Izhaja vsak Setrtek; »ko je ta da.n praznik, pa dan poprej. — Vse požiljatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni LI »t" v Celju. — Reklamacije bo poštnine proste. - Uredništvo: Schillerjeva cesta »lev. 3. „Ivarodi)i List" atane »a celo leto 4 K. m pol leta S K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K «0 yin. Naročnina te plaCnje vnaprej. - Poaameiiia številka stane 10 vin. Oglasi se raCcuiajo po 12 vinarjev ena petit vrata. -> Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Priitoj bine za oglase je plaCevati po poŠti na naslov: ry arodci Liat* v Celjo. marca 1911. Boj za Št. Lenart v Slov. Goricah. Predzadnji torek, 21. iebr. t. 1. so se vršile v St Lenartu v Slov. Gor. občinske volitve. Poročali smo že zadnjič na kratko o sleparijah, ki so jih izvršili tamošnji nemškutarji glede volilnega imenika. Danes hočemo podati pregledno sliko dogodkov pri volitvah. Slovenci so, kakor so to že dnevni časopisi poročali, propadli v vseh treh razredih. Kje leži krivda? Na eni strani gotovo v nemškutarskih volilnih sleparijah. Na drugi strani pa v izdajstvu treh slovenskih mož, pristašev klerikalne stranke. Ta troperesna deteljica se imenuje: 1. Franc Roškar, predsednik »Slovenske kmečke Zveze«, državni in deželni poslanec, 2. dr. Fr. Tlplič, zdravnik in predsednik »Kat. pol. društva«; za šentlenarčki okraj, jn 3. Franc Štupica, c. kr. notar, eden soustanoviteljev narodne stranke, ki pa ji je že takoj spo: četka s svojim nastopom silno škodoval, ta je pred dvemi leti očitno zajadral v klerikalni tabor. Slovenci so upaii na zmago v prvem in drugem razredu. V tretjem se sploh niso spustili v boj. V prvem razredu je bilo razmerje vklub nemškim sleparijam še takšno, da bi bilo moralo priti do žrebanja, ker je nemški volilec Sarnitz, ki je imel 2 glasa, na smrt zbolel. V pondeljek zvečer pred volitvenim dnevom so imeli Slovenci sestanek. Prvo presenečenje. Nenadna bolezen zdravnika dr. Franca Tipliča. Pol ure po tistem času, ki je bilo določen za otvoritev omenjene važne in odločilne seje, prinese domači župnik g. janžekovič nepričakovano vest, da je bil dr. Tiplič pred eno uro pri njem in mu je sporočil, da je nenadoma zbolel. Trgalo ga je bojda v ušesih. Zato se (dr. Tiplič) te seje ne more udeležiti in tudi sporoča, da na noben način ue sprejme kandidature v prvem razredu. Vslea te novice lotilo se je vseh navzočih volilcev bre^ razlike stranke nepopisno ogorčenje. Bilo je vsem na prvi mah jasno, da je zlezel »neodvisni« slovenski zdravnik dr. Franc Tiplič, rojen žalibože v slovenskem Veržeju na Murskem polju, pod klop, menda iz strahu, da bi se ne zameril kakemu nem-škutarskemu mesarju. Jeza in ogorčenje volilcev je bik) tem bolj opravičeno, ker je na predlog Slovencev imenovalo mariborsko okrajno glavarstvu baš dr. Franca Tipliča za zaupnega, moža slovenskih volilcev v volilni komisiji. Vendar pa na predvečer volitev pri omenjeni seji nismo mogli verjeti na kako nemožatost dr. Tipliča in smo vendar enoglasno sklenili kandidirati ga v prvem razredu. To se mu je takoj sporočilo z zahtevo, da strogo ta natančno izvršuje njemu poverjeni posel zaupnega moža v volilni komisiji. Drago presenečenje. Slovenski notar Franc Stopica, doma iz Rlbnicc, kot »Edelmann«. Komaj se je pri že tolikrat omenjeni seji nekoliko poleglo razburjenje zaradi »moškega« postopanja predsednika slov. katol. polit, društva za le-narčki okraj, dr. Franca Tipliča (ta gospod je pristaš klerikalne stranke), je zadelo zborovalce že drugo presenečenje. Prisotni notar Franc Štupica predloži zboru nanj naslovljeno pismo zbolelega Vhicenca Sarnitza, katero je bojda ta podpisal v navzočnosti »nemških« mesarjev Solaka in Slavi-ča. V tem pismu roti Vincenc Sarnitz, ta zagrizeni nemškutar .notarja Štupica, naj se ga usmili in ne gre volit. Potem bi se tudi Sarnitzu v slučaju potrebe ne bilo treba dati prenesti na volišče. Štupica naj bo »Edelmann«, kar je gotovo več ko politika. Priloženo je zdravniško spričevalo dr. Zirn-gasta, da je g. Vincenc Sarnitz »transportabel«. — Toliko nesramnosti bi ne pričakovali! V onem razredu, katerega so nam skušali vzeti nemškutarji ~ najočitnejšo goljufijo - v onem razredu bi naj bil inteligenten slovenski volilec najprej »Edelmann«, potem šele politik, to se pravi, oziral bi se naj na nemškutarje in zatajil svete dolžnosti, ki ga vežejo napram svojemu rodu. Fran Štupica je predložil pisino zboru z izrecno opazko, da se podvrže odločitvi, katero sklenejo zborovalci. In ti so enoglasno sklenili, da se morajo vsi slovenski volilci udeležiti volitev v 1. in 2. razredu Glede Sarnitzeveg* pisma je obveljalo mnenje, da je ta volilec po Zirn-gastovem spričevalu itak transportabel, ako pa ni, pa se naj obrne s tako prošnjo na svoje somišljenike in jih naj prosi, naj ga ne tirajo v smrt. Dostaviti moramo tu, da se je z veliko nevoljo že na predvečer opažalo, da je imel slovenski volilec Franc štupica dolgotrajne konference s proslulim ptujskim odvetnikom dr. Plachkim in nemškim zdravnikom pri Sv. Lenartu, dr. Zirngastom. Nekateri izmed naših niso hoteli verjeti svojim očem, da bi se mogel kdo tako daleč spozabiti in imeti v tako razburjenih časih kake pogovore z našimi najhujšimi sovražniki. Vendar nam je slovenski notar Štupica zagotavljal, da se udeleži volitev. A na volilni dan predpoldne ga je obiskal dr. Plachki nič manj ko trikrat. Tretje presenečenje. Bolezen drž. in dež. poslanca Ivana Roškarja, predsednika »Slovenske kmečke zveze za Spodnje Štajersko« in odličnega bramte-Ija verskih in narodnih svetinj slovenskega naroda. Poslanec Ivan Roškar je bil določen, da voli za slovensko okrajno hranilnico. Pričakovali pa smo od njega tudi dejansko podporo v drugih slučajih, ker ima kot poslanec imuniteto. Bili smo te dejanjske in moralne podpore tembolj potrebni, ker sta prišla nemškutarjem pomagat državna poslanca NVastian in Malik ter cela četa nemških častnih občanov. Vedeli smo poleg tega, dag.poslanec Roškar ta dan (torek) itak vedno pride k Sv. Lenartu, ker dobi za uradni dan hranilnice di-jete 8 K. Teh S K še ni i:;;.vnreč ta gospod nikoli izpustil, čeravno je prihaja! včasi od svojih dijetnin žetev na Dunaju in v Gradcu šele v pondeljek zvečer domov. Na dan volitve, to je v torek, pa prinese ob pol 12. uri dopoldne neki sel od bližnjega Sv. Jurja, kjer je dični orjak Roškar doma, pismo, v katerem nam je poslanec Roškar sporočil, da se je nekaj prehladil in da torej ne more priti volit. To je storil Roškar dve uri pred volitvijo! Vsi smo takoj vedeli, da se je zbal priti v preozko dotiko /. nemškutarji. Radovedni smo na posledice tega pre-sramotnega Roškarjevega narodnega izdajalstva. Roškar je danes, vsaj po imenu, načelnik največje slovenske stranke na Sp. Štajerskem, to je slov. kmečke zveze in kot tak eden izmed voditeljev slov. naroda na Sp. Štajerskem. Ali more klerikalna stranka, ako da le še količkaj na svoje slovensko ime, trpeti tega izdajalca še dalje na svojem čelu? Ni zapustil samo slov. naprednjakov v narodnem boju, zapustil je tudi lastne svoje somišljenike. Samoobsebi umevna je zahteva, da se naj od Roškarja zahteva, da odioži vse svoje mandate, katere je dobil iz rok slovenskih volilcev in — zgine. Po njegovih aferah na nemškem Štajerju, ki so se pred dvema letoma odkrile, bi že to dav-nej moral storiti. Na volilni dan I. — Beg dr. Franca Tipliča. Na pritisk svojih pristašev je šel dr. Franc Tiplič na dan volitev vendar v volilno komisijo. — Toda ne vprašajte, kako in kedaj. Ostal je pri vo-litvi samo takrat, ko je volil tretji razred, za katerega se Slovenci sploh niso vrgli v volilni boj. Takoj po sklepu volitev iz tretjega razreda pa je dr. Tiplič podpisal volilni akt in se odstranil kot slovenski zaupnik iz komisije poprej, kakor je prišel na vrsto prvi volilec drugega razreda, v katerem so posegli Slovenci v boj. Krono pa je postavil poštenjak dr. Franc Tiplič svojemu izdajstvu z begom ob pol 2. popoldne. Ob dveh popoldan se je imela namreč vršiti odločilna borba za prvi razred", v katerem bi moralo priti do žrebanja. Ko je šlo za naš največji interes, da bi slovenski zaupni mož v komisiji pazii na žrebanje ter preprečil vsak morebitni švindel, je vrgel g. Franc Tiplič puško v koruzo in pobegnil z vozom bogvekam, ne da bi bil volil. Upamo, da so sedaj tudi pošteni ljudje v klerikalni stranki spoznali tega človeka in mu bodo dali zasluženo brco. Kajti Tiplič je odslej nemogoč kot predsednik slov. kat. pol. društva za lenarčki okraj in nemogoč v javnem življenju sploh. Na volilni dan II. Izdajstvo notarja Franca Štujrfce. Roškarju in Tipliču se je postavil na stran kot tretji vredni drug notar Franc Štupica, ki se je štu-lil nekoč med naprednjake, a si je iskal zadnja leta varnega zavetja pri klerikalcih. Imel pa tudi ni pri klerikalcih sreče; nikdo mu ni zaupal, v klerikalno posojilnico se ni mogel vriniti in tudi pri okr. hranilnici niso rahlo ravnali z njim. Na dan volitve so kazala že dopoldne različna znamenja, da glede zanesljivosti tega moža ne more biti vse v redu. Pogosti obiski dr. Plachkega in dr. Zirngasta pri štupici so nam dali misliti, da je Sarnitzevo stanje vendar tako slabo, da na kako prenašanje na volišče sploh ni misliti. V tem prepričanju nas ni prav nič motila okolnost, da so ognjegasci postavili pred Sarnitzevo hišo nosilnice, češ, da bi spoznali, kako resno misli Sarnitz na volitev. Trik je bil pre-neumen in preokoren. in sedaj pazite: Četrt ure pred začetkom volitve v prvem razredu so nosilnice naenkrat odnesli. Kmalu nato je pridrvel na zbirališče slovenski volilec notar Franc Štupica in je naznanil, da je raztrgal svojo legitimacijo in da se ne udeleži volitev, ker sta se zbala tudi Roškar in Tiplič. Zastonj se mu je dokazovalo, da bo oki. hranilnica kljub temu volila: če sta tudi Roškar in Tiplič politična falota, ni treba, da bi bil tudi on. A pomagalo ni nič. Naglo je zapustil sobo in se odpeljal na pripravljenem vozu nemškutarja Jnrja Goloba. Ostali štjrje slovenski volilci so se udeležili volitve in propadli s 4 glasovi proti 5 nemškutar-skim. Ves slovenski narod pa naj sodi te dogodke in izvaja iz njih potrebne ptsledice! Mi lenarčki* Slovenci bodemo navzlic izdajicam iz svojih lastnih vrst živeli naprej — in vi slovenski bratje po širni domovini, nas bodete pri nadaljevanju našega boja za Sv. Lenart podpirali. Slovenskim strankam na Spod. Štajerskem. Na Koroškem določa razpravni jezik pri sodni razpravi sodnik; ker so vsi sodniki brez izjeme iv Koroškem nemško nacijonalni (razven v Železni Kaplji), se razpravlja izključno v nemščini in vsi ugovori proti temu kršenju postave ne pomagajo nič. Slične razmere hočejo ustvariti sčasoma menda tudi nemškonacijonalni sodniki na Štajerskem. Med te spada Dr. Granitz v Marenbergu. Pri neki razpravi dne 19. februarja 1911 je ugovarjal slovenski zastopnik dr. Gosak iz Celovca samo po sebi umljivo v slovenskem jeziku. Ker pa je bila tožba nemška, je slovenski zastopnik izrecno izrazil željo, da se protokolira slovenski. Sodnik ie sicer prvotno dejal, da to stori, potem pa se je premislil ter izjavil, da zaradi jednotnosti jezika v aktu zabeleži ugovore nemški. Nato je stavil slovenski zastopnik formelni predlog, da »e protokolira tožbene ugovore slovenski, ker zastopa slovensko stranko na podlagi slovenskega pooblastila. Sodnik pa je ta predlog kot neutemeljen zavrnil rekoč, da principijelno vodi razpravo in protokolira vse ugovore v onem jeziku, v katerem je vložena tožba. Nato vpraša slovenski zastopnik sodnika, če protokolira slovenski, ako je v|ožena slovenska tožba. Sodnik pravi, da to stori, ako se to zahteva. — Torej tako je!! Na nemško tožbo varuje sodnik ex offo nemščino, v slučaju pa, da je vložena slovenska tožba, pa morajo varovati omenjeno načelo slovenske stranke same; ako ne, se gotovo protokolira tudi nemški. V tem obstoja velika nevarnost za naš jeziK pri sodnijah. Kmečke stranke niso podučene v svojih pravicah in tudi nimajo potrebnega poguma varovati te pravice, če bi tudi vedele o njih obstoju. Zato to objavljamo, da ljudstvo poučimo o tej točki, ki ne vsebuje samo njegovih pravic, ampak tuai njegove dolžnosti Glavno nalogo pa imajo slovenski odvetniki. Treba je čuvati vsako drobtino, kajti sicer se tekom let ustvari za nas tudi na Štajerskem neugodna jezikovna praksa, kateri poda kak poljubni minister z jezikovno nar.edbo krinko prava in oblastvene določbe, s katero bi se končno izgnala slovenščina iz sodnih dvoran, kakor se je to zgodik) (vsaj začasno) na Koroškem. Ji političnega jVeta. 