>v , - > Posamezna števJSfa 3 din, TZD.4/A FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Atletski dvoboj: JUGOSLAVIJA : ŠVICA l^eto V. ” štev. 37, LJUBLJANA, 11. septembra 1949. FIZKULTURNI TEDNIK 344 tekmovalcev na republiškem prvenstvu =—== v Industrijskem mnogoboju----------— Ljubljana, 11. septembra. Danes dopoldne se je pričelo na letnem telovadišču republiško prvenstvo v industrijskem mnogoboju. Prvenstva se je udeležilo 15 vrst članov, 13 vrst mla: dincev, 9 vrst članic in 11 vrst mladink, vsega skupaj 48 vrst s 344 tekmovalci. Deževno vreme v petek in soboto je marsikoga navdajalo s skrbjo, .da bo republiško prvenstvo v ‘ndustrij-s:kem mnogoboju pokvarjeno, oziroma; da ga bo treba sploh opustiti. Toda že v soboto popoldne so se oblakLraz-trgali in v nedeljo dopoldne se je:nebo tako razvedrilo, da so bile prilike za tekmovanje zelo . ugodne, saj ni bilo niti prevelike vročine, niti prehudega mraza. ■ , , Nekaj minut po 10. uri so prikorakali z godbo na čelu vsi tekmovalci in tekm:ovalke na svečano okrašeno telovadišče V Tivoliju. Na glavni tribuni so bili med ostalimi navzočvtudi predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo tov. Rudolf Janko, predsednik FZŠ, minister tov. Polič Zoran, član Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Obradovič, se- -- ■' '.............. ...... '... " ' * Na izbirnih tekmah je sodelovalo preko 5000 fizkultur trikov Saksida Ivo (Jesenice) 59.20, an (Jesenice) 59.10. Celotna prireditev je nudila v splošnem zadovoljivo sliko, dasi so bile posamezne vrste in poedinci zelo različni v kvaliteti.' V teku na 109 m med člani sta bila najboljša Mariborčana Horvat in Muraus z rezultatoma 12,2 oziroma 12,3. Skok v daljino v splošnem ni pokazal posebnih rezultatov, saj je to disciplina, ki zahteva precejšnjo tehrii-čno izvežbanost in so le redki tekmovalci preskočili 5 m. Najboljši je bil Horvat' (5:98), drugi1 Jeseničan Hutar (5.86), 3. Kočan (5.56). Met krogle je bil med člani najšibkejša točka in je vsega par posameznikom' uspelo vreči kroglo preko 10 m. Tek na 1500 m je 'dal povprečne rezultate. Večina je-tekla okoli 5 minut in pol. Prosta vaja in plezanje po vrvi nista bila za tekmovalce posebno trd oreh, zlasti v plezanju jih je precej doseglo polnih 10 vrst. Med mladinci, je bilo na tekmovanju opaziti že precej več nadarjenih posameznikov. Tako se je zlasti izkazal v metu krogle Ljubljančan Lagler z rezultatom 12.96, pa tudi Resman iz Krope in Čufar iz Jesenic (12.55, oz. 12.33) sta brez dvoma nadarjena tekmovalca za to panogo. Skok v daljino tudi pri Ekipa jeseniške železarne, ki je osvojila republiško prvenstvo mladincih ni dal kakih posebnih rezultatov, prav tako ne kakor pri članih. Najboljši je bil Paul iz Krope z rezultatom 5.14. V teku na 60 m je precej mladincev tekmo okoli 8 sekund, kar je vsekakor dober rezultat. V teku na 1000 m se je zelo izkazal nadarjeni Grošelj (Želez, industr. šola Šiška), ki je postavil izvrsten čas 2:52.0. Tudi Kapus iz Jesenic (2:57.0) ter Tekavec iz 2:59.0 sta nadarjena tekača in bosta z marljivim treningom lahko še znatno, napredovala. Med članicami se je najbolj odlikovala v metu krogle izredno nadarjena Strmšek Angela (Tkalnica hlačevine-Celje), ki je dosegla v tej panogi izvrsten rezultat 12.55 in je biln skoraj 3 m pred drugoplasirano tekmovalko. Vsekakor je ta fizkulturnica izreden talent za mete in jo je treba vključiti v najbližje športno društvo, kjer bo dobila potrebno tehnično izobrazbo. V skoku v daljino so bili rezultati povprečni. Nekaj tekmovalk je skočilo okoli 3.30 m. V teku na 60 m so posamezne tekmovalke dosegle rezultate okoli 9 sekund in pol, pa tudi bolje. Kmalu po končanem tekmovanju je števna komisija izračunala vse rezultate in že so se zbrali vsi tekmovalci pred tribuno, kjer so .bili proglašeni zmagovalci. Prvo mesto v skupnem plasmanu so zasluženo osvojili marljivi Jeseničani, druga je ekipa Tiskanine iz Kranja, tretji pa Titovi zavodi »Litostroj«. Zmagovalna ekipa jeseniške železarne je prejela v dar krasno zastavo Glavnega odbora zveze sindikatov za Slovenijo. Vse prvo in drugoplasirano vrste so dobile tudi praktična darila in sicer prva ekipa članov gojzerice, ekipa članic vetrne jope in tekaške čevlje, prva ekipa mladincev nogometne čevlje, prva ekipa mladink pa kompletno telovadno opremo ter žogo in mrežo za odbojko; vse drugoplasiranti ekipe pa so dobile popolno telovadno opremo. Tekmovanje je bilo dobro organizirano. Vrste so hitro odhajale od panoge do panoge, nikjer ni bilo večjega zastoja, kajti sodniški zbor je bil zelo številen in tudi priprav za atletske panoge je bilo dovolj. Tako je vseh 344 tekmovalcev v slabih 4 urah opravilo vse svoje panoge. Tudi števna komisija je bila na mestu in je bilo računanje rezultatov kmalu po končanih tekmah zaključeno, tako da se je celotna prireditev zaključila kmalu po drugi- urh TEHNIČNI REZULTATI: GENERALNI PLASMAN: 1. Jescmee-železama '890:85 točke, 2. Tiskaitina _-Kranj 740.30, 3. Titovi zavodi »Litostroj« 715.40, 4. Trbovlje - rudnik 524:70 5. Državne železniške delavnice - Maribor 534.00 točk. ČLANI - VRSTE: 1: Železarna Jesenice 294.30, 2. Delavince državnih železnic: - Maribor 290.70, 3. Trbovlje - rudnik 285.30, 4, MLO - Celja 253.8«, 5. Tiskani- ua.JS Kranj JLTO. . seriree) 59.60, 3. Praček Cini (Jesenice) 59.40, 4. Sodja kron ČLANICE - VRSTE: 1. Železarne Jesenico 147.80. 2. Delavnice drž. žel. Maribor 143.30, 3. Tkalnica klaeevine - Celje 140.80, 4. Tekstilna tovarna Št. Pavel 119.80, 5. Tiskanina Kranj 114.40. ČLANICE - POSAMEZNICE: 1. Geršak Stanka (Jesenice) 39.0», 2. Zajdler Berta (del. drž. žel. Mb.) 38.40, 3. Škrl Tilka (Jesen.) 