnek a következő tornára, amely augusztus 2-án lesz. Geci Ines 22 : : : : : : : : : : Lipnica - 3. avgust 2015 NAGRADNA KRIŽANKA: ZVEZDA – hotel, restavracija, pivnica, turistična agencija Pokrovitelj nagradne križanke je Zvezda Hotel – Restavracija – Pivnica – Turistična agencija, Murska Sobota – Hiša bogate kulinarične ponudbe. Geslo križanke , ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 19. avgusta 2015 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom nagradna križanka. ZA ZDRAVJE MORA BITI ÈIMBOLJ PESTRA AMERIŠKA IGRALKA GISH TRD IZRASTEK V USTIH IZRAELSKI POLITIK IN PISEC (ABBA) NIKO ROBAVS OFICIRKA OBÈUTEK PRED NAPADOM BOŽJASTI DEKLE SI GA POLAKIRA DOMAÈIN IZ PLZNA AMERIŠKI WESTERN Z JOHN WAYNOM MANJŠI ITALIJANSKI OTOK KURJA POLT OD STRAHU ONDINA OTTA HENRIK IBSEN ZAPISEK  PISMONOŠA POD OMAR NABER POLNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE VREŠÈEÈA POLJSKA PTICA STANE VALANT AVTOR: JANEZ DONŠA DEKANOVA NAMESTNICA RAZDVOJENOST, RAZDRTOST PEVKA SADE GALILEO GALILEI MODEL VOZILA DAEWOO ÈRKAPRED IPSILONOM SAMUEL MORSE KRAJ PRI OPATIJI TROPSKI KUŠÈAR PREDNIK SLOVANOV PREBIVALEC ŠVICE POLJSKI DRUŽABNI PLES SRBSKA NOVINARKA UZELAC PODOBA GOLEGA TELESA BLAGAJNA  NAJNIŽJI PEVSKI GLAS PRITOK DRAVE JAPONSKI FILMSKI REŽISER (JASUDŽIRO) SEVER (ANGL.)  UPORABA  KRŠKO  PRIIMEK PEVKE NEISHE NARAVOSLOVEC GALILEI NEMŠKI MUZIKOLOG(HUGO) DUŠAN KOVAÈIÈ VRTNA RASTLINA ZAKOMPOT INDIJSKA OBALNA DRŽAVA VOJKO DULETIÈ KAÈA PEVEC PRESLEY MORALA ZGODBE STAREJŠI PLES Z JAMAJKE AMERIŠKI SKLADATELJ (PHILIP) ORODJE IZ KAMENE DOBE MEDVED PRITOK SAVE MODEL OPLA VSTOPNA VRATA V HIŠO VODNE RASTLINE MENIÈNO JAMSTVO MESSINA ANTON NOVAÈAN MESTO NA FLORIDI  VRNJENI ZNESEK  NEMŠKA SLIKARKA (ANITA)  PASTIR IZ OPERESNEGUROÈKA IBSENOVA DRAMA OCENLJIV  POLITIK ŠASTRI  JASUDŽIRO OZU LELA NJATIN NOVINARKA MLADINE HAHONINA FRANC. DIRKAÈ F1 TROJANSKI JUNAK ALKALIÈNOST, LUŽNOST PRAVILNA REŠITEV GESLA NAGRADNE KRIŽANKE 136. ŠTEVILKE LIPNICE: SOVJI TROJČEK UHARICA Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje nagrajence, ki prejmejo nagrado pokrovitelja Gostinstvo CAR Moravske Toplice: 1. SLAVICA ŠKRILEC, SEBEBORCI 103A, 9221 MARTJANCI, 2. LIDIJA LAJH, DOLGA ULICA 19, 9226 MORAVSKE TOPLICE, 3. SEBASTJAN LOVRENČEC, BOGOJINA, 9222 BOGOJINA Lipnica - 3. avgust 2015 : : : : : : : : : : 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE AVGUST 2015 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com Naziv prireditve Opis prireditve Kraj izvajanja Datum Organizator Informacije Turnir v velikem nogometu za pokal občine Moravske Toplice Vsakoletni nogometni turnir. Selo, igrišče 1. 8. 