50 letnica avstrijske ustave. Dne 26. febr. t. I. je minilo 50 let, kar je izšel takozvani februarski patent, s katerim .se je dala avstrijski državi »stava •■■■ 'ti'i ,• ,■-■ • ij ,j-.>-v',,',. c '■■S 1; . ■ ; ali konštitucija. Marsikatere njene prvotne določbe so se sicer tekom desetletij že morale umakniti napredujočemu duhu časa, vendar je v bistvu ustava Se danes v veljavi. Slovani z ustavo v narodnem «ziru gotovo nismo mnogo pridobili, kajti ustvarjena je tako, da nas nemška manjšina v državi še danes tlači ob zid. Nemci so svojo gospodovalno politiko skrajno surovo izvajali in nas v dišavi in deželah oropali kalikpr mogoče vseh pravic. Vkljub temu pa smatramo Slovani ustavo za podlago našega napredka. •. •; Državni zbor bo razpuščen? Češki agrarni poslanec Stanjek je razposlal na vse zaupnike stranke okrožnico, v kateri opozarja na to, da bo državni zbor v kratkem razpuščen, in naj se takoj pričnejo priprave za nove volitve. Minister za zunajne zadeve grof Aehrenthal i— pojde. Ta mož, ki je našo zunajno politiko s svo-fjinr slepim sovraštvom zoper Slovane in osobito •s svojo protisrbsko goniopopolnoma zavozil, pojae sna — dopust za več mescev baje v Opatijo. Z dopusta se skoro gotovo več na svoje mesto ne po-•vme; Njegov naslednik bo al) sedajni naš poslanik t* Carigradu grof Pallavicini ali pa sedajni naš po-slanik v Petrogradugroi Berchthold. Hrvaški deželni zbor je odgoden do 7. marca. Bolgarski car na Dunaju. Dne 25. febr. je'pri-' • iei bolgarski car Ferdinand obiskat avstrijskega •cesarja. s ti Italija slavi letos štirjdesetletnico svojega ze-dinjenja. ..... - Na Francoskem je odstopilo ministerstvo Bn-and in je senatorju Monisu poverjena sestava nove . vlade. > Iz Kitajske poročajo nekateri Usti, da se tam ^pripravljajo čudne reči. Gibanje proti vladarski hiši narašča. Pričakovati je sprememb na cesarskem prestolu. Tudi za inozemcc se pripravljajo razočaranja. 1 Iz šolske službe. Nastavljeni so: Kot stalni učitelj v Št. Petru pod Sv. Gor. Fr. Levstik, kot šolski vodja v Žusmu Avg. C a j n k o, kot učiteljica v Makolah Marija T u m a. * Živinske kuge na Spod. Štajerskem. Kuga flai gobcu in parkljib; v Novištifti in Šlo-venjgradcu; v Št. Ilju, v Št. Jakobu in Poličkem 1 vrhu nad Mariborom. G a r j e : v Pamečah pri §1. 1 Gradcu (pri enokopitarjih), Svinj ska k uga : v št. Jurju na Pesn. in v Jarenini; v Frankovcih, Podvincih, Pušencih, Sv. Roku in Berstju. -Svinjska rdečica: v Biičečovcih; v Ri-goncah (brež. okraj). % Izkoriščanje ubogih v deželnih bolnišnicah. Kakor smo že porotali, je deželni odbor zvišal oskrbovalne stroške v deželnih bolnišnicah, Ljudstvu 1 prijazni časopisi — celo nemški — ostro napadajo ttFodredbo ter jo imenujejo naravnost nepostavno. Socijalnodetnokratična stranka namerava , tirati - stvar do upravnega Sodišča. Je pa tudi res never-'' jetho, kako bi rad deželni odbor siromašno prebivalstvo gitlil. 2 K 50 v na dan hoče izprešati iz v ubogega bolnika, dočim znašajo pravi stroški bolniška uprave za ertega bolnika na dan kvečemu * 1krono. Ce to ni odiranje, potem res ne vemo. kaj /" se naj še imenuje odiranje. 4 - Boj proti kugi. V Rimu je iznašel neki profe-sor nov serum proti kugi. S svojo iznajdbo se na-poti profesor v Mandžurijo, da tam preizkusi njen učinek. . XLVII. redni občni zbor »Matice Slovenske« se vrši v nedeljo dne 5. t. m ob 10. dop. v Ljub- * Uani v veliki dvorani Mestnega Doma. Od južne železnice. Prestavljeni so; pristav ' Oton Mayer iz Ptuja v Maribor; Karel Olbrich, ,r' uradn. aspirant iz Št. Lovrenca v Slov. Bistrico; asistent Anton Janiček iz Pragerskega v Ponikvo; Rudolf Kotnik, prov. asistent iz Tridenta v Celje; asistent Alojz Gruber iz Celja v Ptuj; asist. Franc Ermacora iz Rimskih 1 oplic v Celje; uradn. aspi-rant Ivan Klega iz PSlfing-Brunna v Rimske Top-lice. * Avstro-ogrska banka je znižala diskont od AK na 4%. ry>H. • Iz sodne službe. Za sodnega kancelista v Lju-;t tomeru je imenovan Ivan Pajk. Protcštantovstvo na Štajerskem* Lansko leto " jč prestopilo k luterš-veri na Štajerskem 610 oseb, ? za 23 več kot 1.1909, -Od tega jih odpade 192 na " Maribor, 9 na Celje in 14 na Ptuj. — Od 1. 1898. je v prestopilo na Štajerskem k lutrovcem 7476 pseb, CV: od teh v Mariboru 1457, v Celju 336 in v Ptuju , 147. — * Za gnojltev jare setve. Zadnjič je pomotoma prišla v list notica glede priloge »za gnojitev jare setve«, katero prilagamo današnji številki. Redka starost. V Gradcu je umrla te dni zaseb-r niča Marija Berger; ki je doživela redko starost in Žalca, dalje iz MoziVja, Trbovelj, Zagorja, Velenja, Griž, Gptovelj, Št. Petra in Št. Pavla in bog ve še odkod. Razpoloženj« je bilo Ves večer na višini, in narodna godba je ,k temu nemalo pripomogla. Plesale so se tri četvorke in Ž češki besedi." Grajati pa moramo malomarnost mnogih plesalcev, ki pustijo sedeti maske, gnejeto okoli vrat in za-branjujejo vhod, a ne smatrajo za vredno vsaj pri polonezi storiti par korakov. To je za mladi svet žalosten pojav in tipamo,, da ga ne bomo več videli. ' ' " Kuga na gobcu in par kijih v celjskem okraju. V celjskem okrajnem glavarstvu se je kuga na gobcu iti parkljih pojavila Samo v gornjegrajskem okraju (Nova Štifta ift okolica). Vendar je že tudi tam izginila in že prihodnji "teden se. proglasi'celjski političen okraj za kuge prOst. Sejmi bodo že v kakih dveh, treh tednih dovoljeni. Celje. (Mladi dr. Premschak kaže nemške ro-žlčke.) Delavec N. (ipieje uredništvu znano!) nam je pripovedoval, kako ga je ob priliki neke zdrav-; niške vizite mladi dr.Premschak psoval, zakaj da hodi k slovenskemu brivcu, ko je Vendar pri nemškem gospodarju lislužben itd. Ta bi bila lepa, da bodo zdaj nemškii(t.ar$ki zdravniki že celo predpisovali, li kakim brivcem naj hodijo Slovenci. Mlademu dr. Preinsbljaiui je tega menda najmanj treba.' '*;vw" Celje. Cesar je podelil gospč Leopoldini Ra-kuseh, vdovi pred mesci umrlega veletržca Julija Rakuscha, zlati zaslužni križec s krono. Laški trg. Tu 50 ;se minoli teden vršile občinske volitve. Slovenci se jih niso udeležili in so bili seveda v vseh treh; ^razredih .izvoljeni Nemci in nemškutarji. i:- •.-.,, Laški trg. Dne 27; t. m. je izbruhnil popoiudne v Rečici nad Laškim pri; posestniku Pinterju, ogenj. Pri vladajočem hudem: vetru je požar v par minutah obsegel vse. Poslopje.' Zgorelo je troje poslopij, tri govedi, dvoje svinj ter vsa shramba pridelkov, P&ftaMMisi o ^sadjarstvu. Ker je sadjarstvo 'zai naše kraje njvečjega gospodarskega pomena, zato bode imel Fr. Praprotnik, 1 nadučitelj v Mozirju, o istem na različnih knflih poučne govore. Opozorijo se torej vsi posestniki, kakor tudi vsi drugi, ki se za to tako velevažnp stroko kmetijstva zanimajo, da se teh predavanj rjr prav obilnem številu udeležijo. Prvo predavanj« bode dne 5: marca pri Sv. Frančišku Ksaverijuv.Sav. dol. Žalec. Tukaj se' r^no bavijo z mislijo napeljati v trgu električno razsvetljavo, Gg. Župan Širca, drž. posl. Roblete: jfr d^i Ttrž^is se. marljivo trudijo s tozadevnimi^načrti,;o v; Žalec. VdezaniniiFP je bilo zborovanje, ki ga tfottet Wi5Ht oKraj. Celje. Maškarada Celjskega Sokola minolo nedeljo v celjskem Narodnem domu se je sijajno obnesla, bodisi glede obiska, bodisi glede slikovitosti, mask. Videl si *u sicilske ribiče in ribičinje, videl dudaše iz Cičarije, videl Turke in Turkinje, Arabce in Arabke, Japonke, Rusinje, Mehikanke; videl si angelje in hudičke, postilionke, metulje, pajke, bebčje, ciganke, spomlad in poletje... kdo bi jih vse naštel, ki šo bili v tej pertri drvžb'? Obisk ie bil lep nele iz Celja, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice, osebito iz Ziuar.tga mostu, iz Št. Jurja 01schowy o pridetov^nip -----^si mivem zborovanju prjneseitrip prihodnjič obširno poročilo..-v .->" ' U'-* '. - ' 1 Občni zbor »Kmetijske podružnice ža Zadrečko dolino« se vrši v nedefiOk dne^., .sušca t; 1. ob ,3, uri p Učitelji pa naj ta nabiralnik kažejo učencem v Svarilo, da naj"ne bodo taki oprav ljivci in denuncijanti, ker enake podlosti napredn« struja hudo obsoja, dasiravnfl pri klerikalcih to čednost velja. ' ■ ' Iz Ivanjkovec. Tukaj se vrŠe v najkrajšem času občinske volitve ter ležijo volilni imeniki že na . ogled. '; v ■• , Središče ima 1170 prebivalcev, od teh 8 Nem-cev (7 železničarjev in 1 potnik v oskrbovalnem sprejetišču). Od teh imamo 68 starcev nad 70 let starih. Pri pogrebu dr. Gcritaka v Ormoža je kaj neljubo dirnilo nemško povelje humskega veter, društva. Društvu bi priporočali privaditi se povelj v materinščini. Svetinje. Krajni Šdlski svet svettnjski je sklenil v svoji zadnji seji. da razširi sedanjo trirazred-nico v petrazredno šolo, in sicer se bodo potrebni prostori prizidali. Ptuj. Tu so zaprli čevljarskega pomočnika Kozodcrca, ker je očeta do krvavega pretepel. -Sin ni hotel dclflti, ampak je raje popival, zato ga je oče zapodil. Sin pa ga je nato pretepel. Lahonci. (Ogenj.) V nedeljo dre 26. febr. ob tričetrt na šest zjutraj :e zsčelo goreti v naši vasi pri Cvetku, torej pri bratu in sosedu, ki mu je tudi zsrorelo pred kotnaj tremi meseci. K?'"o je ogenj nastal, sc sumi različno. Gospodar je bil ravno sedaj en mesec znprt in bi mornl biti t? d?n izpuščen. Požarna bramba A'anjkovska in dva moža hardeške- ga gasilnega društva so bili s priznano hitrostjo z nabrežno brizgalno kmalu pri ognju, ki je bil v ne celo dveh urah pogašen. Ako bi ne bilo požarnikov> bi od vsega Stanja ne ostalo druzega ko kup pepela, kajti od drugih ljudi ni nihče niti za eno žlic® vode zanesel v ogenj, deloma ker so odšli k jutranji maši, deloma ker sumijo to in ono, pomislili pa niso, da bi znalo postati to za nje usodepolno, ako bi potegnil količkaj močneje veter. » > Mihalovci. Med strašno nevihto, ki je razsajala pretečeno nedeljo po naših krajih, je treščilo v Kotnikovo hruško. Ljudje Ugibajo na vse načine, kakšno letino nam prerokuje ta nevihta v sred zime: — Tudi o občinskih volitvah, ki bodo kmalu v naši občini, premišljujemo marsikaj. tz Svetinj pri Ormožu. Pred tremi leti je sklenil tukajšnji cerkveni konkurenčni odbor zidati stavbo nadstropja na sedaj