37.50, 5. Železnik Silva (Trbovlje) 37.00. MLADINCI - VRSTE: L Železa, indu-ctriiska šola Maribor I. 294.00, 2. Želez. indnStr. šola Mb. II. 291.95, 3. Železarna Jesenice 290.65, 4. Radnik Mežica 288.90, 5. Železu, industr. šola Ljubljana-šiška 288.75 točke. MLADINCI - POSAMEZNIKI: 1. Nar. din Danijel (Tiskanina - Kranj) 60,00, 2 -3. Borčtnar Bogo (Žel. |nd. šola LL-šiška) in Kapus Jože (Jesen.) 59.75, 4.-7. i offar Marko (Tobačna tovarna), CegoT-nik Alojz (Rudnik Mežica), Grošelj Srečko (žel- in<1- šola L.i.-SiSF.a) in Klarič Aldo (Tiskanina Kranj) vsi 59.50. MLADINKE _ VRSTA: 1. Železarna Jesenice 158.10, 2, OLO 7ovo mesto 152.80, 3 Trbovlje rudnik 147.90, 4. Tekstilna tovarna St. Pavel 147.50, 5. »Plamens-Kropa 133.50 točke. MLADINKE - POSAMEZNICE: I. Oscnk Marija (Jesen.) 40.00, 2. Kregar (št Pavel) 39.80, 3. Božič Helena (Jesen.) 39 6(1 4. Omejc Ladica (Jesen.) 39.50, 5. Pristov Sonja (Jesenice) 39.00. Prizor z današnjega republiškega prvenstva r industrijskem mnogoboju: tek mladincev na 1000 m PETA ZMAGA HAJDUKA NAD REPREZENTANCO AVSTRALIJE kretar Glavnega odbora zveze sindikatov Slovenije tov. Potočnik Roman itd. Ko so vsi tekmovalci prikorakali pred tribuno, jih je nagovoril tov. Janko Rudolf. V svojem govoru je podčrtal pomen današnjega mnogoboja za hitrejšo izgradnjo socializma v Jugoslaviji, nato pa je v zaključku poudaril, da bo ta prireditev spet nov odgovor vsem klevetnikom nove Jugoslavije in dokaz, da je naše ljudstvo trdno odločeno stopati po poti, katero mu kaže Komunistična partija Jugoslavije z maršalom Titom na čelu. Potem ko je oficielno otvoril republiško prvenstvo v industrijskem mnogoboju, so tekmovalci odšli na svoja mesta, kjer so se pričele tekme. HAJDUK : REPR. AVSTRALIJE 3:2 V soboto, dne 10. t. m. je nogometno moštvo splitskega Hajduka odigralo v Sidneyu svojo šestnajsto tekmo v Avstraliji in Šesto tekmo proti reprezentanci Avstralije. Tokrat so se jugoslovanski igralci revanžirali za poraz, ki so ga doživeli v petem srečanju z avstralsko reprezentanco ter jo premagali z rezultatom 312. Od dosedanjih 16 tekem, katere je Hajduk odigral v Avstraliji, je 14 odločil v svojo korist, eno je igral nerešeno, eno pa izgubil. Razlika golov je 76:20 y korist Hajduka. HAJDUK : SEV. AVSTRALIJA 8:2 Svoje, 15. tekmo na turneji po Avstraliji je odigral splitski Hajduk preteklo ne-ilcijo reprezentanci Sev. Okrožja* k;ufce.!rc-ga £& Jugoslovani premagali z visokim rezultatom 8:2. G-ole so da-li: 3, Vidja-k in AndTijašetvič 2 ter Ra-dovnikovič I enega. Skupna razlika v goliti je 73:i8 y korist Hajduka. Hajduk je dosiej ouigral l=i tekem, beležil 13 zmag, eno tekmo je igrSl nfeodrdcelio, medtem ko ao-zivel samo en pPraz. Najboljši st-renec je Frane Malešič, ki je na vseh tekmah dosegel -23 golov. Andrijaževie 14. Lustica 8, Vukas in Drvolelič po 7. Vidjak in Radovnikovie I po 5. Krstulovič 3 tor •R«0t»vaikovi6.II enega. Igralci Hajduka se bodo vrnili v domo-vitib 20. t. m. Mladine? jneče krogle Strelsko prvenstvo Ut Slovenite š;S"S:,'S.sS5.liSwg”,u£ cipliniramm _____ ___ O mo vanj a je bila zelo-^obr^.ka zahvaliti predvsem dysc j, Ya e z n. a koša $0 'A & M :a WTWa ist tesno premagala Železntčaria «,bu,UM »ne« ««« feVSt danes ljubljanska rivala, pa prav res se nismo viaeii. > sa igra je ona en sam razburljiv dogodek. Enotnost : Železničar 42 5 38 (86: 18) Prvenstvena nočna tekma. Igrišče ^uheŠercerja. Gledalcev 950. Sodnika: MiniB Čehoslovaška vlada odbila našim odboikasam udeležbo na svetovnem prvenstva v Pragi Te dni je kominformovski tabor spet obogatel za navo podlo intrigo, katera je bila naperjena proti jugoslovanskim narodom, posebno pa proti našim fizkulturnikom. Lansko leto, meseca septembra je bilo na zasedanju Izvršnega komiteja Mednarodne odbojkaske zveze sklenjeno, da se izvede leta 1949 svetovno odbojkiško prvenstvo v Pragi, in sicer v dneh od 10. do 18. septembra. Kmalu zatem je sekcija ta odbojko »Sokola« izdala propozicije za svetovno prvenstvo, v katerih je bila vsem prijavljenim državam zajamčena udeležba na prvenstvu. Letos, meseca aprila, je češkoslovaška Odbojkaška zveza poslala Fizkul-turni zvezi Jugoslavije poziv za sodelovanje na svetovnem prvenstvu, na katerega so naši forumi pristali. Naš pristanek je češkoslovaška Odbojkaška zveza potrdila ter obenem izrazila svoje veselje, da bo lahko pozdravila jugoslovanske športnike v Pragi. Dne 22. junija t. l. je sprejela naša Zveza za odbojko pravila za svetovno prvenstvo. V pismu stoji med ostalim sledeče: »Češkoslovaška federacija za odbojko si šteje v čast, da pozove jugoslovanske športnike na svetovno ‘prvenstvo. Mi bomo zelo srečni, če bomo vaši ekipi lahko želeli dobrodošlico.