2015, 14.00 ŠD NK Rotunda SELO Drago Balaic 051 840 186 10. turnir v malem nogometu Vsakoletni turinir v malem nogometu. Športno igrišče Motvarjevci 2. 8. 2015,10.00 ŠD Motvarjevci Geci Ernö, 041 757 356 Športni tabor Tabor za otroke do 14. leta starosti. ŠRC Bogojina 3. 8. – 7. 8. 2015, 8.00-16.00 ŠD Bogojina nkbogojina@gmail.com Etno četrtek – Gorički lajkoši Prvi avgustovski etno četrtek z ljudskimi godci in pevci. M. Toplice, terasa Café Praliné in terasa hotela Termal 6. 8. 2015, 20.00 TIC Moravske Toplice 02 538 15 20 www.moravske-toplice.com Postavitev klopotca v Tešanovskem trikotniku Kulturni program in turistična ponudba – domače pecivo, pajani krüj, lalofka, pečeni krumpči … Tešanovci, začetek vasi, pri čigi («Tešanovski trikotnik«) 8. 8. 2015, 16.00 KTD Tešanovci »male Rijtar« Franc Vitez 041 423 321 franc.vitez12@gmail.com Postavljanje klopotca Etnološko izročilo hranijo s postavljanjem klopotca. Filovci, Dolina miru 9. 8. 2015, 14.00 VSD Filovci Alojz Berden 041 733 946 Poletna turistična tržnica Tradicionalna tržnica lokalnih ponudnikov z izdelki prekmurskih domačih in umetnostnih obrti. TIC Moravske Toplice, drevored pri Slaščičarni Café Praliné Avgust, med četrtki in nedeljami, od 18.00 dalje TIC Moravske Toplice www.moravske-toplice.com 02 538 15 20 info@moravske-toplice.com Etno četrtek – Künštni Prleki Drugi avgustovski etno četrtek s člani etnološko kulturnega duštva. M. Toplice, terasa Café Praliné in terasa hotela Termal 13. 8. 2015, 20.00 TIC Moravske Toplice www.moravske-toplice.com 02 538 15 20 info@moravske-toplice.com Koncert Siddharte Ne zamudite spektakularnega koncerta. Prodajna mesta vstopnic: recepcija hotela Ajda, kopališke blagajne Term 3000, kavarna Dvorec Rakičan, Pomaranča – Murska Sobota (Kocljeva). Moravske Toplice, bazenski kompleks Terme 3000 15. 8. 2015, 21.00 Terme 3000 gabriela.feher@terme3000.si Pohod po Martjanski poti in postavljanje klopotca Organiziran pohod po Martjanski poti in tradicionalna etnološka prireditev postavljanje klopotca. Martjanci, ŠRC, start pri utici TD Martjanci (igrišče v Martjancih) 15. 8. 2015, 18.00 TD Martin Martjanci jasmina.papic@gmail.com irena.nemes@gmail.com Postavitev klopotca v Prosenjakovcih Postavitev klopotca s krajšim kulturnim programom. Prosenjakovci, počivališče vinogradniške sekcije Prosenjakovci 15. 8. 2015, 14.00 KTD Ady Endre Prosenjakovci Ladislav Vöröš 051 358 675 Turnir za mlajše selekcije NK Čarda 2015 Nogometni turnir za mlajše selekcije U7, U9, U11 in U13. ŠRC Martjanci 15. 8. – 16. 8. 2015 NK Čarda Martjanci 031 602 526 (Andrej) nkcarda@hotmail.com www.nkcarda.com Hokejski kamp 2015 Predstavitev hokeja na travi in trening. Moravske Toplice 17. 8. do 22. 8. 