pritlični farovž ter stavbo hlevov. Tukajšnje župnišče ima tri lepe sobe, dve manjši, prostorno kuhinjo ter shrambo za jedila. Vsak razsoden človek bi mislil, da je to zia samskega gospoda dovolj veliko stanovanje, če se pomisli, da ne rabi več ko eno služkinjo, ker nima nobenega gospodarstva. Kaplan je bil sicer že. tu in tam za kratek čas tukaj, da bi bila kaplanija sisternizirana, se ne da dokazati. Da je zahteva po stavbi hlevov celo neupravičena, je samo ob sebi umljivo, ker tukajšnji župnik nima prav nobene nadarbine, torej tudi nč potrebuje hlevov. Ima namreč tako lepo plačo, da se mu ni treba z živinorejo pečati. Razvidno je torej, da ene kakor druge stavbe ril treba in da bo naravnost rop na žepih župljanov, če se omenjeni sklep izvrši. Koj po storjenem Sklepu jc odposlalo okoli 170 posestnikov priziv preti temu na c. kr. namestnijo. Rešitve ni prav nobene. Pri nižjih instancah se to vse nekako čudno obravnava, da smemo upati, da bode vlada pritrdila nepostavnemu sklepu tukajšnjega cerkvenega konkurenčnega odbora. Zupljani bodo morali plačati okroglo 10.000 K v teh slabih gospodarskih razmerah. V žepu bode sicer vsak svojo pest stiskal, na zunaj pa bode večina seveda dalje dr-vila čez drn in strn za g. župnikom, bode volila spet taki konkurenčni odbor, da bode dovolil še na-zidanje drugega nadstropja na farovž, če se bode le kateremu župniku »potrebno« zdelo. Železniški most v Ptuju v nevarnosti. Tehnični uradniki ptujskega okrajnega glavarstva so dognali, da je Drava tako spodkopala in poškodovala stebre; ki nosijo železniški most čez Dravo v Ptuju, da se bode moralo iste popraviti še pred pomladanskimi povodnji, drugače se utegne zgoditi velika nesreča. tfariborsKI ofraj. Frani. Giril-Metodova podružnica za Fram in bkolleo je imela dne M-A svečana,-v gostilni g. JNL Turnerja svoj občni zbor. V odbor so izvoljeni gospodične in gospodje: Karol Cernej,. pos. Fram, predsednik; Franc Stern (Vrhošek), pos. Planica, namest; Marica Pirkmaier in Marica Lavtar, učit. Fram, tajnica oz. blagajničarka, odborniki: Val. Predati? pos. Planica, štef. Lešnik, pos., Fram, L. Šerbinek, učitelj, Fram in Nace Skrbinšek, Šol. vod. Planica Pregledovalca računov sta gg, dr. Turner in dr. Rosina. Turnerjevej gostilni se je za nabiralnik izročila diploma C. M. družbe. Predlagalo se je, naj bi se pri glavnem vodstvu družbe dosegla sprememba pravil v tem smislu, da bi krajevni odbori imeli pravico, v ozira vrednih slučajih znižati ud-nino na eno krono, ker bi se potem pridobilo mnogo več udov. Mnogo je pristopilo novih udov, nekaj jih je še pa obljubilo pristopiti. Naša podružnica vzlic strastnej protiagltaciji in hujskanju (žalibog od slovenske- strani) vidno napreduje. To nam jasno kaže, da so naši ljudje, zbrani v podružnici, samostojno misleči, zavedni Slovenci, ki se ne dajo njko-mur komandirati. Živahne zabave po zboru skoraj ne more nobeden vdeležencev prehvaliti. »Tako veselo In prijetno že dolgo ni bilo v Framu« sc vedno sliši. Pri srečolovu, prekrasnem petju fram-ških pevcev, pod vodstvom g. Šerbineka, napitnicah in plesu šo ur.ee tako bitro minile, da smo se čudili, ko Je prišel čas ločitve. Bili smo zbrani zastopniki vseh političnih strank na Slovenskem, * tukaj smo se čutili samo Slovence >narodnyike, tako da ni prišlo do najmanjšega nesporazumljenjgt ali razpora. Res so se prireditelji mnogo trudili, a da se je vse tako izvrstno obneslo, imamo se razven njih še posebno zahvaliti našim vrlim, zavednim Pbhorcem, ki se ne ustrašijo ne dplgega, slabega pota in nočne teme, ne drugih Žrtev, kadar je treba izpolniti svojo narodno dolžnost. Posebno dobro so bili zastopani naši zvesti Planičani. Hvala jim in na svidenje še večkrat! Ruše. Dijamartno poroko sta obhajala na pustno nedeljo zakonska Peter in Marija Reber-nlk, gostača v naši fari. Mož je star 88, žena 86 let. Imela sta 12 otrok, živi jih 6. Starčka imata že 6'vnukov. Redkima slavljencema — naše čestitke! Čitalnica v Selnici ob Dravi si je na občnem zboru 12. t. m. izvolila sledeči odbor: I. Kotblen-ko, predsednik, F. Sagaj, podpredsednik, I. Božiček, tajnik, F. Kovačič, blagajnik, A. RakoviČ, knjižričar. Odbor torej sestoji iz dveh bojujočih sc političnih strank. Naj velja: za Slovenstvo v boj! — Janžev vrh pri Selnici ob Dravi. Zadnjo čitalnično veselico so naši praremčtirji bojkotirali, dasi živijo od grošev članov Čitalnice. Drugo nedeljo so se zbrali vsi ti tiemčurski. »kulturorosci * « tisti gostilni, kjsr jc imela Čitalnica veselico, češ,. danfes smo prišli mi. In res je prišlo nekakih pa. germanskih karikatur. Tam so seve zabavljali čew Slovence, ter delali načrte, kako jih uničiti. Na tak način, če gredo ti kulturonosci mimo zavedne slovenske hiše, ter kričijo z izpitim glasom prav pu tevtonsko »Heul und Sieg«, seve ne bo rešeno to nemštvo in tudi ne Slovenstvo pobito. Svetujem*, da mirujete, drugače pridemo z imeni na dan! — Heul! — Poslušalec. Janžev vrh pri Selnici ob Dravi. Zadnji dopis je našega >Burgermeistra« g. Malija po domače Filpa tako razdražil, da se jim je baje žolč razlil. Hitro, ko so prečitali dopis, so hoteli te presnete drzne bindišarje iti tožit. Šele po drugih so izvedeli, da zavoljo dokazane resnice ni kos tožiti. -Zdaj so pa začeli celo našega č. g. župnika sumničiti. češ da on piše v >Nar. List«. Ha, ha. ubogi duševni Filp, politik pa ste! — V naši fari pa so jako hudomušni ljudje in ti so našega Filpa začeli pozdravljati z »habedijere«, dočim g. Filp lepo slovensko odzdravijo, dasi so slovensko pozabili, dajč pa ne znajo nič. Obžalujemo, da imajo ženo, ki je zavedna Slovenka iz Puščave. Priporočamu ženi, naj vzame korbač, ter tira svojega soprog« Filpa v Puščavo, da se naučijo tam slovenskih še;< in čustvovanj. Opazovalec. Cerkveni tat obsojen. Lani junija mesca je bila kakor smo takrat poročali, okradena kapucinska cerkev v Reki. Ukradenih je bilo zlatnin in srebr-nin za nad 1100 kron. Tatu sc končno zasačili julija mesca v Mariboru v osebi 231etnega Simona Pod-lipnika iz Zgor. Pristove pri Ptuju. Dne 25. febr. ga je okrožna sodnija v Mariboru obsodila na 5 let težke ječe. Maribor. Za upravitelja moške kaznilnice je imenovan dnzdajni upravitelj obeh deželnosodnih jetnišnie \ Trstu. Jakob Pascolotti. Črna smrt. M. V. Brezovuik. Lani nas je strašila kolera in, komaj se je polegla nevarnost, se je oglasila na daljnem vzhodu, njena strašnejša in grozovitejša sestra — kuga. Dan za dnevom prinašajo časopisi obupnejše vesti in mnogi se boje, da bi se zanesla potom sibirske železnice iz Mandžurije tudi k nam. Praznoverni-ki pa bodo rekli, da je prorokoval Halleyev (Helijev) komet že lani kolero in kugo. Utrdilo jih bo v njih trditvi tudi dejstvo, da se je tudi v tistih letih, ko je razsajala strahovita kuga v Bizancu (1. 531), v Liguriji in na Benečanskem (1. 565) pokazal na nebu krasen komet Lampadius. Babjevercu je sicer škoda dokazovati, da je vse to neumna govorica, ker bi ne prišel do cilja; popisati pa hočem v glavnih potezah vzroke, ki pokličejo kugo v življenje, kako.se bolezen pojavi in razvije, ter vse one okolnosti, ki jc pospešujejo, da se pouči bralec sam in ne bo delal krivic kometu. Razločevati moramo dvoje vrst kuge. Tako-zvano bubonsko ku£o in pljučno kugo. Prva je po-gosteja in se pojavi v začetku epidemije navadno vedno. Bacili, povzročitelji bolezni, prodro skozi male rane v kožo in odtod- v mezgovne cevke (Lymphbahnen), kjer se neverjetno hitro množe. Z mezgovnimi cevkami v zvezi so mezgovne žleze (Lymphdriisen), v katerih se bacili definitivno nasele. V par urah, najkasneje v treh dneh, otečejo žleze hudo in povzročajo strašne bolečine. Temperatura telesa se hitro dviga, bolnik postane preplašen. Vname se tudi sosedno spojeninsko vezivo (Bindege\vebe). 1 am, kjer so se zarili v kožo bacili, se pojavijo mehurji, takozvani kužni karnu-kelni. Najrajši na vratu, pod pazduho in pod kolenom. Odtod je tudi dobila bubonska kuga svoje ime. Ta vrsta kuge je manj nevarna za okoliš, kei obdrži bolnik bacile v sebi. Če pa prerijejo bacili žleze in pridejo v kri in jo zastrupijo, potem postane stvar hujša. Ves nadaljni proces se odigrava sedaj v pljučih, skozi katera teče zastrupljena kri. Pljuča se hudo vnamejo in bolnik izkašljava slinaste izmečke, v katerih je nešteto kužnih bacilov. Izmeček je rjaste barve, pomešan s krvjo. Tak bolnik seveda okuži ljudi, ki pridejo v dotiko z njim. Ti bacili so pa tudi mnogo hujši, kako, žlezni; povedal bom pozneje, zakaj. Ta vrsta kuge je imela v srednjem veku ime »črna smrt«. Kuga je bolezen podgan in njim sorodnih glo-davcev. Hišna podgana, ki živi v Mandžuriji v velikih množicah, ima na svoji koži bolho, ki se imenuje pulese cheopis. Podgana, ki ima v svoji krvi kužne bacile, okuži bolho, ki je pila njeno kri. V bolhinem telesu živijo taki bacili lahko po več dni in, če pikne taka bolha, ki gre rada na človeka, človeka, ga okuži. — Bacili se zarijejo v žleze in tako nastane bubonska kuga. Ako nastopi vlažno vreme in se ljudje prehladijo ter dobe nahod ali vratne katare — potem so posebno sprejemljivi za bacile, ki jih vdihavajo. Med tem namreč je ta ali oni bolnik, ki ga je okužila bolha, zbolel na pljučni kugi in izmeta 1 bacile, ki plavajo po zraku. Tako nastane splošna pljučna kuga, kakršna je zdaj v »Mandžuriji. Ljudje dobro vedo, da so podgane vzrok kuge. Če začnejo brez drugega vzroka poginjati v velikih množicah, potem vedo ljudje, da so obolele 2a kugo in se Izsele iz tistega kraja. Razen podgan živi tam tudi soroden ^lodavec, takozvani tabar-gana. Ljudje vedo, da je med njimi doma kužni bacil in zato jih ne jedo. Leta 1902. je nastala med temi živalmi kuga na severni strani Himalaje in odtam prešla na ljudi. S podganami pa se tudi kuga zanese v daljne kraje z ladjami. Zato pa se okužijo najprej lukc, tam, kjer se najlažje nasele podgane — po bej;-nicah in siromašnih stanovanjih. In tudi tukaj se vidi. da gre s kugo roko v roki poginjanje podgan. Pri nas se ni bati, da bi nas okužile podgani... Hišna podgana namreč, ki ima na sebi bolho, ki gre prav rada na človeka in ga okuži, je bila pri nas pregnana od črne podgane, ki ima tudi bolho, a ta ne gre na človeka. Redkeje okužijo človeka pasje bolhe, ker se med psi ne pojavi kuga tako pogosto in le takrat, če sq,bili okuženi od podgane. Bacili, ki povzročajo kugo, so ovalasti in se neverjetno hitro razmožujejo. Plodijo se pa tako, da se iz enega, kot matere, napravita dve hčeri Po največ takih bakterij se razmnožuje na ta način. ki ga imenujemo amihotično deljenje. Oba bacila, ki sta nastala po deljenju iz enega, se zopet delita v dva in tako gre to naprej. Zato se kuga tudi tako hitro širi. A eno lastnost imajo ti bacili, ki jih skraja dela manj nevarne. Če pride namreč bacil iz podgane v človeka, ni tako hud, ker se mora šele prilagoditi človeškemu organizmu. Neprimerno hujši nastane šele, če pride iz človeka na človeka. Zato je pljučna kuga tudi mnogo hujša, kakor žlezna ali bubonska, kakor sem omenil že prej; medtem ko umrje na bubonski kugi 50—75 ljudi izmed 100, jih na pljučni kugi umrje SO—100. Cepilo, ki ga rabijo proti kugi, je zelo nezanesljivo. Pri pljučni kugi ne pomaga nikdar, pri bubonski le redko. Zdravniki in drugi, ki imajo opravka z okuženimi, si dajejo pred obraz krinko, ki je namočena v jodoformu in se tako varujejo. Huda praznovernost in trmoglavost ljudi \ Mandžuriji je kriva, da se kuga razvija vedno bolj in bolj. Najboljše in najvarnejše sredstvo je, da se bolniki izolirajo v posebnih bolnišnicah, kjer nimajo dotike s svetom. Mrliči pa se morajo pokopavati po predpisu. Domačini — Kitajci pa tega ne delajo. V praznoverju kličejo različne čarodejnike, ki naj bi zagovorili bolezen in zato skrivajo bolnike; pokopavajo jih pa zelo 6labo, tako da bacili lahko škodujejo tudi še potem, ko bi bili sicer pri pravilnem pokopu mrtveca nenevarni. Odlični bakterijologi nas tolažijo s tem. da kugi ni mesta pri nas. Če bi se kje pojavila, se bolniki takoj izolirajo in iz tistega kraja bi ne smel nihče kam drugam^ne da bi se preje preiskal. Da bi se pa zanesla kuga k nam s pismi in drugimi pošiljat-vami iz okuženih krajev, se tudi ni bati, ker je že davno dokazano, da se bacil, če ni v telesu, kmalu osuši ter postane nenevaren. Po »Naši Bodočnosti«. --;-|_g- pruftVcnc in druge prireditve. ..Dijaška kuhinja v Celju" ima svoj izvanrelni občni $bor v nedeljo, dne 5. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne v posojilnični dvorani „Narodnega doma" v Celju. Iz Petrovč. Ciril-Metodova podružnica je priredila v nedeljo, dne 19. svečana v gostilni g. Ježovnika veselico z gledališko predstavo „Trije tiCki". katera je v vsakem oziru izborno uspela. Naši vrli diletanti so pod vodstvom g. nadučitelja Slanca rešili svoje uloge tako imenitno, da se je v prostorni dvorani natlačeno občinstvo venomer treslo samega smehu. Povse izborno je igral krojač Nace Iglač. piskrovez Joško Štrbencl. sodnik, krčmar in njegova žena Špela, sploh vsi brez izjeme so vredni pohvale. Domači mešani pevski zbor, ki si je priboril pod spietnim vodstvom g. učitelja Pregelj-na že lansko leto s svojim izbornim petjem obilo lavorik. je vse navzoče naravnost očaral. Pesem o ,,Lanskem fantiču, ki pozabljen še ni" se je morala menda petkrat ponavljati. Po predstavi se je med veselim petjem razvila tako lepa domača zabava, da se je vsakemu udeležencu čitalo z obraza veselje in zadovoljnost nad tako dobro uspelim zabavnim večerom. Vsa čast in zahvala gre našim vrlim igralcem, pevcem in vsem tistim, ki so imeli s t« prireditvijo trud in skrb, istotako vsem dragim domačim in tujim gostom, ki so nas počastili s svojim prihodom in tako pripomogli, da smo preživeli par veselih ur v krogu ljubih prijateljev in znancev, za našo dično drnžbo pa pridobili spet nekaj svetlih kronic. — Na vsestransko željo se bo ta prireditev po Veliki noči v prid „Požaroe brambe*v Arjivasi" ponovila._____ Laški trg. Letcšnji občni zbor tukajšnjega »Bralnega društva" ni bil ravno v stanu, nuditi bogve kako zadovoljivih podatkov glede izvrševanja društvenih načel in namenov, pač pa je opažati, da se navzlic še vedno številnim nepovolinim okoliščinam razmere vendarle nekako boljšajo, dasi polagoma. Naloga novega odbora bode, zastaviti vse sile, da spravi društvo v neposredni bodočnosti na zeleno vejo. Gotovi koraki v to svrho so že storjeni. Kot najvažnejšo in najnujnejšo smatrati je seveda akcijo za prenov-ljenje oz. nabavo povsem novega diletantskega odra, glede česar je odbor stopil z raznimi faktorji že v potreben dogovor. Ker bode trebalo za udejstvitev ravnokar omenjene ideje dokaj penezov, sklenilo se je na občnem zboru prodati društveni glasovir. (Opomba: Isti se odda vsak čas in sicer jako ceno — kakih 80 K, ke' za nas nima posebnega pomena. Nedostaje mu samo malo poprave. Kdor bi se zanimal zanj, naj se izvoli zglasiti v „Pivnici § 11", kjer izve nadaljnje.) Iz Bo5ne pri Gornjemgradu. Predpnstna veselica domače požarne brambe je krasno uspela. Ker se je pričakovalo tudi mnogo po^etnikov iz okulice, se je omenjena veselica priredila za domačine že v soboto zvečer, dne 18. februarja in se je za okoličano drugi dan v nedeljo popoldne ponovila. Obakrat je bila prostorna sobana v stari šoli nabito polna. Pevske točke domačega moškega zbora, kakor tudi burka „Mutast muzikant" so se izvajale z vso natančnostjo. Diletantje (Rop Tončka, Rop Joško, Levar Micka ter Levar .Toško in drugi) so želi za svoje izborno pogojene vloge burno pohvalo. Mnogo smeha so povzročile tudi žive senčne slike (zobobol, rak v trebuhu, igra na karte in huda žena), katere je z omenjenimi diletanti proizvajal domači nadučitelj g. Josip Bizjak. Veliko živahnosti je kazal tudi ribji lov, katerega je vodila nadučiteljeva soproga, gospa Fina Bizjak. — Da je pa veselica tudi v gmotnem oziru najlepše uspela, gre prisrčna zahvala okoličanom iz Gornjegagradfc, Ljubnega, Smartna in Noveštifte. Po.-selmo se zahvaljujemo še okoliškim poža'rnim hrambam in zlasti gornjegrajski, ki nas je posetila s svojo godbo. ki kaj drži na ohranitev zdrave kože. osobito. ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kolo in belo polt, se nmiva samo z Steckenpferd - lilijnomlečnim mita (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. Kmetijsko bralno društvo na Ložnici pri Žalcu si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se tem potom vsem onim ee-njenim damam in gospodom, ki so mn za njegov srečolov dne 19. svečana 1911 blagovolili pokloniti dobitke, oziroma ga v denarjn podpirali. i. Naraks, t. č. predsednik. Iz Šmarja pri Jelšah, čitalnica priredi v soboto zvečer dne 25. t. m. y dvorani hotela Habjan kostumni venček. Priprave za to veselico se že pridno vrše in tndi dame šivajo skrivoma svoje kostnme. da nas bodo ta večer tem bolj razočarale. Sliši se, da se bode celo „Kurent" pripeljal z zrakoplovom v plesno dvorano in bode krožil nad plesalci. Pri bnfetih pa bode nam zopet nežni spol ponujal zgovorno različne tolažbe za želodec in dobro voljo. Ker torej obeta biti ta veselica jako zanimiva, bode gotovo slavno občinstvo napolnilo vse gostilniške prostore. Iz Podsrede. V nedeljo, dne 19. februarja so uprizorili naši vrli tamburaSi in tambnrašinje v gostilni g. Jazbec« veselico, katera se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. S kakšno sigurnostjo in navdušenostjo so izvajali vse točke, smo se kar čudili, če pomislimo, kako je sploh mogoče v tako kratkem času toliko doseči, kajti vaje so se šele po Božiču pričele. S tem svojim prvim nastopom so nam pokazali naši tržki fantje in dekleta, kaj se da z vztrajnostjo in marljivostjo doseči in na svoj uspeh so lahko ponosni. Upamo, da nam še večkrat nudite tako prijeten užitek in zabaven večer. Največja zasloga gre vodju tainbnrašev. g. A. Potočniku, ki se je toliko žrtvoval in trudil. Mnogo smeha je povzročil tudi srečolov, pri katerem se je krog 150 dobitkov razdelilo. Udeležba je bila nad vse dobra, kajti prostori so bili natlačeno polni in smo imeli čast pozdraviti tudi goste iz Kozjega in Št. Petra. Ciril - Metodova ženska podružnica v Ptuju priredi dne 5. marca t. 1., ob 8. uri zvečer v dvorani „Narod. doma-1 gledališko predstavo, trodejanko ..Mati". Pred predstavo govori g. Ivan Prekoršek, ' Slovenski Obrtniki v Ljutomeru, so priredili v nedeljo. 20. t. m. svoj obrtni plesni venček. Čisti dobiček 38 K 45 * je slavni odbor pokionil _Podpornemu društvu za ubožne učence Franc - Jožefove šole v Ljutomeru", za kar izreka odbor tem potom najiskrenejšo zahvalo. Blagajničarka Nina Ivančič. predsednik Fr. Zacherl. ,,Slovensko pevsko društvo v Ljutomsru" uprizori dne 5. marca veliko narodi;o igro v 5 dejanjih „Rokovnjači". Spisal po Jurčič -Kersnikovem romanu Fr. Govekar — Dvorana gospe Terezije Knkovec v Ljutomeru. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži po 1 K 20, 1 K, BO v. 60 v, stojišča 30 v. K obilni udeležbi vabi odbor. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima I. redni občni zbor dne 4. marca 1911 ob 8. uri zvečer v prostorih „zum grttnen Anger". Leonhardstrasse 3. Spored običajen. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu priredi svoji IV. redni občni zbor v soboto, dne 4. marca 1911 v gostilni „Zur grttnen Steiermark" (Radetzkystrasse). Začetek ofc 8. uri zvečer, spored običajen. Klub s ovensvih amater-fotografov v Ljub jani naznanja vsem svojim članom, ua namerava prirediti v majniku prvo splošno amatersko razstavo. Razstave se lahko udeleže samo društveni člani z najrazličnejšimi predmeti. Odbor si bode prizadeval, da dobi razstava jednotno lice, kjer bodo !a!iko našli vsi različni sujeti in vse raznovrstne tehnike svoj prostor. Odbor bo tudi skušal, da poda prva razstava kolikor mogoče popolno sliko razvoja amater-fotografske umetnosti na Slovenskem. Opozarjamo torej že sedaj vse člane društva, naj se začnejo pripravljati za prvo razstavo, s katero hočemo tudi dokazati javnosti, da smo na tem polju važen faktor, s katerim je treba računati. Odbor. Akad. društvo „Adrija" v Pragi obhaja dne 4. marca t. 1. petletnico svojega obstanka s slavnostnim zborovanjem, ki se vrši ob 8. uri zvečer v rest. Choderi (Praga D. Ferdinand. tž). Tov. L. Brunčko bo predaval: Narodno rad. dij. gibanje in „Adrija", njegova reprezentantka (češko) in tov. R. Krivic: Kratka sinteza narodno rad. dij. gibanja: — pogled v bodočnost (slovensko). Po vsporedn poje drusrivan pevski zbor. Somišljeniki in prijatelji društva se vabijo. JLoterijsive ste vi S Ke. Trst, 25. februarja 1911: 26, 25, 81, 11, 83. Line, ,. „ ,. 19. 52, 88, 7. 16. Kalhreiner feeippova sladna kava _r\ služi zaradi svo-jiffa nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava! Po ceni; in zdrava. Stavbeni prostor na lepi solnčni legi, 8 minat od mesta Celja oddaljen, se proda po zelo nizki ceni. — Vpraša se v gostilni ..Skalna klet" pri Celju. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sv. Lenart v Slov. gor.: Druge reči pridejo prihodnjič. Hvala! — Svetinje: Prosimo za dotična poročila* vedno. Vam bomo prav hvaležni!! Pozdrav! — Dobova: Takih osebnih stvari ne moremo prinašati, ker so tožljive. Kaj drugega! — Dol: Veliko preosebno in vse tožljivo. — Velenje-Šaleška dolina: Ravno tako! — Dobova: Takih krajevnih prepirov vendar ne moremo kot resen politični list prinašati. Če hočete kot »Poslano« ali kot inserat proti plačilu, potem že! — Celovec: Šele dane* sprejel, ko list že v tisku. Prihodnjič. Hvala! Pozdrav ! Podporno društvo za slov. visokofiolce na Dunaju je prejelo do 18. svečana sledeče darove: Po 100 K: dr. Franc Munda. em. odvetnik v Ljubljani (usta-novnina) in posojilnica v Mariboru; 50 K: dr. Al. Rant, c. i. k. pom. kom. (ustan.); 30 K: Kmetska pos. vrhniške okolioe: po 20 K: drž. posl, dr. Iv. E. Krek. odvetnik dr. Fr. Novak, bran. in posojilnica na Doln in mestna občina Kamnik; 12 K: prof. dr. Leopold Poljanec; po 10 K: odv. dr. Tom. Horvat, vseuč. prof. dr. Mat. Murko. kroj. mojster An' Presker. župnik Iv. Vrbovnik. županstvo St. Peter na Krasu in Kolinska tovarna za kav. primes ; 8 K: fin. tajnik dr. Val. Žan; 6 K : pristav Jak. Lah ; po 5 K: notar Juri Detiček. višji kontrolor .Tan Klemenčič. c. kr. poštarica Dora Klobovs. prof. Štef. Podboj, notar Anton Šlambeiger in posestnik .Tanko Vihar; po 3 K: parna opekarna A. Beile in trgovina s klobuki Sedej - Strnad ; po 2 K : zal. gramofonov Ivo Bajželj. zal. pohištva Fil. Fajdiga, prof. Saša Šantel in neimenovana gospica. Skupaj 500 kron. — Društvo je izdalo letos že 4405 K. prejelo je pa z lanskim prebitkom vred samo 44ti2 kron. Očividna je nujna potreba. i'aiove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident južne žel. v p. Dunaj III. Reisnerstrasse 27. ]i Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 2 vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. lahko zasluži vsakdo v mestu in na deželi, tudi v čisto malih krajih. Pošljite svoj naslov na do-pisnici na tvrdko Jakob KSnig, Dunaj VII-733 (Postamt 63). 