« _ Dne 2. avgusta je Odbojkaška zveza Jugoslavije prejela od češkoslovaške federacije za odbojko poziv, da prijavi udeležence za svetovno prvenstvo v Pragi ter istočasno dva delegata, ki bosta gosta češkoslovaške Od-bojkaške zveze. Jugoslovanska odbojkaška zveza je poslala imena udeležencev za svetovno prvenstvo že 26. julija t. 1. Toda ko je predstavnik FISAJ-a prišel dne 2. septembra v češkoslovaško poslaništvo zaradi potnih listin, so mu sporočili, da jugoslovanskim športnikom ee morejo izdati potnih dovoljenj za Prago, 5, septembra je češkoslovaško poslaništvo v Beogradu isto potrdilo ministrstvu za zunanje zadeve pri viadi FLRJ, ne da bi pri tem navedli kakršne koli razloge. Odbojkaška zveza Jugoslavije in Fizkulturna zveza Jugoslavije sta to cčividno intrigo in protipravno zapostavljanje Jugoslavije takoj vložila proteste pri češkoslovaški federaciji za odbojko in pri Mednarodni odboj-kaški federaciji, zahtevajoč, da se strogo spoštujejo mednarodna pravila in statut ter izdajo jugoslovanskim športnikom potna dovoljenja za Češkoslovaško, oziroma da se prvenstvo odloži ter poveri drugi državi, katere oblasti se ne poslužujejo takih podlih metod. Ta napad na jugoslovanske fizkul turnike ni prvi. Češkoslovaške oblasti se lahko v lem pogledu res postavljajo že Z lepo »tradicijo«. Omenjeni potopek češkoslovaške vlade je samo nov člen v verigi vsemogočnih zločinov, intrig in prestopkov ter predstavlja obupen poizkus izolirati češkoslovaške narode od resnice, ki vlada v Jugoslaviji ter obenem oškodovati jugoslovanske športnike, Seveda pa so vsi ti in slični poizkusi sila klavrni. Resnica vsak dan močneje oro dira do delavskih ljudskih množic v demokratičnih državah ter bo nekega dne dokončno zmagala nad nasilji, lažjo in podlostjo. Jugoslovanskim fizkulturnikom pa poslednji manever češkoslovaških oblasti tudi ne bo vzel poguma ter ne bo niti najmanj zavrl razvoja fizkulturne pri nas. Nasprotno! Naši fizkulturniki in športniki bodo še bolj strnili svoje vrste ter šli, neoziraje se na vse napade in ovire, po jasno začrtani poti, ki nam jo kaže naša slavna Komunistična partija Jugoslavije z maršalom Titom na čelu, po poti izgradnje močne in neodvisne socialistične federativne ljudske republike Jugoslavije, Ljubljana, 10. septembra. — Nikdar Se ni bil obisk Ljubljančanov tako 5elik fajt danes. In tudi nikdar še ni bilo ■ videti, da bi publika pozdravljala sijajne mete svojih ljubljencev s tem, da bi on navdušenja metala v zrak jopice, čepice, robce, torbice in podobno. Točno cb 21. tiri so pritekli vrsti z na- Enotnost: Fugina 7, Mravlje 1, Šerbec 5, Cigler 9, Supančič 7. Škerjanc, Olmen 1, Steiner 5, ŽiVkavio 5,_llhpan Železničar: Dvoršak, Feguš 4, Vozelj «. Amon 12, Remio 1, Deu 6, Škerjanc e, Gričar 3, Novak, Brdnik, Rivala Sta si stala nasproti. Opazil 61 lahko maj lino nervozo v n jihovih glbto/ Žoga je že v igri. .Začetnih pet minut pripada Enotnosti, ki je po lugmi z i mi sijajnima metoma prevzela vodstvo. Vendar je Železničar kmalu uredil svoje vrste in začel z nevarnimi potezami. v 14. minuti je rezultat 9:9. Feguš s čudovitim motom doseže vodstvo. Igra .se zagrizeno z menjajočimi se akcijami, smo imeli, da so v igralcih ene m druge vrste prebujajo sposobnosti, katere se nismo poznali. Zadnje minute prvega dela so bile samo dokaz izravnanih mocu enakovrednih sil in borbenega razpoloženja. Ob polčasu je bij igralec Steiner (E) deležen številnih čestitk. Z dvem odličnima metoma jo dokazal, da je pet v formi. ,, . .r, Do 10. minute so koši padali pri emh in drugih tako, da je vsaka vrsta menjajočo se vodija nekaj trenutkov s pol fcos* razliko. Publika je bodrila, koši so padali levo ir, desno. Igra je bila naj-lepša do 13. minute, ko je "železničar zopet dohitel nasprotnika: 32:32! KDO BO ZMAGAL? Vrstili so se zavidanja vredni meti. Že. lezničar je izgubil igro šele v . zadnjih minutah. Ne-pokrivanje Fugme, ki jo imel prosto pot do koša, ja prineslo Enotnosti ponovno zasluženo zrnago^ . Vrsti sta dali vse od sebe. Vsi igral; ci bre-z izjeme so bili d-obri, najboljši pri Enotnosti'. Cigler, Fugina; pri Železničarju p« Deu in Feguš. V igri je bilo napravljenih 61 osebnih napak. Od tega jih je Enotnostj naredila 31. Železničar 30. bi bili zmožni uspešno zaključevati akcue. V vrsti smo ppazili prodornega in se precej točnega strelca Kavčiča. Pri Enotnosti pa je lepo zaigral Šerbec ml. V predtekmi so pionirji železničarja .premagali pionirje Enotnosti v podaljšku z rezultatom 13:11. Železničar (Postojna) * Železničar (Nova Gorica) 30:22 V prvem kolu košarkaške lige Slovenijo ie železničar iz Postojne ženo premagal Novo Gorico. Kajbo jsl igralci Postojne so bili žagar, ki je dal 14 kosov ter Paternost. ki Je zO-bil 6 košev. V Novi Gorici s"se. odlikovali Černe (13), Saksida, (o) ter Blažič (2). plasrali, ostanejo v njunijam ■ .uvn um na taborenju, kjer se bodo s treningom in z raznimi tehničnimi pripravami &e-znaiuli i” izpopolnili ter ato odšli na državno prvenstvo!, ki bo v Beogradu od IS. do 25. t. m. ČLANICE (malokaiiberska puška, na 56 Ul, dosegljivih 300 krogov): 1. Rataj Marinka, L.iiIT,l.iana-, Elektra, 222 krogov; 2. Škapin Stazika, Ljubljana, ECŽ 266; 3. Tomšič Anica, Ljubi j., Sl. poreč., 197; 4. Zidanic Jožica, Maribor, Pohorje, 196; Zidanic Jožica. Marmor, rnnorj.. .c, Saje Vida, Ljublj., »Rozman Stane«, ; 6. Kastelic Joža, Ljubil, Elektra, 193; Novak Krista, Mar., Metrop, 171: §. 167 krogov. — PIONIRJI (zračna puška, 10 m. dosegljivih 300 kroogvj: I. Kastelic Janez, Ljublj., Elektra, 228 krogov; 2. Vrbine Jože, Ljublj.. Elektra. 222; 3. Celar Krešo, Ljublj., Elektra. 221: 4. Teržan Jože, Celje, »Tončka Ceč«. 215; 5. Miklič Milan, Ljubljane, Elektra, 200: 6. Sivko Franc, Ljublj- Litostroj, 192; 7. Kastelic Rudolf, Ljublj., Elektra 190; 8. Kranjc Roman, Ljublj., Elektra, 196; 9. Kovač Matija. Ljublj., Elektra, 182; 10. Janežič Jože, Poljčane, 182. (Nadaljevanje na 4. strani) S T O L T' T NICE ŽELEZ N I C OB E B O S L A Eti JZ .v - ^ - Pričela so se športna tekmovanja naših železničarjev Slovenska košarkaška liga Enotnost (ml.) : Železničar (ml.) 28 :22 (8 8:9) Enotnost: Ogrin, Polano 5. Urek 6, Juvan, Šerbec 10. Lampič Dimic, Repm3’ Kovačič, Bizjak, Mrak. „ Železničar: Bonča Mirtič 2. Varel, Krzič 10, Rant 3, Kavčič 7, Kobal. V prvem kolu eloveuske lige sta se srečali ljubljanski vrsti. Eni in drugi PJ? sta ligaški moštvi najboljši vzgojitelj, kar se tudi pozna na igri. Enotnost F bila pretežni del igre v premoči, vendar pa ni pokazala tiste višine, na kateri J bila igra, s katero so zastopali Slovenijo na minulem državnem prvenstvu v Reo. m prosto — Ahberg«r (BiH) 6:03,6; 100 m prsno — Rabič (S) 1:27.3; 100 m prosto: Sken-der (BiH) 1:09.3; 300 m hrbtno — Malič (BiH); 50 m v obleki s iraško — Miličevič (BiH) 0:49.8; 4 X 50 m — BiH 2:09.9. V končnem plasmaju je zmagala Bosna in Hercegovina z 2485 točkami. 