2015 HKMT www.hkmtoplice.com 041 610 745 Etno četrtek – FS KTD male rijtar Tešanovci Tretji etno četrtek s tešanovsko folkloro. TIC Moravske Toplice, drevored pri Slaščičarni Café Praliné 20. 8. 2015, 20.00 TIC Moravske Toplice www.moravske-toplice.com 02 538 15 20 info@moravske-toplice.com 90 let PGD Fokovci Proslava ob obletnici in zabava z ansamblom Navihanke. Fokovci, gasilski dom 23. 8. 2015, 12.30 PGD Fokovci 031 861 991 pgdfokovci@gmail.com Postavljanje klopotca Tradicionalno postavljanje klopotca. Bogojina Avgust TD Bogojina Puhan Jože 031 703 605 Etno četrtek – FS KUD Jožef Košič Bogojina, cimbalist Darko Kržanko, čelistka Valerija Šömen Zadnji poletni etno četrtek z večimi izvajalci – bogojinsko folkloro, pred njihovim nastopom pa bosta ob 19. uri nastopila v Café Praliné cimbalist in čelistka. M. Toplice, terasa Café Praliné in terasa hotela Termal 27. 8. 2015, 20.00 TIC Moravske Toplice www.moravske-toplice.com 02 538 15 20 info@moravske-toplice.com 9. Ivanocyjev pohod Tradicionalen pohod s spoznavanjem kulturnih znamenitosti. Ivanovci 29. 8. 2015, 10.00 TKŠD Ivanovci Vesna Jakiša 051 317 784 Brezplačne predstavitve rotunde s teološkega vidika TIC Moravske Toplice v sodelovanju z Župnijo Kančevci prireja predstavitev romanske rotunde v teološki luči. Selo – rotunda, zbirališče pri brunarici TIC Selo 29. 8. 2015, 16.00 TIC Moravske Toplice 02 538 15 20 Proščenje v Gaju Proščenje sredi goric. Filovci – Gaj (kapelica Marije, kraljice družine) 30. 8. 2015, 10.00 VTD Gaj 031 238 989 Tratnjek Jože XXVII. KOŠIČEVI DNEVI KULTURE Okrogla miza na temo Medsebojni odnosi, sobivanje in sodelovanje Strokovnjaki s področja psihologije, pedagogike, teologije, znanosti se bodo dotaknili dandanašnjih medsebojnih odnosov. Obenem sledi otvoritev slikarske razstave sekcije Likos. Bogojina, kulturna dvorana 28. 8. 2015, 19.00 Odbor KDK Janja Bürmen 031 292 430 Jože Puhan 031 703 605 S kolesom na Zelenjadarski dan Rekreativno kolesarjenje za družine. (Bogojina-Ivanci) 29. 8. 2015, start ob 15.00 pri ŠRC Bogojina ŠD Bogojina Tomaž Gregorec 031 314 989 Zelenjadarski dan Razstava in degustacija zelenjavnih jedi, pridelanih na ivanskih poljih. Predstavitev vsebin na temo zelenjadarska. Ivanci, večnamenska dvorana 29. 8. 2015 14.00 (maša v kapeli), 16.00 (družabna prireditev) Društvo Selenca selenca.ivanci@gmail.com Marko Horvat 070 738 597 Skeč na temo Medsebojno odnosi, sobivanje in sodelovanje Skeč bo izvedel Jure Jurinič – Jurček. Bogojanski ograček 6. 9. 2015, 15.00 Jure Jurinič 031 871 469 Pohod po poti kulturne dediščine Pot kulturne dediščine vodi do Bukovniškega jezera in nazaj v Bogojino. Združite prijetno s koristnim. Bogojina-Bukovnica, start pri cerkvi v Bogojini 13. 9. 2015, 10.00 Franc Donša 041 854 058