3 10-1 Po ceni meso! Vsak dan se sveže kolje; 5 kg govejega, telečjega (od stegna) ali ovčjega mesa samo 4 K. 5 kg svinjskega 51, strogo solidna postrežba. Ver reflektiram na stalne stranke, franko po povzetju. — Meso je tekom 24 ur na mestu. BerKavics ailer, M. Herlncse, Ogrsko. 121 3-1 Podpisani izjavljam, da sem nepremišljeno in v naglici imenoval gosp. Jakoba Zagmeistra goljufa, katero besedo preklicujem in izjavljam, da je on poštenjak. LAVA, dne 26. februarja 1911. 108 i Janez Baumkii>chnex>. Vabilo na redni občni zbor Hanilniee in posojilnice t Središču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se ima vršiti v nedeljo, dne 26. marca 1911 ob 3. uri popoldan y posojilničnem prostoru s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva. 117 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenjo letnega računa za leto 1910. 4. Razdelitev čisteera dobička. 5. Revizijsko poročilo. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. #Vhtfif.'U7 i'* A." A" A" i. " ■• A i. " . Dabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice u Rogatcu registrouane zadruge z neomejeno zauezo, ki se bo vršil u nedeljo, dne 12. marca 1911, ob 2. uri popoldne i> lastni hiši ===== u Rogatcu. == DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računov za leto 1910. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. 11« i Jožef Berlisg, načelnik. Vabilo na Posojilnice v Gornjemgradu ki se vrši v soboto, dne U. marca t. I. ob S 2. uri popoldne v uradnici. S DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega sklepa za leto 1910. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Sprememba pravil. 5. Predlogi. ii51 Nabeistvo. naprodaj IS okoL 100 klaffer bukouih dri) ki so letos cepljena in 1 meter dolga. Dobijo se pet minut od kolodvora v ^laslinju ter bi se tam nalagala v vagone. Anton Šgslichal, Sv. Ilj pri Mislinju. 111 3-1 Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je ns 25-1 Jlustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 180. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „llustrovani tednik", Ljubljana. Zahvala. Za številne dokaze ljubeznivega sočutja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela z nepričakovano smrtjo naše dobre matere, babice itd. Katarine Žitek veleposesfnice v Bnčečovclta izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč lajšat nam našo pregloboko žalost med boleznijo, zlasti ob smrti ter za mno-gobrojno spremstvo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in nadnčitelju g. Cvetku za v srce segajoči nagrobni govor. Bog povrni tisočero vsem! 114 Ljutomer - Bučečovci, dne 22. svečana 1911. Žalujoča rodbina: Karbova in Franc Žitek. Ktnctji -sadjerejci! Za pomladno sajenje se Vam priporoča edino le močna in visoka drevesca saditi ter tukajšnjemu spodnještajerskemn podnebju uga-jajoče'' vrste izbrati, kakor u. |>r. izmed jabolk vel. renski;!bobovec. se sadi ob eestih in travnikih in je za kupčijo in mošt poraben. Kanada, Bau-manovi in Ananas kosmači, za kupčijo in mošt poraben. rižasti Kardinal in štaj. zimski mašancelj (žlahtne namizne in dobre kupčijske vrste). Izmed hrušk nauiizae vrste: Dielova maslenka, žlahtna Lojzika, zimska dejianovka in štajerska moštnica za mošt. Drevesca stanejo v velikosti nad 21/2 izvan-redno pri večjem naročilu 70 vinarjev komad. Kakovost vrst je zajaračeoa. Itmi Marine, Št. ?aM pri Preboldu Savinska dolina. 110 2-1 Iščem za kmetijstvo treznega, v hmeljereji iz- urjenega 100 3-1 hlapca kateri naj bi nadzoroval poljska opravila. — Ponudbe pod ,1911 restante Žalec*. m Pozor pred ničvrednimi izdelki. Tomasova moka je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za č stost. za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpastne in za finost zmletja Tomasove moke. pod znamko ,štiri peresna' znane, že nad _ 30 let rabljene in najboljše preskušane. jamči 113 15-1 prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn za Tomasovo moko na Dunaja I, Bauernmarkt 13. ■ ". ,'VA , A >; (Si*?-, na okrajni cesti blizu trga ležeče dobro oskrbovano posestvo z lepim gozdom. Poslopja so v najboljšem stana. Na posestvu se lahko redi troje goved. Nizka cena. Ugodni plačilni pogoji. Natančneje pove Matko Leinik, Vojnik. , iig ,1 Veliko presenečenje! V življenju nikdar več trte prilike. 600 komadov samo K 3'80. 90 3-3 Krasna pozlačena preo. anker ara t verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa Iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce. 1 usnjata denarnica. 1 par man-letnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za, razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in Se čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z nro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80» Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jungwirth, Krakov štev. B/103. N6. Če se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-; angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. Proda se po jako nizki ceni 94 3-3 za vinograd. Kolje je samo kostanjevo, cepljeno, močno in lepo izdelano, 2 in pol m dolgo, na oba konca ošpičeno. Zraven 86 proda tudi popolnoma v dobrem redu, še ne dosti rabljen. Cene se izvejo pri i Andreju Marincu v Gomilskem pri Celju. I *** 5000 K zaslužka ^>#1 1 plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 kosov za samo 6 H ni priložnostni kup in sicer: I prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno g«.-tancijo tovarne, 1 air.erik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniski in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož, (5debu), I eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontono* z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravili orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf iepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stan« K 6*—. los a Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: A. Gelb, razpoilljalnica Krakov 423. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robce, zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. x ' w Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja Prva Hisnčka tvornica tam buri c J. Stjeoušin, Sisak Hrvaško. Odlikovan na pariški razstavi 1.1900 in namiianski razstavi leta 1M)6 Razen tamliuric iu skladbzatam-tmrce ima razna |>on'*a prinaša tudi kvasi.e tamburaške ikladbe in s ane na l(t<> samo 8 kron. 55 i.'-3 mi, Jp: odšel % f J 9. februarja. Je bete barVe z rumenorjavimi lisami. — Ime mu je „ rotšilt . Prosim, če se kje znajde, naj se kf mi naznani. ■ ■ - -V Franc Doblšek, mesar v Rečici na Paki. 109 i Da si ohraniš zdrav želodec je odvisno v prvi vrsti t ohranitvi, pospeševanja in urejevanja prebave ter v odstranjenju neprijetnega zaprtja. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmornosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolesti sredstvo, ki vse to ablaži ali pa odstrani, jd :jjr? Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo!?.Vid rdeli Zfc- voja nosijo postavno določeni varstveni znak. ClLA?NA ZAtO^A lekarna B. Fragnerja, ki.,dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, lial& strani 203, vogel Nerndove ulice. Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2 —, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2*80 se pošlje velika steklenica, za K 4 70 dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. < ' > Zaloga! v tkarnah Avstro-Ogrske. 80 4-4 Vse vrste :■>'!■'• '-r i . ' (mlatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-. skušnjo od tvrdke , K. & E. Ježek Zastopstvo in zaloga v Celju: Šarlah Jernej, Gaber je 124. Plačilo tudi na obroke. . De ano iz najboljši snovi! ® a> •a » rt e S >o e cd 'ta M Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jevo milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pieifer in znamka tiger. Delano iz najboljših snovi! M j» 0 3' O; •f? 9r- a 1 m p* IM O. o CD 107 8-8 .3 . i iim O imovini »Glavne posojilnice v Ljubljani* registrovane zadruge z neomejeno zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. februarja 1911 i ^ konkurz. 'Pi Konkurzid komisar: G. ki', dež. sodni svetnik dr. J. Toplak v Ljubljani. ' Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tej sodniji v izbi štev. 123 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30. aprila 19li. Narok M Hkvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. C. kr. dež. sodnftja v Ljubljani, odd. in.v dne 13. febr. 1911. Naročila sc Izvršujejo z obratno pošto. — [Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. II NAZNANILO! Ravnema občinstva naznanjam, da sem prevzel brlvnico ? Tegetholfovl testi 22, v hiši dr. Kaca. Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato. «• priporočam vsem narodnim krogom. J. Gredlic, brivec. 37 Svofik svojim! S voli k svojim! mkm wmmmmmm pu&kap * Bppovljah (Ferlach) na Koroikem «e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih ptišek za idved in strelce po najnovejših sistemih pod popolnem jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dbbro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani < ceniki zastonj! 6152-2 Adolf Bursik čevljar V Celju,: poleg fcsinsslnakega; moala izdeluje vse različne vrste obutal • modelnih fazonah ln po solidnih cenah. V zalogi Ima tudi zgoto vl jeno obutev. t: f ikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje, sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo; Hes Itd.— Priporoča se za mnogobrojna naročila, Svoji k svojim 1 Svoji k svojim I Oiklor Beoe, Celje 69 (iraška cesta šteu. 8. 49 « ■naniM*** ♦»♦♦»»♦♦♦♦♦»»♦»»»♦»♦»»»»••♦♦♦S*...............................M......... • .'..'■T:-'" \ \ y£ ■■■■■■■ Lastna zaloga šolskih in^,vseh£tlskovin sa nrade. Na debelo. 33 50-7 1 ! ..................................................................► ...................—.........■■ ————a ■ S »g aa MMtVl J:;?- " rj) " j | j Največjo trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnini, srMne, j | j J1«; verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov ž flemanti, brilanti in drugimi kamni. ■ ■ jlj ja ženine in neiestice ^^^Š^Sp®® \x\ ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. I. d. [ gj S 46 50-7 Naročite cenike! Zaitonj! Poštnine prosto! , ' . ! ■ ! f j«. Salmič, Celje, Nar. dom. [f! T mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amouijakove, kalijeve, solitarjeve in! super fosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet zadrugah in društvih. 10 14n Bureaiii Praga, Prikopi 17* Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča BVpjo bosrato zalogo obuval za pomladansko. letno,in zimsko sezijo. — Vse vrste mošKih. damskih iu otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tuji špe-cijalistom prave gorske in lovske čev je. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, fene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 4«3 m. ... ,.. ...j i" I!'■-! 