2. Ervatska 1770, 3. Slovenija 1091. TITOGRAD. — Na stadionu Budučnosti v Titogradu se je v sredo končal boksarski troboj med reprezentancama črne gore, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. V tem letu je boksarski šport zelo napredoval v teh republikah, posebno v Bosni in Hercegovini, ki ima 2(1 boksarskih sekcij, 1 klube ter 570 registriranih fcianov. V končnem rezultatu je zmagala Bosna in Hercegovina z 22 točkami, druga je Makedonija s 14 točkami, tretja Črna gora s 4 točkami. BEOGRAD. — Na Batajnici pri Beogradu bo od IS. do 25. septembra strelsko prvenstvo FLRJ. Na prvenstvu bo sodelovalo več kot 390 strelcev iz vseh ljudskih republik ter JA. ZAGREB. — Planinsko društvo Zagreb je doseglo letos zelo veljke uspehe v množičnosti in propagiranju planinstva med prebivalci glavnega mesta Hr-vatske. Društvo šteje danes 10.50(1 članov tor je najmočnejše v naši državi. Za. četek letošncga leta pa je imelo samo 29110 članov. V večini zagrebških tovarn ima društvo planinske skupine. Planinsko rlruštvo »Zagreb« ima tudi svoje domove na Zagrebški gori in Sljemenu. V »Tednu planinstva* sc je društvo obvezalo, da bo organiziralo novo sekcije in Skupine po industrijskih podjetjih. BEOGRAD. — Telovadna zveza Srbije je v soglasju s Komitejem za 1'izkult.uro vlade LR Srbije organizirala drugi tri-mesečni tečaj za funkcionarje Telovadne zveze. Tečajniki bodo po končanem točaju vodili okrajne ter mestne telovadne odbore v notranjosti Srbije)^ SUBOTICA. - V boksarskem dvoboju med Spartakom iz Subotice m Slogo iz Vukovarja so zmagali Subotičani g 14:2. BEOGRAD. - Končatio je žensko prvenstvo Srbije v odbojki. Prvenstvo si je priborila ekipa Sp&rtaka iz Subotice. SARAJEVO. — Planinski teden Je organiziran tudi v Ljudski republiki,Bosih in Hercegovini, Planinska organizacija Sarajeva je ena na.jvečjih v tej republiki. Zveza šteje sedaj 3000 aktivnih elanov in ima 10 registriranih planinskih društev. V Tednu planinstva bo izvedla akcijo aktiviziraja novih članov organizacije po šolah, industrijskih podjetjih in ustanovah. SARAJEVO. — Tukaj je končano republiško prvenstvo v odbojki, v katerem je sodeunvalo 6 ekip. Prvenstvo ni dalo zaželenega uspeha. Zmagovalec prven- stvenega turnir . Galič Stane, Ljub., Elektra, 315; 1(1, Bakarčič Gvido, Ljublj., POZ, 272 krogov. — Narodna meta: 1. Galič Stane. Ljubljana.. Elektra, 78 krogov: 2. Šmon Anton, Celje, Rudar, 71; 3 VVagncr Venčeslav, Celje, gimnazija, 78: 4. Rems Fcdur, Ljubljana, Elektra, 69; 5. Goršič Jože, Ljubi)., »Fr Rozman«, 67; 6, Jere Anton, Ljublj,, Litostroj, 6G 7. Kuštrin Mihajlo. Liublj., Univerza 6.; 8. Šter Blaž, Tržič, Tržič, 6$; 9. Pečak Nbrbert. Ljublj.. Elektra. 65; 10. Kostanjevec Jože, Ljublj., DOZ, 64 krogov. Kučar (H) 2:49.2; Roje (H) 3:00.6; Žvokelj (E) 3:03.3; Hočevar (E) 3:08.7. Spitalovič (H) 3:08.9. 100 m hrh.tno ženske: Cipci (H) 1:28.2; Ilič (H) 1:27.4; Majcen (H) 1:36.8; Kavšek (E) 1:40.2; Zeman ,(E) 1:41.8; Dolenc (E) 1:57.1. 100 m prosto moški; Ilič (H) 1:00.5; inž. Pelhan (E) 1:03.1; Puhar (H) 1:03.5; Frič (E) 1:05.6; Stafenko (H). 1:06.5; Smerkolj (E) 1:09.4. 100 m prsno ženske: Kuhar (E) 1:32.0; Mirkovič (H) 1:33.1; Maksimovič (H) 1:33.5; Jamnik (E) 1:34.4; Elhofer (E) 1:40.0; Vurič (H) 1:40.6. Štafeta 3 x 100 mešano moški: Enotnost (inž. Pelhan, Cerer, Hafner) 3:40.0. Štafeta Hajduka je bila diskvalificirana. Štafeta 4 X 100 m prosto ženske: 1. Hajduk 5:33.7; 2. Enotnost 6:02.6. Končno stanje točk po prvem dnevu je naslednje: Hajduk 125 točk, Enotnost 97 točk. Po končanem plavalnem tekmovanju je bila odigran# še prijateljska tekma v waterpolu med Hajdukom in Enotnostjo, ki se je končala z visoko zmago Hajduka 13:0 (7:0). Moštvo Enotnosti so sestavljali: Pribošek, Jamnik, Mihalek, Dular, Cerer, Smrkolj In Frič. Tekmovanje se nadaljuje. Prvenstvo FLRJ v rokometu Zadnje tekme v rokometu za prvenstvo države so bile v Zagrebu In Sarajevu. V Sarajevu je Crvena zvezda premagala Bosno z 2:1 (1:1) ter na ta način osvojila tretje mesto v cli-žavnem prvenstvu. V Zagrebu je domači Zagreb premagal MiLcionerja iz Sarajeva z visokim rezultatom 1- -4 (4:2). ŠAH MOŠTVENO PRVENSTVO FLRJ Pretekli ponedeljek se ie začelo v Opatiji četrto državno prvenstvo v šahu Tekmovanje je otvoril predsednik šahovske zveze .Jugoslavije Dragiša Ivanovič ki je v uvodnih besedah poudaril velik napredek jugoslovanskega šaha, čigar uspehi so vidni na različnih mednarodnih dvobojih. Slovenijo zastopata letos dve moštvi In sicer Krinr iz Ljubljane in, maribor. ski Polet Vrhovni vodja je mednarodni -mojster dr. Peter Trifunovič. Žreb je določil tale vrstni red: 1 Krim, 2. Polet, 3. Metalac (BGD), 4 Mladost, 5. Sloga (Novi Sad), o. Zagreb, 7. BUŠK (Crvena zvezda — BMoštvo lhSe že v prvem kolu naletelo na najhujšega nasprotnika, kandidata za prvo mesto Partizana. \ nekoliko oslabljeni postavi (brez inž. Vidmarja in Germelta) je Krim doživel nezaslužen težek poraz 1:7. Posamezne partije dvoboja: Puc : Gligorič 0:1. Preinfalk : Milič o -.1 prof. Gabrovšek : Božič remi, čiuinik : kap,. Markovič 0:1, Slokan : \ndrio 0:1. Mlinar : Matanovič 0:1, Levačič : Gruber remi, inž. Sikošek .: Šiška 0 :1. Ostali rezultati: Polet : BUŠK 2 in pol : 5 m pol, Metalac : Zagreb 4:4. Mladost : Sloga 4 in pol : 3 in pol. , V drugem kolu se je Krim pomeni a mariborskim Poletom in ga prema, »al Z 6 :2. Rezultati posameznih partij: Puc Krute 1:0, Gerniek : dr. Nemec 1:0. Preinfalk .: Kukovec remi, Sušnik : Stupan 0:1, Slokan : Misura 1:0 Mlinar : Konič remi, Levačič . Cizelj 1:0. Sikošek : Klasinc 1 :U. Rezultati ostalih dvobojev: BUŠK : Metalac 5:3, Zagreb> :: Mia-dost 5 in pol .: 2 m pol. Partizan • 5 VSatr4etj^°koiu3 je &°rim beležil vi-sako zmago nad Metalcem, ki ga je premagal 7:1. Posamezni rezultati. P Puc : Karaklajio 1:0. Preinfalk . Muzdeka remi, Gabrovšek ; divanov 1:0. Germek : Sabaclos 1:0, S okan Kažič 1:0, Mlinar : Malerovic 1:0, Levačič : Hamovič remi, Sikošek : D°-brojevič 1:0. Rezultati ostalih dvobo- jepartizan : Polet 7:1, Sloga : Zagreb 6:2, BUŠK : Mladost 7=1. V četrtem kolu je Krim premagal prvaka Hrvatske Mladost z 6 :2. Posamezni rezultati: Puc : Rabar^ 1.0, Preinfalk : Bertok remi. Gabrovšek • Kindii 1:0. Germek : lagirov 0:1, =>u-šnik : Timet 1:0. Slokan : Ba.jey, remi Levačič : Uhlir 1:0, Sikošek Ar-haiiič 1:0 Ostali rezultati: BUŠK : Sloga 5:3, Partizan : Zagreb 6:2, Polet : Metalac 5:3. V. kolo je prineslo tele rezultate: Sloga : Krim 4:3 (1). Puc : Tot 0 :1. Preinfalk : Kulzinskt prekinjeno, Gabrovšek : Marič 1:0, Germek : Popovič remi. Sušnik v.R lovski 0:1. Slokan : Boško.vič 0:1, Mlinar : Atanackovič 1:0, Sikošek : Letie remi. Ostali rezultati: BUŠK : Zagreb6s o bfskpz bfskp BUŠK : Zagreb 5:2 (1), Mladost . Polet 5 in pol : 2 in pol, Partizan . Metalac 5:3. . Stanje po V. kolu: Partizan 29 m pol (1) točke, BUŠK 27 in pol (1), Krim 23 in pol (1), Sloga 20 (1), Mia-dost 18 in pol, Metalac 14, Polet 13, Zagreb 12 (1). Jutri igrajo zadnje kolo. Državna liga v rokoborbi V državnem prvenstvu v rokoborbi sta bili danes dve srečanji. V Subotici je Spartak premagal Lokomotivo ia Zagreba z 12:4, v Beogradu pa je. Je-dinstvo premagalo Dinamo iz Pančeva z dosedaj največjim rezultatom 14 :U. Na kolesarskih tekmah v Beograda je zmagal Francoz Ronlleteau Beograd, 11. septembra. Tisoči gledalcev so danes dopoldne prisostvovali zanimivi borbi najboljših jugoslovanskih in inozemskih kolesarjev, udeležencev mednarodne kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«, ki so se ponovno pomerili v kriterijski dirki okrog Kalemegdana. Tekmovalna proga je bila dolga 2400 m ter so jo tekmovalci morali prevoziti 30krat (72km). Udeležencev tekmovanja je bilo 39, med njimi 24 Jugoslovanov, 2 Avstrijca, 4 Francozi, 3 Italijani in 5 kolesarjev STO-ja. V izredno dobrem času 2:36:14 je zmagal Francoz Rene Rouffetesu. Drugi je Fontanot (STO) v času 2;38:06, tretji Zollia (STO) 2:38:42. Četrti in peti sta bila Zucotti (Italija) in Bon« ney (Fr). Sele za njimi sta prišla jugoslovanska: kolesarja Bosek in Po-redski. V Gorki so priredili »Ban vodnih športov11 Oblastni fizkulturni odbor za goričko oblast je v nedeljo dne 4. sept. 11)49 or-ganiziral v Solkanu na Soči 'lan športov na vodi. Bilo je tudi oblastno prvenstvo v plavanju in veslanju s kajaki. Skupno t Lens : Sochaux 1:2, Girondins B:oirdeaux : Montipeilier 7:0. ^ Lestvica: Lille 8, Bordeaux, Tonlose in Sochaux G itd. Anglija — 7. kolo: Aston Vlila ; Blaokpool 0:0, Bunlejr : Derby Connty 0a, Ohailton Ati. : Newcastie 6:3, Chelsea : Man. Utd 1:1, Hnddersfield : Arsenal 2:2, Liverpool : B o l to n Wan d. 1:1, Ma-n. Ci-tv ; Pulham 2:0, Portsmouth : Bver-ton 7:0, stoke City : West Br. Al. 1:3, Sunderland : Birmingham City 1:1, Woi-verhampton Wand. : Middlesbrough o-i. Lestvica: Wolvarhampton Wand. 12, Manchester Utd 9 itd. . Švedska — 7. kolo: AIK : .Tonkoping 2:3, EMsborg : Gais 1:1, Goteborg : Malino FF 2:9, Hailmia 1 Djurgarden 2:1, Halsingborg : Kalmar 3:1, Norrkoping : Degerfors 1:1. — Lestvica: M^hnu FF 14, Jimkoping 12 Itd. Biidimpečtansko moštvo Vasas je v nadaljevanju svojega gostovanja v ZSblt svojo drugo tekmo v Moskvi izgubilo proti domačemu Dinamu 7. 0:5, tretjo pa v Leningradu, proti tamkajšnjemu Zenitu z 0:2 (0:2). . . , ^ V Dublinu je reprezentanca Irske premagala Finsko v prvi izločilni tekmi za svetovno prvenstvo z rezultatom 3:-. V Ivodaniu je danes reprezentanca Finske premagala B-reprezentanco Danske z 2:0. , _ . V Oslu je A-reprezentanca Danske premagala danes Norveško z 2:0. ATLETIKA V nadaljevanju prvenstva ZSSIt v Mo- skvi so biti doseženi naslednji rezultati: moški — 100 m: Karakalov 10.6, Suhirev 40.G; 800 m: Cevgun 1:52.1; 110 m ovire; Bulančik 14.4; daljina: Ivuznccov 7.16 m; krogla; Lipp 15.97 m, Gorjainov 15.78 m; 3000 m ovire: Zvjerev 9:14.8; troskok: Ščerbakov 14.89 m; 200 m ovire: Lunev 24.0 (nov rekord); 400 m: Koinairov 48.5; 200 m: Sanad^e 22.0; kladivo; Kanaki 58.59 m (nov rekord); 400 m ovire: Lunev 52.7 (nov rekord in najboljši letošnji čas v Evropi); ženske — 100 m: Seeenova 12.0: disk; Dumbadze 52.27 m; kopje; Smirnickaja 49.99 m; 800 m: Vasiljeva 2:14.8; Silni ovire: Cudina 11.7, 200m: Scčenova 25.1. Najnovejši rezultati v nadaljevanju tekmovanja so bili naslednji: zenske — skok v daljino: čudma 5. <8 m, 400 m- Glinova 57.2 (nov rekord), 4V200 m: Moskva 1:42 .1 (nov rekord), moški 4X400 m: Ukrajina 3:16.4 (nov (nov rekord). Prvenstvo Švice v deseteroboju je osvo jil Sclieurcr s 7033 točkami. Na mednarodnem tekmovanju v