Ali so naše prosvetne organizacije res dobre? Leon XIII. pravi: »Kršcanske organizacije so potrebno zlo.« Potrebne, toda tudi — zlo. Kateri starši se že niso jezili na sinove-ihcere, ki so v organizaciji? Prvič: organizacije se izžMjajo v zunanjostih (formalnostih), sejarijah, sestankih, ki iriso vedno iz organske potrebe — in drugič: mesto, da mimo dmštvenega doma vodijo v očetov dom, odvajajo z doma. In kilidejo ubogo gmajno le vkup, le vkup — da hodi poslušat, poslušat . . . Pa duše ni! Ubijamo dušo, Wdicijo, in se Tiniformiramo, militariziramo. Zato pa gubimo tla, društva hirajo. Zakaj slepo posnemamo Nemce? Slovanu strumna zunanjost nemške organizacije ne prija. Ali ne znamo najti svojega nacina? Ravno ljudstvo v naši oblasti kaže ocitno slovansko nerazpoloženje proti Taniformiraaiemu načiim organizacije. V našeon človeku je — hvala Bogu! — še visoka družinsika eavest očeto-vega — in ne društvenega — doma. Ali ne kaže ta zavest pot organizacijskega načela? — Ustvariti majhne edinice po dražmah, soseskab, seliščih! »Društveni list« teh edinic je list. Imamo »Naš dom«. Vsa »gmajna« pa se snide vsake kvatre. Po tem načelu bomo združili vse poštene fante in vsa dekleta. »Naš dom« vsakemu fantu in vsakemu dekletu! Pa boste videli, kaka močna, dujhovna organizacija bo to!