1 SL) — ; , i .! (t frt ;i:» . ■ 'i lil i —T : M- Edino delniško pivpvarniško narodno podjetje i= •• ) >; Svoji k svojim! Svoji k svojim! v Ijttbljani * <■ a? friptnit svoje izborno ii*ar4no, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo , f v sod^kfli in steklenicah. 52-4 At V", 1 ■} " ' ,< iStjiij: i • 1 j V FTi! ' 'k ».» ... ■■n M Pri gnojenju travnikov, detelj išC in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja^ kajnitom ali 401» kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi dragih gnojilih daje ZastopfcfVO kalijevega^ sindikata f Fr. Mulec v Ljubljani, Gpubepjevo nabrežje 14. —* • - . . - \u '■ ... ■ Ev M.' ' - .vrt^^AvS v ' ..... Kalijeva i gnojila .sej .^bivap pri t^rdki i nIMERKIIR"f P. Majdič w Celju, pri c. kr. km.etij|ki družbi v Ljubljani, pri c. ki;.v kmetijski družbi v Gradcu ter še . pri mnogih ^mgib trgovcih. 7546-4 M Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K registrovana zadrnga( i jigpmejeno zavezo v lastni hiši „Mnidom"vGelji]. Rezervni zaklad zns MM MMMMNMlAl Hranilne vloge sprejema na hranilne, knjižice ter jih obrestuje po 4V2 od slo brez odbitka rentriega davka. • lfloge v tekočem računu sprejema ter jih. obrestuje' po 4V2 od sto od dne do dne.i čekovne račune otvarja tvrdkam,; katere lahko poljubno razpolagajo s čekL ; o svojem imetju. Eskomptuje irt vnovČuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na psobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. : ; .-57 49-6 : ; Ceniki fn vzorci na zahtevo zastonj in frunko Ceniki in vzorci na zrtliteVo .•. zastonj in franko . K Velika zaloga; najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Stajerja/letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-7 | Martin KolfcK, pojojitoič« hiši) priporoča rtojo zalogo is lelaf nko za najrazličtujjo obtrtalo po zncrnfh cenah. 39 50-7 98 28-8 Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Koleno, ceije »Narodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, m debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .*. Drugam po dogovoru .'. Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini. i 6toeUU |2ml8K,po 21/4 20 *,« j V trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem Goričar & Leskovšek ===== v Celju. =— wmmimwum«wymm ^»ooooooooooocoooooeooooeoooooo ooogo Tvan n aK r stavbeni in umetni ključavničar, IVall I\vUvlV) vodovodni inštalater j s* prlporMff za napravo železnih ograj, vrat, oken. stopnic ter za vsa konšttakcljska dela. Štedilnike, vseb vrst vodovode, vodnjake. kopališča, izdelujem močne premoslne tehtnice (BrucKen-wagen). - Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln nteže. Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 4« 4 Celje. Priporočata sVoto bogato zalogo šivalnih strojev | za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. i Darujte dr. sv. Cirila in Metoda* Za spomladansko gnojenje priporočam cenj. kmetovalcem Tomasovo žlindro 89 9-3 znamko , zvezdo SternJ^parke kot najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Vai ujte se ponarejanj! Zahtevajte povsod izrecno Tomasovo žlindro znamko zvezdo. Veletrgovina z železnino »Merkur", 9. Majdič, Celje, prodaja izdelkov tvrdke Thomasphosphatfabriken G. m. b. H. v Berlinu. H H CH IH p h (H H H ei PoStne hran. rainn 61. 64.866. Telefon Si. 48. - Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudjjo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DONI' n registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o@® dopoldne. ®©o 25 51-8 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadrnga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanjn na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačnje se na račan © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © I Zuezna tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes,- kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — ===================== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ■ Lastnik iD izdajatelj: Narodna založba v Celju. Tisk Zvezne tiskarne v Cel u. Priloga »Narodnemu Listu" št. 9. LISJTEK. Tast Kondeiik in zet Vejvara. Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. XLI. Prišla je ura. .. Vejvara je po stopnjicah skoro letel, nagnal gospo hišnico, da je šla zakurit in je brez sape hitel zopet nazaj v stanovanje. V ušesih mu je ne,-prenehoma zvonil oni čudni stok, ki ga je slišal iz spalnice in v katerem ni spoznal Pepičinega glasu. Povečal se je sedaj v njem in ga napolnil z novo osuplostjo in obenem s tesnobo. Vedel je, da se bliža odločilni trenotek in slutil je, da se gre tu za življenje ali smrt. Medtem, ko je hitel v pritličje in zopet nazaj, mu je stopilo pred oči vse dosedanje življenje s Pepico, od začetka do današnjega dne; življenje tako rožnato, veselo. Njegova dobra, lju-beznjiva ženica, vedno tako vesela in brez skrbi, ieži sedaj tam onemogla, uboga revica — in kako se bo to končalo? Tako se je veselil trentoka, ki ga napravi srečnega očeta, sedaj pa se ga je bal, tresel se pred njim. Kako je to mogoče, da se morejo v tako blaženem, neizkaljenem zakonu, kakoi • je bil dosedaj njegov, oglasiti neankrat taki cvileči glasovi, ki jih je ravnokar slišal? Ali je vedno tako? In naglo mu je začela očitati vest, da je sam tega trpljenja kriv. Prihitel je k vratom, obstal tam ves zasopel in se ni upal iti naprej. Morda je nastal kak usoden preobrat? Kaj bo slišal in zagledal, ko vstopi? Bilo je tiho, ko je prišel v predsobo in tiho je bilo tudi v obednici, ko se je slednjič ojunačil in pritisnil za kljuko. Na divanu, kjer je sedela prej Pepica, je čakala gospa Kondelikova in je gledala k vratom spalnice. Gospa Muknšnablova jo ni prej pustila tja. Ko je opazila, da stopa za njo, se je vrnila, zabranila ji z roko in je rekla šepetaje: »Sedaj ne, draga gospa Kondelikova. Ne pozabite, da ste sami v takem položaju. To mamice razburja, vseobče, sploh, kaj pa šele vas. In ne bojte se, gospa Kondelikova. Vse je v redu.« Gospa Kondelikova je torej ubogala, vrnila se in sedla na divan. Tu jo je dobil Vejvara. Hote! je spregovoriti, toda niti besedice ni mogel spraviti iz sebe. Samo njegov vprašujoči pogled je bil uprt na taščo. »Sedi, Fran, sedi. In ne boj se. Nič se ne bo zgodilo.« Tolažila je Vejvaro, pa je bila sama potrebna tolažbe. Iz spalnice je zopet prišla gospa Muknšnablova in ko je zagledala Vejvaro, mu je pokimala z glavo in zamežiknila obenem. To je pomenilo: ali je vse pripravljeno? Vejvara ji je na isti način odgovoril. Matrona je hotela iti nazaj, toda tu se je dvignila gospa Kondelikova in je hitela k nji: »Draga gospa, ali ne bi bilo treba poslati po zdravnika?« Gospa Muknšnablova je odkimala z glavo. »Na noben način ne, gospa Kondelikova. Do sedaj je vse, kar mora biti. Verujte mi, ničesar ne bom imela na vesti. Zastonj bi se revica ustrašila. Saj pridem po doktorja, ko ga bo treba.« Gospa Muknšnbalova je pogledala pri tem pomenljivo Vejvaro, ki ni razumel prav ničesar. — Morda pa je razumela gospa Kondelikova, zakaj ozrla se je na Vejvaro skoro sočutno. Gospa Muknšnablova ie zginila, gospa Kondelikova je zopet sedla poleg Vejvare in mu je za-šepetala: »To je srečen slučaj, da je prišla ta gospa ravno danes! Mislim, da se razume na to. Kaj bi bil ti počel!« »Res, kakor bi jo bil poklical«, je rekel Vejvara zamišljen. »In meni je bilo tako neljubo, ko sem jo zagledal.« »Morda je Bog tako uredil«, je vzdihnila gospa Kondelikova. »Da sedaj popravi, kar je nam kedaj hudega storila. Veruj mi, Fran, do smrti ji bom hvaležna, ako »to dobro napravi.« Vejvara je hotel reči, da on tudi, toda stok, ki je bil silnejši od obeh prejšnjih, mu je zaprl usta. — Vejvari je šinilo v glavo, da bi zbežal, toda to mu je tudi samo šinilo. Tega ne bi mogel napraviti, zakaj sedel je tu kakor prikovan in z izbuljenimi očmi je gledal k vratom spalnice. Njegov sluh je pričakoval nadaljnega takega krika, toda sedaj je bilo tiho. In tu se je polastila Vejvare velika tesnoba. Spomnil se je Pepičinih besed, da umrje, in sedaj je vstal v njem grozen strah, če ni bil to poslednji krik, če ni z njim za vselej zletela tudi draga, ljubeznjiva duša Pepičina. Bilo mu je, kakor bi se mu življenje vrnilo, ko se je Pepica čez nekaj časa zopet oglasila. Diha torej, živi, ni šla od njega. Toda trpi, duša uboga. Kako rad bi trpel za njo vse te bolesti, ako bi bilo mogoče. Sicer trpi tudi sam, v tem napetem pričakovanju, toda to njegovo hrepenenje ne zmanjša niti za las bolesti njegove žene. Vejvara ni več štel posamezne vzdihe in tre-notke, ki so med njimi potekali. Sedaj mu je bilo, kakor bi prodrla skozi njegova senca žareča žica, vsaka žilica ga je bolela. Kako trpi šele Pepica, ko je že njemu, ki je oddaljen, tako hudo. Njegova tolažba je bila, ko je topo pogledal na mamico Kon- delikovo in videl, da tiho sedi v kotu divana, kakor da ne bi hotela vznemirjati dogodka, ki se vrši za vrati spalnice. Toda to je bil le navidezen mir. Gospa Kondelikova je morala zbrati vse moči, da bi tako vzdržala, in čutila je, da vzdrži samo, dokler se ne bo odločilo, potem pa bodo njene sile izčrpane. Vejvara še vedel ni, kaj žena vzdrži, kaj prenese. V tem dušečem pričakovanju se ni brigal niti Vejvara niti gospa Kondelikova, da je zunaj nekdo zazvonil, da je hišnica nekomu odpirala in da se je slišal kratek, šepetajoč pogovor, ki je utihnil v kuhinji. Marjanica se je vrnila s sprehoda. To je pomenilo, da je šest ura, ako je bila Marjanica točna, zakaj ob tem času bi se morala vrniti. Toda Vejvara ni štel ure. Ni vedel, ali je pretekla od prvega Pepičinega stoka samo ena ura ali tri. Niti na to ni pomislil, ali je jutro ali večer. Zdelo se mu je samo, da je pretekla od njegovega povratka s Pepico zelo dolga doba, kakor pol večnosti. Samo da ne bi solnce zašlo, predno bo vse končano. Zgrozil se je, ko je pomislil, da bi morala na te muke pasti noč. 2e podnevi so neznosne, kaj pa šele ponoči! Tu so se odprla vrata spalnice in čez prag je stopila zopet gospa Muknšnablova. Poklicala ga je s kazalcem, šla je malo z njim in je zašepetala: »Pojdite, ata, mamica vas kliče.« Ko je videla njegov bolestni izraz na obličju, ga je opomnila: »Lepo smejati se morate, ata, bog obvaruj, da bi bili žalostni! Ničesar ne pokažite!« Vejvara se je bojazljivo zrl po gospej Kondeli-kovi, in šele ko mu je ona prikimala z glavu ■>i ga s tem spodbudila, je stopal za gospo Mukn-šnablovo, kakor bi imel svinčene čevlje. Na pragu ga je matrona prijela za ramo, peljala ga je na desno stran Pepičine postelje, sklonila se je nad mlado ženo in je rekla priliznjeno: »Tako, naša draga mamica, tukaj imate očeta, in le držite se ga.« Vejvara je menil, da pozna vse izraze Pepičinega obličja. Ako se je smejala, ako se je namrdnila, ako se je razjezila na deklo, ako se je razžalostila iz kakršnegakoli vzroka. Toda ko se je sedaj ozrl na njo, je zagledal na njenem obrazu nov izraž, kakršnega do sedaj še ni videl. Zdelo se mu je, da ga gleda drugačna, neznana duša. Ozirala se je nanj tako bolestno, milo, in obenem kakor očitajoče — Vejvara se je stresel, ko je zagledal ta obris. In kakor bi Pepica uganila, kaj je v njenih očeh bral, se je trudila nasmehniti. Toda to je bil tako bolesten nasmeh, da bi se Vejvara skoro zjokal. Pepičin nasmeh je ugasnil, v očeh se je pojavilo nekaj kakor prošnja za pomoč, za rešitev. Njena desnica se je malo dvignila, toda ni imela toliko moči, da bi se stegnila k Vejvari. In prijel jo je za roko, sklonil se k nji in jo vroče poljubil. Potem je dvignil glavo k njeni in se je dotaknil z ustnicami njenega čela. Pri tem poljubu je začutil na njem mrzli pot, od katerega so se ji sprijeli tudi njeni lasje. Nehote je segel Vejvara v žep po robec in je obrisal ženi čelo. »Hvala ti«, je zašepetala Pepica. »Dušica draga!