Katovicah, kjeir jo Madžar Nemeth postavil nov svetovni rekord v motu kladiva z rezultatom 59,57 m in tako popravil svoj lanski svetovni rek-oird za 55 cm, sta bila dosežena Se naslednja boljša rezultata: 200 tn: Stawczyk (P) 21.8, kopje — ženske: Za-.topkova (ČSR) 45.27 m (nov rekord). V Sofiji je moška reprezentanca ČSR premagala Bolgarijo z 72:54, žedska Pa z 20:17 točk. Doseženi bo bili naslednji re- Praea 11. septembra. Danes se je tu začelo svetovno prvenstvo v odbojki poročamo na drugem mestu v današnji ^Rezultati tekmovanja prvega dne so 131 Šteto v no'1^ prvenstvo moških ekip: Poljska ;'Nizozemska Italija 3:1, Romunija : Madžarska » .z. ZSSR : Belgija 3 :0. Bolgarija : Fran. Pila -n CSR : Poljska 3:0, Evropsko prvenstvo ženskih ekip: ČSR ■ Franclja 3:0, Romunija Madžarska 3:0, ZSSR Poljska 3:0. kordh^m”1 JlraTCC: ^v/Martiljan (Bj 50 2 (nov rekord), 1)60 m: Wmter 4-04.-, ss-Rfasmrass#: 3.80 m. krogla: Kalina 24,a9 m. disk. Mu-dra 44 07 m. kladivo: Dadek 51.60m, 4X10(1 m: Bolgarija 42.7 (nov rekom), ČSR 43.2, 4 X 4611 m: CSR 3:22.6. TENIS Na prvenstvu ZDA v Forrest - Billsu so bili v finalnih igrah doseženi naslednji rezultati: posamezniki; Gonzales: Schroeder 16:18 (1), 2:6, 6:1, 6:2, 6:4; po- Julijan 5.19, Solkan; - pionirji"W m: 1. Bensa Ugo, 2. AbramiS Avugst, 3. Bratuž Jožef — vsi brodarsko društvo Solkan. Vsi prvoplasirani so dobili naslov prvaka goričke oblasti, prvo in drugopla-sirani so dobili praktične nagrade — spo- minske slike in knijge. NOGOMET Sobota s Kladivar 3 : 2 Murska Sobota, 11. sept. V okviru tekem za pokal maršala Tita, sta se tukaj srečala Sobota tn celjski Kladiva!'. Tekma se je končala z zasluženo zmago Sobote s 3:2 (1:1). Gole sta dala za Soboto Vrtnaric 2 In Bujls 1, za. Kladivar.ia. pa Pelcer 2. Mladina Sobote je v prvenstveni tekmi premagala mladino Pobrežja s 3 :1 in se plasirala za nadaljnje tekmovanje. Mornar : Naša krila i : O Split, 11. sept. V okviru proslave dneva Jugoslovanske mornarice drugega dne igrali zmagovalci in premagani včerajšnjih tekem. V prvi tekmi je Mornar premagal Naša krila z 1:0 (1:0) ter se na ta način revan-žiral za včerajšnji poraz. V glavni tekmi je Partizan v krasni igri zasluženo premagal zagrebški Dinamo 4:0 (2:0) Sarajevo : Budučnost 2 : 0 Sarajevo, 11. sept. V prijateljski nogometni tekmi je novi član I. zvezne lige Sarajevo premagal Budučnost iz Titograda z rezultatom 2:0 (0:0). sam ('žilice: Bromgh : Hart 6:4. 6:1; mešani pari: Stiirgess (J._ A.), Brough . Ttibot, Osborne 4:6, 6:3, 7:5. Reprezentanca Anglije je v pmaie S skem srečanju v Eastbourneu premaga la reprezentanco Belgije s ls.z. KOLESARSTV O Na dirkališču Longcbamps v Fot je bita dirka iGriterium des Aces« na lOO^m z motornim vodstvom, na kateri jo med mnogimi najboljšimi . belgijskimi, francoskimi, nizozemskimi m italijanskimi kolesari zmagal Francoz 3obet 2 A’ (povprečno 52,479 km na uro!), pred Italijanom Coppijem li55:01 m Nizozemcem Van Estom 1;53:11, _____________ Državno avto-moto prveasžs o v Opatiii Član Partizana Gabra j a je postavil nov rekord 250 ccm (20 krogov, 120 km): 1. Milenkovič Raša 1:22:52.0 (86.880 km na Opatija, 11. sept. Včeraj in danes je bilo na 6 km dolgi krožni progi Pre-luka (pri Reki)—Opatija drž. cestno motoristično in avtomobilsko prvenstvo, katerega se je letos udeležilo precej mlajših dirdkačev, ki so se uspešno zoperstavili starejšim in izkušenejšim tovarišem. Prvenstvo je vce-■aj otvoril predsednik Avtomoto zveze Jugoslavije tov. Kapor. Tekmovanju je prvi dan prisostvovalo preko 12.000 gledalcev, danes pa okoli 20.000. Orga.-nizacija tekmovanja ni bila najboljša, posebno prvi dan. Nai tekmah je bil zrušen lanski rekord Jerka Babiča, ki je dosegel povprečno hitrost 107.280 km na uro. Novi rekord je postavil v kategoriji športnih motorjev _ 350 ccm član CD JA Partizana Cabraja, ki je dosegel povprečno hitrost 107,6 rO km na uro in prevozil progo 120 km (t. j. 20 krogov po 6 km) v času 1,29.. • REZULTATI V POSAMEZNIH KATEGORIJAH SO NASLEDNJI: 125 ccm (6 krogov, 36 km): L Ludvik Pangerc (Slovenija) 26:05.1 (82.800 km na uro), 2. Surbek, 3. Miha Snjanc (oba Hrvatska); uro), 2. Pogačar (oba Partizan), 3, Klinc (H); 359 ccm (20 krogov, 120 km): L Cabraja 1:29:38.0 (107,670 km na uro, novi rekord proge), 2. Ilič (oba P), 3. Jakšič (H); 500 cm (25 krogov, 150 km): 1. Keber (H) 1:31:06.0 (98.790 km na uro), 2. Ponikvar (S) 1 ;32.08, 3. Stefe (H) , prikolice do 690 ccm (10 krogov, 60 km): L Regvard (H) 43:06.6 (83.700 km na uro), 2. Maser (Sl), 3. Vidic (Srbija) : prikolice 1200 ccm (10 krogov, 60 km): 1. Nalovič (P) 38:44.6 (92.210 km na uro, v drugem krogu pa je postavil rekord proge za prikolice s povprečno hitrostjo 94.980 km na uro), 2. Koritnik (Sl) 40:54.2; avtomobili do 1100 ccm (10 krogov, 60 km): 1. Dante Baletnik (H) 43:14.0 (88.660 km na uro); avtomobili do 1599 ccm (10 krogov, 60 km): 1. Vjekoslav Zorčič (H) 46:31.4 (77.360 km na uro); avtomobili nad 1500 ccm (10 krogov, 60 km): 1. Dušan Malnarič (SI) 39:21.0 (91.480 km na uro). FESPT^MZAF®LlIUlEfrGA1S49 DOM LJUBE ŠERCERJA 9. ura: košarka — članice, I. kolo: l. žel. Ljubljana 2el- bombor— ^piai-tak Subotica : žel. Nis, ob 19.3U. 3. žel. Beograd : Lok. Rijeka. 9. ura: odbojka — clanice, I. kolo. 1 žel. Beograd ; žel. Ljubljana. ... Spartak Subotica : Lok. Zagreb. 3. zel. žel. Sarajevo : žel. Maribor. 9. ura: qdbo.|ka — elani. 1. kolo 1. žel Ljubljana : Rabotnicki Skoplje, 2 žel Zagreb : žel. Beograd. 3. zel. Sarajevo : Spartak Subotica. STADION iiODRED« NOGOMET: 15 ura: I. grupa — I. kolo: mladinci: 1. žel. Sarajevo : Spartak Subotica, 2. žel. Nova Gorica : žel. Beograd. STADION »ŽELEZNIČAR« 15. ura: II. grupa — I. kolo: Lok. Zagreb : Rabotnički Skopje, žel. Ljubljana : železničar Maribor. DOM LJUBE ŠERCERJA 15. ura: košarka — člani: 1. Lok. Rjeka : Rabotnički Skopje, 3. Spartak Subotica. : žel. Sarajevo. 19. ura 30: 3. žel. Beograd : žel. Ljubljana. LETNI KINO TIVOLI 19. ura: nadaljevanje II. kola boks turnirja. RAZPORED TEKMOVANJ SLOVENSKE LIGE V ROKOMETU J. kolo, 18. sept.: Polet ; Enotnost, sodnik Senčar, službujoči Orel; Kladivar II. : Ptuj, sodnik Petan, služb. Polutnik; Udarnik ; Kladivar I- sodnik Zadravec, slubujočega določi Udarnik. II. kolo, 25. sept,; Udarnik : Ptuj, sodnik Leitgeb, službujoči Zoran, Enotnost : Kladivar II., sod. nik Kandus. služb. Ziherl; Kladivar I. : Polet, sodnik Petan, služb. Polutnik. III. kolo — 2. okt,: Kladivar IT. : Polet, Enotnost : Udarnik, Ptuj : Kladivar I. Ptuj, IV. kolo — 9. okt.: Kladivar II. : Udarnik, Polet Kladivar : Enotnost. V. kolo — 16. okt.: Ptuj : Enotnost, Kladiva* I. : Kladivar II.,- Udarnik t Polet. Igra se n,a igrišču prt »imenovanega — sodniki in delegati za tretje m nadaljnja kola bodo določeni kasneje. ZIS Smučarski klub Enotnost obvešča svoje članstvo, da so redni treningi vsak ponede4jeka-*rsdo in petek .on 17. uri v Tivoliju. Naroealte se ssa „Fc!et“2 OPOZORILO Ker se še vedno dogaja, da posamezne organizacije, društva, klubi, sekcije in posamezniki pošiljajo v objavo uredništvu »Poleta« razne službene vesti, razpise tekem in priredi-skupščin itd., poslednjič opozarjamo vse forume, da naš časopis princi-pteino ne objavlja službenih obvestil- ker je v te svrhe namenjen »Bilten«. Vse organizacije naj zato sistematično planirajo svoje prireditve vnaprej, tako da jih bo možno pravočasno objaviti v »Biltenu,« v kolikor pa to r,i možno, naj se poslužujejo obveščanja potom okrožnic, dopisov itd. Vse prizadete še enkrat opozarjamo na ta ukrep ter pripominjamo, da so vse učence v gornjem smislu brezpredmetne. Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani = Odgovorni urednik [gor Prešeren H Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Tabor — Telefon 33-85, ob nedeljah popoldne 55-22 do 26. Čekovni račun uprave št. 6-90603-6 jz zgodovine fiz kulture ■Ali je mapatooski tekač zgodovinska pesis.iea a8i giravtjiea? Vsak naš čitateij je gotovo že večkrat slišal za maratonski tek. Ta najtežja športna disciplina izmed vseh panog je vztrajnostni tek na 42 km "in 195 m. Ime maratonski tek je dobila ta panoga po mali grški vasici Marathon v bližini Aten, kjer je bila 1. 490 pred našim štetjem velika bitka med Perzijci in Grki, v kateri so Grki Perzijce do kraja porazili. Zgodovinarji pripovedujejo, da je nek grški vojak fkoj no zmagi tekel v Atene, da tam sporoči zaskrbljenemu ljudstvu veselo novico o veliki zmagi. Ko pa je ta sel pritekel v Atene, je baje utegnil samo še sporočiti vest o zmagi, nato pa se je vsied preslanih naporov zgrudil mrtev na tla. Slava tega hrabrega vojščaka in rodoljuba se j"e ohranila do današnjih časov v modernih atletskih disciplinah — v maratonskem teku. Toda sodobni zgodovinarji so zelo skeptični z ozirom na gornje trditve; nekateri sploh zanikajo, da bi kdaj obstojal maratonski tekač in ga uvrščajo med izmišljotine. Poglejmo, kaj pravijo o maratonskem tekaču nekateri zgodovinarji. V grški zgodovini lahko zasledimo 1 čilno, ker je Herodot znan kot zgo-m0 na dveh mestih lepo pripoved ■ dovinar, ki zelo ljubi razne veličastne ‘ epizode in anekdote. Tu bi pac imel samo na _ o hrabrem atenskem vojaku, ki je po zmagoviti bitki pri Maratonu (L 490 pred našim štetjem) pobegnil z bojišča v Atene, da sporoči meščanom radostno vest o zmagi. Cim je ta sel pritekel v Atene, je zarhogel le se javiti novico o zmagi, nakar se ^ je vsled velike izčrpanosti zgrudil mri.ev na tla. Pri slavnem grškem zgodovinarju Herodotu, ki nam je podal klasičen opis maratonske bitke, pa nikjer ne zasledimo kakršnihkoli podatkov o tem tekaču. To je toliko bolj zna- Stran 4 dovolj prilike, da bi razvil svoj velik zgodovinski pripovedni talent, vendar ni o maratonskem tekaču pri lijem niti besedice. Tudi slavni grški slikar Folygnot ni ničesar ustvaril o maratonskem tekaču, dasi nam je znana njegova slika maratonske bitke. Sele približno 600 let po maratonski bitki, že za rimskega cesarstva, so se pojavile prve vesti starejšega izvora o maratonskem te.kaču. Tako pravi zgodovinar Plutarh ki je živel v letih od 46—120 po našem, štetju, v nekem svojem delu o Grkih sledeče:»Potem, kar nam pripoveduje Heraksides Pon-tikos, je prinesel prvo vest o maratonski zmagi vojak Thersipa iz obči- ne Eroiadai. Večina pa trdi, da je to bil Eukles, kateri je, še ves pod težkim orožjem, oznojen in do smrti izčrpan pritekel do prvih atenskih hiš, kjer je lahko samo še izrekel: »Veselite se, ker tudi mi se veselimo!«, nato pa je padel mrtev na tla. Pri rimskem zgodovinarju Lukijanu, ki je živel približno od 120—180 po našem štetju, pa zasledimo vdrugič vesti o maratonskem tekaču. V neki svoji knjigi, v kateri pobija nesporazume, ki lahko nastanejo vsled napačnega naziranja oseb, nam Lukijan našteva nekaj primerov iz filozofije in zgodovine. Tako pravi med drugim: »Prvi, ki je uporabil ta pozdrav (Veselite se!), je bil tekač Filipides, ki je pritekel z bojišča pri Maratonu in kriknil pred atenskimi hišami zbranim arhontom, zaskrbljeno pričakujočim vesti o težki bitki: »Veselite se, zmagali smo!« Ko je to izrekel, se je mrtev zrušil na tla, srečen še v zadnjih sekundah svojega življenja.