« je spregovoril Vejvara vneto, in kakor bi jo z očmi prosil odpuščanja. »Kaj ne, da ne bom umrla, Fran?« je vnovič zašepetala Pepica. »Kaj govoriš, dušica«, je odgovoril Vejvara in njegov glas se je tresel od ginjenja. »Še tega bi manjkalo!« se je vmešala v ta kratki pogovor gospa Muknšnablova. »Kaj pa mislite, draga gospa Vejvarova. Šele sedaj bo veselje. Kaj za to: čez nekaj časa bo konec vsega. In glavna stvar, naša draga gospa mamica: brez poguma se ne pride nikamor. Niti v tem slučaju ne. In s pogumom — kakor bi bili že gotovi!« Vejvara se je jezil na gospo Muknšnablovo zaradi teh čenč, toda Pepica je obrnila k nji glavo in se je zopet silila nasmehniti. V tem nasmehu je bilo toliko zahvale za besede, ki so prišle iz ust izkušene matrone. Toda tudi ta nasmeh je izginil, komaj se je bil pojavil, Pepičina ustna so se trdno stisnila, kakor bi slutila nove bolečine. »Ali kaj želiš, dušica moja?« je vprašal Vejvara in se je sklonil nad ženo. Pepica je prijela z obema rokama Vejvaro za pazduho in je zašepetala: »Ostani pri meni, Fran!« Vejvara je sedel na rob postelje. Pepica ga je še vedno držala. Njene roke so ga sedaj stisnile kakor železna stiskalnica. Iz njenih oči so kanile velike solze, Vejvari je stopil na čelo pot. Pepičini prsti so se zarili Vejvari bolj in bolj v ramo, kakor bi se oprijeli korenine na kraju brez-dna. Toda Vejvara ni čutil bolečin. Prišlo mu je sedaj na misel, kar je slišal o potapljajočih se ljudeh, kako obupno grabijo vsak predmet, ki jim pride v roke in kako nevaren je ta krčevit prijem za vsakega, ki poskuša potapljajočega rešiti; večkrat pogineta oba, potapljajoči se človek in rešitelj. Vejvara je to misel razvijal. Ako bi se potapljala njegova draga Pepica, bi gotovo skočil za njo, čeprav bi se ga v valovih oprijela tako, da bi ga napravila nezmožnega, odnesti jo na površje; ako bi ga potegnila v globočino, kjer bi mu grozila smrt, prav nič se ne bi branil, ne bi se trudil, da se je otrese. Ako pogine Pepica, naj pogine tudi on z njo, zakaj brez nje ne bi imelo življenje nobene cene. Brez Pepice se rje bi vrnil na površje. Vse to mu je bliskoma šinilo v glavo in Vejvarji se je sedaj zopet vrnil nazaj k resnici. Ni s Pepico v globočini. Uboga žena trpi na postelji — morda bojuje svoj poslednji boj. Ako umre, naj umre z njo tudi on. Naj ga s poslednjim krčevitim prijemom zaduši. Kako dolgo časa je to trajalo, Vejvara ni vedel; vedel tudi ni, kaj se okrog njega godi. Po čelu mu je tekel pot v potočku in kakor v sanjah je slišal polglasne, tolažilne in opominjajoče besede gospe Muknšnablove, toda celih stavkov ni razumel. V to se je mešalo Pepičino stokanje, ki je bilo sedaj kratko, sedaj dolgo, ki se je glasilo kakor stokanje umirajočega, tako da je srce trgalo. Slednjič se je treslo celo njeno telo, kakor bi bilo mučeno na natezalnici, Pepičine roke so naglo odnehale, spustile Vejvaro, pale onemogle poleg Pepičinega telesa in Vejvara je zaslišal za seboj, toda kakor iz daljave zadovoljne besede gospe Muknšnablove: »Hvala vsemogočnemu Bogu!« Po teh besedah se je globoko oddahnila in je zopet rekla: »Bog te blagoslovi, mucika zlata! Ti si nam napravila skrbi!« Vejvara ni vedel, komu to velja in kaj te besede pomenijo. Gledal je Pepico ves prestrašen, zakaj v tem trenotku je ležala tu kakor mrtva, bleda, z zaprtimi trepalnicami. Iz tega strahu so ga vzbudile čez nekaj časa besede gospe Muknšnablove: »Torej poljubite mamico, srečni oče! Tu imate malo Pepico, poglejte. Punčka je kakor orešek!« Vejvara je izbuljil oči, gledal je na mali prti-ček, kjer je bilo zavito nekaj malega. Iz vozla je kukala samo majhna glavica, katere teme je bilo pokrito z redkimi, temnimi laski. Obraz te male glavice je bil rdeč, zgrbljen, oči zaprte. »Poljubite mamico, oče, poljubite«, ga je silila matrona, »potem pa nas pustite. Sedaj moramu skrbeti samo za mamico.« Držala je mali vozel samo z desnico, z drugo roko je prijela Vejvaro in ga je tako sklonila nad Pepico. Vejvara se je pripognil kakor stroj, poljubil je Pepico na ustna, ki so se mu zdela mrzla kakor ustnice mrliča, gospa Muknšnablova ga je odtrgala, dvignila in mu kratko velela: »In sedaj pojdite k babici!« Sama je stopala hitro pred njim, oprezno položila mali vozel gospej Kondelikovi v naročje in je rekla: »Bodite mnogo let zdravi, naša zlata babica, in imejte z unučko veliko veselja. Tukaj jo imate!« Skočila je v kuhinjo, hitro nekaj zaukazala in že je bila v spalnici pri Pepici. »Punčka!« se je izvilo iz ust gospe Kondeliko-ve. »Ljubi otročiček moj, si že tu!« In nežno, kakor bi jemala mladiča iz gnezda, je dvignila mali vozel in je pritisnila na drobno, rdečo glavico poljub, kakor bi samo dihnila. »Bog ti jo blagoslovi, Vejvara«, se je obrnila k zetu. »Punčka je, Fran, ali si vesel?« In njene oči so Vejvaro skoro prosile, naj pritrdi. Vejvara je gledal na vse, kakor v prikazni. In ko je tašča dvignila mali vozel k njemu, je vprašal: »Ali je to živo?« Gospa Kondelikova se je v solzah nasmejala in predno je odgovorila, se- je zaslišalo iz vozla tenko cviljenje. »Ali jo slišiš? Sama ti odgovarja.« »Tako majhna!« je rekel Vejvara ves začuden. »Boš videl, kako bo zrastla«, je odgovorila gospa Kondelikova. »Jutri bo večja.« Ko sta govorila teh par besed med seboj, so se večkrat odprla kuhinjska vrata in gospa hišnica je hitela v spalnico, v kuhinjo in zopet v spalnico in kadar so se vrata spalnice odprla, je videl Vejvara gospo Muknšnablovo pridno zaposleno pri Pepičini postelji. Nekaj časa je preteklo, potem pa se je slišal pretrgan, zadovoljen govor matronin. Kmalu nato so se odprla vrata in v obednico je smuknila gospa Muknšnablova, vsa rdeča od svojega hitrega dela. »Tako, draga moja, sedaj mi posodita otročič-ka, takoj pridem po vaju.« In ko je preteklo nekaj minut, so se odprla vrata nastežaj, gospa Muknšnablova je stala med njimi, držala je otročička že v mali pernici in je obema kimala: »Tako, sedaj pojdita pozdravit mlado mamico! Draga moja, junaško smo zmagali!« Sama je stopila k Pepici, ki je bila prikrita do brade, položila je detece na odejo in se je zasme-jala: »Tu jo imate, to izkušnjavko! Poveselite se z njo.« Toda Pepica je gledala na drobno glavico kakor brez zanimanja. Potrpežljivo je sprejela materin poljub, toda ko se je približal Vejvara, da jo po-gladi po obrazu in jo poljubi, so se ji zalile oči s solzami in Pepica je spregovorila s slabim, žalostnim glasom: »Ali nisi jezen, Fran?« Vejvara se je sklanjal in sklanjal, poljubljal Pepico na usta, na čelo, gladil ji lase in je ves osupel vprašal: »Cemu naj bi se jezil? Na tebe? Zakaj?« »Ti si želel, da bi bil fantek, kaj ne?« je vprašala Pepica med zobmi. »Ampak Pepica, kaj ti ne pride na misel...!« »Vem, Fran... Ne boš imel punčke rad!« »To bi bil lep oče!« se je oglasila gospa Muknšnablova. »Kaj je kak razloček pri takem popku? In prav je, da je punčka, bo vse ostale zibala. Tak lep otročiček, kakor angeljček.« »Saj je to najino, Pepica draga, najino!« je zakiical Vejvara. »In jaz sem tako vesel, nje, tebe, Vsega! Vidiš! nisi umrla! Kako mi je bilo tesno!« »A jaz sem tako trpela, Vejvara«, je rekla Pepica žalostno in je dvignila roko izpod odeje, da bi prijela Vejvarovo roko, katero je potem slabo stisnila. »Saj mislim, da bom ves moder, Pepica«, se je zasmejal Vejvara. »Ti si me držala!« »Da bi tudi vi kaj poskusili, oče«, je zaklicala gospa Muknšnablova. »Vsi smo pomagali, kakor smo mogli. Vsaj vidite, kaj je to, vseobče. Kaj ne, gospa Kondelikova?« se je obrnila k tašči. Toda kakor hitro jo je pogledala, takoj je nagib vprašala: »Kaj pa vam je, gospa Kondelikova?« Gospa Kondelikova je stala pri vznožju Pepi-čine postelje, držala se je za njo in na njenem obrazu se je videlo, kako se menjuje v nji vročina in i mraz. Tresla se je, kakor bi bila mrzlična, pogledala je Vejvaro in je rekla: »Fran — bodi tako dober — in pelji me — domov--« »V Prago, mamica?« »Ne, Fran — doli — doli--« S trudom je pristopila k Pepici, z obema rokama jo je prijela za glavo, poljubila jo je in je> spregovorila s tresočim glasom: »Bodi za sedaj pozdravljena, draga hčerka — ne vem, kdaj te bom zopet videla — toda prišlai bom — prišla — samo kaj--« Gospa Muknšnablova jo je vprašujoče pogle-dala, potem pa je priskočila, podprla o in rekla: »Našo drago gospo spremiva br, jaz tudi.« Pomignila je Vejvari, da bi j. pomagal od druge strani, in ko je kriknila v kuhinjo, naj hišnica1 počaka pri mladi gospej, je peljala z Vejvaro gospo' Kondelikovo previdno po stopnjicah. Katinka je izbuljila oči, ko je videla, da se; vrača njena gospodarica bolna nazaj. »Kaj pa se je zgodilo milostljivi gospej?« »Dajte proč pernico, draga punca, tako, in sedaj gospo Kondelikovo lepo položimo.« Ko so tako napravili, ie Katinki v kuhinji nekaj ukazala, obljubila, da čez nekaj časa zopet pogleda k bolnici, vrnila se je z Vejvaro v drugo nadstropje in mu je rekla, kakor bi se zelo veselila: »To bi bil slučaj — izreden slučaj, gospod Vejvara, ako bi se z gospo Kondelikovo tudi že danes začelo.« »Za božjo voljo!« je zakiical Vejvara. »Kaj set lahko to zgodi?« »Nimamo več daleč, gospod Vejvara«, je odvrnila gospa Muknšnablova. »Izreden slučaj bi tu bil. Seveda, seveda, tole z mlado gospo jo je pretreslo. — In pravzaprav, za božjo voljo — kje pa je gospod Kondelik?« Da, na mojstra Kondelika se tudi Vejvara ni spomnil. XLII. Kje se je gospod Kondelik zamudil. Ko je mojster Kondelik spravil Pepico in Vej-t varo v voz, se je globoko oddahnil, kakor bi se iznebil velike skrbi in je gledal za vozom, ki je drdral gori proti Žitni ulici, dokler ni zgjlil. Ko s« je voz oddaljeval, je opazil zadaj na njem števil* ko 54. »Kakor bi ga izbrali«., je mrmral pod brkami in je tudi stopal proti Žitni ulici. »Štiriinpetdeset — mtiogo besed. Mislim, da iz tega oblaka še ik bo deževalo. Toda ženske so ženske! Kakor iz porcelana. Saj je priletela k nam kakor prepelica. Toda matere ni bilo doma. to je ravno. Rekla bi ji kako besedico, pa bi bilo zopet dobro. No, naj, pogledam k njim. Sicer je vseeno, kam grem. Samo ta prokleti klanec do Vinogradov! — Ko bom videl teto Katinko, ji povem številko voza. Naj stav-i ekstrato. Stavila bo, to vem gotovo. 2e večkrat je hotela raztrgati loterijo. — Da, erar! Ali tudi njega kdo raztrga? Ta trga nas!