« Tako pravi drugi zgodovinar Lukijan. Zanimivo je, da niti Plutarh, niti Lukijan ne poudarjata tega dogodka kot kakšno izredno športno dejanje oziroma nadpovprečno fizično storitev, temveč poudarjata oba le velik patriotizem in heroizem. Posebno Plutarh poudarja velike moralne vrline v tej epizodi in dodaja še razne podrobnosti in razmišljanja o etičnih vrlinah. Toda zgodovinske anekdote, polne etike in heroizma, ne odgovarjajo vedno zgodovinski resnici! Zdi se, da je tudi pri maratonskem tekaču ta slučaj. Ta epizoda nikakor ne prenese ostre kritike. Prvo je ža ne-sotovost v imenih. Zgodovina navaja kar tri: TheršipoS, Eukles in Filipides. Ce hi se o tem dogodku obdržala med narodom živa tradicija, je prav goto- vo, da bi se ohranilo tudi ime tekača Filipidesa, ki ga navaja v svojih spisih Lukijan. Razen tega najdemo i v Plutarhovih i v Lukijanovih spisih mnoge trditve, ki si medseboj močno nasprotujejo ter so polne romantičnih primesi in nejasnih mest, preslabih, da bi prenesla znanstveno kritiko, kar daje v končni oceni veliko opore trditvam, da je maratonski tekač le zgodovinska bajka. Kljub temu, da je po vsej verjetnosti opis maratonskega teka le junaška legenda, pa je njegov nacionalni in visoko etični pomen ostal živ do danes ter ni prav nič izgubil na svoji vrednosti. V zgodovini narodov imamo mnogo takih primerov, ki jih ne moremo dati pod lečo znanstveno-zgodo-vinske kritike, ki pa izpričujejo bistvo duše nekega naroda ter s tem opravičujejo svoj obstoj. Čustva posameznih narodov in ljudstev se pogosto lažje vzbudijo v pripovedih, obdanimi s fantazijo, kakor pa z enostavnim načinom kateremu manjka magični čar heroizma. V tem smislu je tudi treba gledati in ocenjevati maratonski tek in maratonskega tekača. Kakor že rečeno, antična upodabljajoča umetnost ne pozna primera, ki bi ovekovečil slavnega maratonskega tekača. Pač pa ima moderna umetnost o tem legendarnem junaku dragocen spomenik: to je delo slavnega kiparja Maxa Krusea, kateri je 1. 1881, v ne-kokoliko svobodni obliki, upodobil prvega glasnika maratonske zmage. Gol mladenič teče z velikimi koraki proti cilju, v desnici visoko dviga lovor jeVo Vejico, simbol zmage, levo roko pa z vso silo pritiska na srce, katerega sile so pri kraju. V največji meri pa so oživele spo- min na maratonski tek moderne olimpijske igre. Francoz Pierre de Coubertin, ki je dal pobudo za osnovanje sodobnih olimpijskih iger, je na predlog francoskega akademika Michela Breala vključil v program olimpijskih iger tudi maratonski tek. V novih olimpijskih igrah je našel maratonski tek tisto mesto in vrednost, ki mu pripada po svoji slavni zgodovinski tradiciji. Zato je že pri prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah vladalo največje zanimanje ravno za to najtežjo športno disciplino. Interes za maratonski tek je bil tako velik, da so bili časopisi že cele tedne prej polni samo novic in vesti o maratonskem teku ter so bili popolnoma pozabljeni celo važni in svetovno-politični dogodki. Na dan maratonske tekme je bilo v mestu že v prvih jutranjih urah vse na nogah in živo. Stadion je bil do kraja natrpan, preko 50 tisoč gledalcev je ure in ure potrpežljivo vztrajalo na svojih mestih in čakalo vesti s tekme. Ob 2 popoldne je 25 tekačev krenilo na pot. Večina so bili Grki, od inozemcev so s tarnali po en Francoz, Madžar, Amerikanec in Avstralec Flack. Posebno zadnji je bil resen favorit za prvo mesto. Dolgo časa je vodil pred grupo tekačev, šele pri sredini proge se je izčrpal ter zaostal. Medtem je na stadionu vladal nemir in nestrpno pričakovanje. Nihče se ni zanimal za rezultate Amerikan-cev, ki so v večini disciplin odnesli prva mesta z dobrimi rezultati. Vsa pozornost j.e bila osredotočena samo na maratonsko tekmo. Spremljevalci in reditelji na konjih in kolesih so od časa do časa prihajali z maratonske proge v stadion ter prinašali ve- sti o poteku tekme. Dolgo časa, dokler je vodil Avstralec Flack, so bile novice slabe za domače občinstvo. Ko pa je bilo razglašeno, da je vodstvo prevzel Grk, je v stadionu izbruhnil vihar navdušenja. Mlad kmet iz okolice Aten, po imenu Louis Spiridion, je bil na čelu tekačev. Ne dolgo za tem je zagrmel topovski strel, znak, da je prvi tekač že prispel v mesto. Ves stadion je na nogah! Naenkrat zadoni navdušeno vpitje, robci in zastave za-vihrajo, veselje in hrup sta nepopisna. Pri vhodu na stadion se je pojavila postava nekega človeka. Ves pokrit z znojem in prahom se bliža izmučen tekač cilju. Ko je mladi Grk Louis s svojimi prsi prvi pretrgal vrvico, je bilo navdušenje na višku. Nepoznani ljudje so se objemali, stari možje so od veselja jokali kot otroci, nihče ni mogel v teh minutah ostati ravnodušen. Res, da to ni bil kak poseben športni uspeh saj je zmagovalec potreboval za progo celi 2 uri m 59 minut (neoficielni svetovni rekord v maratonu drži danes Sved^ Palme z rezultatom 2 uri 25 minut in 36 sekund ter ga je postavil 1. 1942), toda bila je to zmaga simbolične povezave sedanjosti s slavno preteklostjo, z enim najplemenitejših in najvzvišenej-ših dejanj, kar jih pozna svetovna zgodovina. Drugi in tretji sta prišla na cilj tudi Grka, šele četrto mesto je zasedel Madžar. To je bil bil prvi sodoben maratonski tek na prvih modernih olimpijskih igrah v Atenah, nič manj znamenit od svoje zgodovinske legende. Tudi ^ ta maratonski tek je prižel v. zgodovino in bo v njej ostal kot spomin na zma-20 helenizma kot - nomiit na oživijenje v it-menit ih dejanj iz davne preteklosti v današnjih časih.