« Malo ljudij je srečal mojster Kondelik. Po Kair lovem trgu so se sprehajali posamezniki, kakor v zadregi, kaj bi s tem krasnim dnevom počeli. Kdor je le mogel, je že davno ušel iz Prage, glavni dei izletnikov takoj po obedu, z zabavnimi vlaki ali s parniki gori po Vltavi. Samo tupatam je hitel kak zakonski par brez otrok na poslednji vlak ali pai-nik, tam tudi mlad, zaljubljen parček, ves srečen, da je mogel uiti brez materinega in očetovega nadzorstva. Dočim je ležal na obrazu starejših ljudij izraz, ki je pričal, da so se že naveličali nedelje, so mladi ljudje kar goreli nestrpljivosti, da bi že enkrat sedeli v vlaku ali na krovu parnika. Solnre je stalo še visoko, lahko še užijejo nekaj nedelje. In daleč tudi ne pojdejo, ko niso mogli oditi prej. V Huhlje, v Podbabo, v Podgorje — kamorkoli. Povsod je kaka goščava, grmičevje, izgubljena steza v kakem gaju, kjer se skrijejo pred očmi radovednežev. Ah, mladost najde povsod kotiček za svoje šepetanje, strastno objemanje, za tajne obljube. In če bi morala iti tudi po trnju. Mladost ne hrepeni po vdobnosti. Še bolje, če je kraj nepristopeu. Nihče ne bo lezel za njimi. Mojster Kondelik je ošvignil vse te potnike skoro s škodoželjnim pogledom. Spomnil se je pri tem na svoje nekdanje izlete z rodbino in z Vejvaro in zibal se je v blagi zavesti, da je to minilo, da mu sedaj ni treba nikamor več iti. »Le bezlajte«, je mrmral gredoč, ko je gledal za izletniki, katerim so praška tla kar gorela poa nogami. »Čakajo vas tam, revčki, s kislimi češplja-rni in s, popopranim surovim maslom in s suhim kruhom. Jaz ostanem lepo v Pragi, prijatelji. Mi smo že bili tam.« Mojster Kondelik se je skoro zasmejal, ko je pomislil, da je »že bil tam«. S tem je končano. Zakaj sedaj, ko to pri Vejvarovih in doma pri njem poči, bo imel šele pravi mir. Mamici bosta imeli druge skrbi, ne pa izmišljati si izlete. Morda se umiri tudi ta prismojeni Vejvara in pojde ž njim — z očetom Kondelikom — včasih na kak kozarec piva, kje blizu, kjer bo udobno. »Tri sto vragov«, je pomislil sedaj mojster Kondelik »saj je že čas, da včasih kje prijateljsko posediva in se pogovoriva. Veselil sem se, da boni hodil z njim, kakor s sinom — vedno se mi je zdelo, da nam še kak možki v hiši manjka — toda sedaj se neprenehoma drži krila. In kaj mi pravzaprav ostane na tem svetu? Nisem več mladenič — še kakih par let, pa bom starček — potem pride ona koščena in mi poreče: Venceljček, Kondelik...« Mojster Kondelik se je vstrašil, ko je videl, da sam kliče ono koščeno. Zakaj tega se je nerad dotikal tudi natihoma, nikar z glasnimi besedami. Vstavil se je kakor bi hotel s tem pretrgati tudi pas neprijaznih misli, vzdihnil je iz polnih pljuč in je zasopel. Bil je pri Štefanski ulici, začel se je klanec, po celem telesu mu je postajalo vroče, pod klobukom je imel skoro zakurjeno. Odkril se je,, brisal glavo in čelo z robcem in se je ozrl okrog sebe. V tem trenotku se je spomnil, kaj ga v najkrajšem času domu pričakuje in kakor bi hotel zapoditi nekaj nevidnega, kar se mu je morda že obesilo na vrat, je rekel tolažilno: »Ne, Venceljček! Sedaj pa prav gotovo ne smeš! Moraš ostati tukaj in precej dolgo časa. Kaj pa bi Beti brez tebe počela!« Komaj je napravil dva, tri korake in je hotel iti na drugo stran Štefanske ulice, ko je zaslišal blizo sebe znan glas: »Hej, hej, slikar, kam pa?« Znan glas je bil to, toda mojster vendarle ni vedel, čegav, dokler se ni obrnil. S hitrimi koraki se mu je bližal od Štefanske cerkve tovariš Konje-top, kipar in štukater. Obraz gospoda Kondelika se je razjasnil. Ravno ob pravem času se je pojavila ta postava, da ga reši misli, s kakršnimi je bil Kondelik zelo nerad sam. »Glej, glej, France«, se je nasmejal. »Kam pa ti?« »C, hodim po pragi kakor rjoveči lev, staru mi je ušla, šla je za krstno botro, pred par minutami so nesli to iz cerkve, do večera je ne bom videl. Saj veš, sedaj začno jesti potico in jo zalijejo s čokolado. Kam hitiš?« S kratkimi besedami je povedal mojster Ko-njetopu, kaj se je zgodilo in kam je namenjen. Morda danes prileti k Vejvarovim štorklja. (Dalje sledi.) Pisma Komaroveqa Mihaleka s Hude liikje. Liibi gospodi tan pr narodnen listi! Zadjokrat sen van teko ot tote lotmerške elektt rike pisa, ka so me I otmeržani hteli zato nakiiriti. Da pa še so me itak ne. pa bi moj ptlkel deno rat enok kuša piirgarske roke, te pan še van gnes enok ot tote elektrike pisa. Te vete, gda so tiste drote za elektriko f fsako ki-.čo noterštalerali, te pa so lotmerški gospot rih-tar fest v žep segnoli (pa vete v opčinskega, ne v svojega) pa so naredili pr Štraseri en panket, ka pre toti inžineri nebi mogli reči, ka so lačni z lot-merka odišli. Ka pa toti inženeri pa lotmerški nem-škutari nebi ge par dni žrli tan pr Štraseri na opčin-ski strošek, te pa so si, kšajt tikva, naš rihtar naročili z Radgone neke fudlače. Toti do že, so si mislili naš rihtar, tak špilali, ka do najkesne ob enih desetih fsi liidje ot Štrasera pobegnoli. Pa se ali pr moj veri najč za pol viire neso zmotili naš rihtar. — Povableni so bili na toii panket fsi nemškutari zlotmerka pa vesnic. No, lotmerških nemškutarof je prišlo prece, ot vesničarskih pa samo noršen-ski Vaupotič. Mene so gospot rihtar tudi povabili kcoj, to pa s same hvaležnosti, ka nesen v mojih pismih na vas nič od jih pisa pa se norca dela. kak je te bilo, gda so Mi na veki boben vesit, ka je že minolo 25 let ot tistega časa, ka oni tak plešejo, kak jin jihova gnadliva fiičkajo, pa kak jin je pi totoj petnodvajstiletnici pet mandleov tako pod-okneo naredlo, ka nega ot tistega cajta v Lotmerki ene podgane več. Pa fčista rajn smo se meli na toten panketi. Seda sen v enen koti poleg noršenskega Vaupo-tiča; ta so naj gospot rihtar za to porinoli, da so ne hteli, ka bi cela družba za naj volo slovenski gučala, ge ja mija nemški ne vema. Celi dve viiri se ne vrag na naj ogleda! No potli pa so le prišli k nama sami gospot rihtar, te pa smo si tudi mi eno pa driigo pogučali, tak kak je že to met pametnimi lildmi navada. Vaupotiča morejo gospot rihtar strašajnsko radi meti, da so jemi teko prgovarjali, naj bi ša za eno ali dve leti v lotmerško nemško šolo. ka bi se tan deno teko nemški navtiča* ka se jemi nebi liidje v ksiht režali, gda on nemški guči. — Pravili so jemi, ka še zaj nemrejo Lotmer-žanci pozabiti, kak je on na enen jahi enemi jagri reka, naj gre na»»Ufer des Waldes«, pa naj tan na zafee čakaj Noršenski Vaupotič pa je zrasa, pa se po prsah vudra pa reka, ka si zaj že vujpa s fsakim gospodon po nemški gučati. k^ ga hodi Cizerič že eno leto ta viin nemški vfičit. Kak so gospot rihtai to čiili, pa so si potegneli svoj šnajctihl z žepa, p« se začeli fest brisati. Najprle sen misla ka so taic zlo smrklavi, potli pa sen vida, ka so se pot šnajc-tihlon smijali. Zake, toga pa ali ne ven. — Kak smo si tak eno pa driigo gučali, te pa še smo prišli na toto liidsko štetje. Te pa je pita noršenski Vaupotič gospoda rihtara, kak do to znaštimali, ka do več nemcof v lotmerki znašteli kak Slovencof, da bi pre jemi zlo žmetno bilo pri srci, če bi se v lotmerki več Slovencof znaštelo kak nemcof. Te pu so jemi gospot rihtar rekli, ka majo že fse tak zna-pelano, ka de praf. Ot Slovencof so si že pre par teacof naštimali, ki do se za nemce zapisali, nemškutari pa do pre :so svojo družino za nemce viin dali. Gi pa pre nede z lepega šlo, tan pa do švind-lali. Te pa sen le jas pita gospoda rihtara, kak je to ka se po cajtingah piše, ka se pr toten ludsken štetji nesmi švindlati, oni pa čejo! Gospot rihtar pa so me med rebra riičili pa rekli: »Hempeš hem-pasti, fajmešter tudi sme kuharco rat meti, če škof nato gor ne pride. Mi mo že gledali, ka nan nede niše na naš švindl gor priša! Vište, tisti sloki mandic tan, ki si tak pune žlice nosi, tak da že 14 dni neba nič jeja, to je naš opčinski šribar Kolar. Totega sen gnes nalaš samo zato tudi met toto veko gospodo povaba, ka de meja bole veselje za švindlati. Za toto gnešjo žretje de mi on tak hvaležen, ka še de lotmerške krave fse za nemške zapisa, če jas to čen.« Kak so mi gospot rihtar to fse tak natenko lazložili, te še sen le veda, kak to fse kcoj gre. Ravno sen še jih hteja več pitati, te pa jih je priša en kelnar za rekaf cukat pa jih pitat, če še ime dati štacinari Henikmani en špricar na opčinski strošek, kaše je pre žejen. Gospot rihtar so si neke ot žretja zmrmrali, pa naj z noršenskin Vaupotičon piistili, najč roke so nama ne dali. Jas pa sen tiidi bija hvalabogi sit, pa sen tiiHi odiša. Zaj le gledite gospot Špinglar ka te še f Celji skoro elektriš liič dobili, ka te se Vi tiidi enok n« opčinske stroške pr panketi tak zastojn nasiinoli kak jas v Lotmerki. Da se mi tota lotmerška elektrika tak zlo do-padne, hodin zaj fsakšo nedelo v Lotmerk k meši, samo ka tote Iampice lehko vidin. Ge sen van zadjokrat ot lotmerških puc pisa, kak so lepe, te si vi zaj fčista gvišno mislite, ka mene bole kak električne v lotmerk tiste Iampice vlečejo, ki z jenkami okoli hodijo. Pa se enok motite! Vete vlekle bi me že vlekle, samo jas jin toga ne viipan reči, same pa mi ne pridejo pravit, tak kak je enok v Lotmerki ena nemška puca delala. Kak sen to etan eno nedelo ša v Lotmerk k meši, pa sen zagleda na hišah fse puno plakatof, gi so gori Aleksander Vaupotič, krčmar pr grobjajnsken junci, pa neki Andraš Vrabci pa Pihlarov Anzek viin povedali, ka so su zapisali pr ludsken štetji za nemce, pa ka nečejo več slovenskih grošof, pa ka jih znajo fsi Slovenci radi meti. Da sen oče ot Vaupotičovega Ksandla dobro pozna, pa ven ka so bili fest Slovenec te pa se mi je to hempasto vidlo. kak se te naednok sin za nemca viin da. No, či pa je resen Ksandl nem-škutar grata, sen si misla, te pa že ne gren več k jemi na gulaš, pa sen resen ša k Sršeni. Tan je bilo tak puno llidi, ka kiiharce najč neso ftegnole krai sproti klati za gulaše. Fsi liidje, keko jih je tan bilo, so si samo ot tih plakatov gučali, pa štenderali, zake je grata Vaupotičof Ksandl naenok nemšku-tar. Eden je prava, ka se je Ksandl venda trošta, ka de Linhart ot ptujskega Štajerca prijen shot na-reda, pa de ge en fasl šnopsa stoča, drugi je prava, ka Vaupotičof Ksandl rat kleje, to pa po nem-šken bole gre, te pa je za to nemec grata, tretji pa je reka tak: »Vaupotičof Ksandl je zaj svojoj krčmi da ime »k grobjajnskemi junci«, te pa morejo zaj k jemi hoditi sami teaci, krave pa biki, ka de cela žlahta vkup. Da pa je tote plohe stvari več met nemci kak met Slovenci, te pa je grata Vaupotičof Ksandl tajč, ka ga ge nebi tota žlahta sekerala.« Kaj te si vi fsi fkiip teko štenderali, sen si misla jas, jan ga ša pitat, pa bon fse najbole veda. — Pa sen resen ša k jemi pa ravno vida, kak je Ksandl po steni muhe z rokoj lovija ot samega dugega časa, da ne blo i celoj krčmi žive duše. Gda sen v krčmu stopa, te me je Ksandl najprle* hudo pogleda pa pita kaj čen. Jas sen jemi fčista naravnoč reka, ka bi rat zveda, zake se je on za nemškutara viin da, ge ja najč nemški ne ve! 'Ie bi ga vi mogli viditi! »Tu frfluhtes bindišar, bos dih brigati mohn, kaj jas zajn. Šau ki viin kumst!« Gda sen toto nemščino pa dve okoli viih čiiia, pa na sret ceste leža, te sen se spota na tisti !epi Slomšekof pregovor gi pravi: »Z junca nemre najtibojši mesar svinskih klobas nareti!« Toga pa še ali gnes ne ven, zake je Vaupotičof Ksandl nemškutar grata. Če bi še ga hteli vi enok pitat iti, bi van pr moj duši bija hvaležen, jas ga več pitat ne gren. Prosin pa jih iepo, ka mi gnes ne bi totega pisma zamerili. Navadno se piše po cajtingah ot liidi, gi so kakši kimštlari, ali pa vači zlo vučeni, jas pa sen van gnes pisa oi liidi, ki neso ne ma-lari, ne muzikanti, ne viičeni, samo najbole tega vekega spoštiivaja vredni nemškutari, kerin želin k jihovemi godovnč, gi so ga v tork meli, fse naj-tobojso. Vas pa pozdravla pa se van zahfali, ka ste jemi poslali tiste krofe, gi so Van na fašenk prek •stali, Vaš Komarol Mlhalek.