Poštnina plačana v gotovini GLASILO DELOVNEGA LJUDSTVA »Bratje, podajmo si roke!« — Izhaja 25. n mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290. — Čekovni račun štev. 13.562. — Telefon interurban štev. 3478. — Rokopisi se ne vračajo. Leto XXVIII Ljubljana, dne 25. marca 1941 Stev. 3 Di Draginja stalno narašča od avgusta 1939. Da bodo imeli naši čitatelji pregled o gibanju cen življenjskih stroškov in naraščanju draginje bomo citirali nekatere važnejše indekse. Indeks Narodne banke če vzamemo cene avgusta 1939 za 100, dobimo naslednjo sliko indeksa cen na debelo: avgust februar porast 1939 1941 v % rastlinski proizvodi 100.0 282.3 182.3 živina in proizvodi 100.0 195.7 95.7 mineralni proizvodi 100.0 153.4 53.4 industrijski proizvodi 100.0 180.8 80.8 skupni indeks 100.0 202.1 102.1 izvozni proizvodi • lOO.O 214.7 114.7 uvozni proizvodi 100.0 183.5 83.5 Skupni indeks izkazuje torej porast za 102 odst. Naj večji — za 182.3 odst, je porast rastlinskih proizvodov. Pri cenah na malo v Ljubljani, izkazuje indeks Narodne banke sledečo sliko: mesec leto Indeks N. 13. podražitev v odst. točk napram sept. 1939 IV. .1940 87.9 V. 1940 112.7 za 28.2 VI. 1940 116.2 za 32.2 VII. 1940 115.6 za 31.5 Vlil. 1940 121.8 za 38.6 IX. 1940 124.7 za 41.8 X. 1940 128.5 za 46.2 XI. 1940 133.9 za 52.3 XII. 1940 136.0 za 54.7 I. 1941 144.3 za 62.2 II. 1941 145.6 za 65.6 Napram septembru 1939 se je dvignil gornji indeks za 57.7 točk ali za 65.5 odst. Indeks življenjskih stroškov Artur Benko Grado v Zagrebu kaže, da je porasla draginja od avgusta 1939 do februarja 1941 pri hrani za 65.21 odst., obleki in obutvi za 86.42 odst., kurjavi in razsvetljavi 32.89 odst. Eksistenčni minimum je znašal mesečno v dinarj h (po Arturju Benku): za. delavca za del. družino samca 4 članov VIII. 1939 694.76 1.775.31 XII. 1939 782.17 2.020.80 I. 1940 799.87 2.072.76 1 1 rasle J linja dal m. 1940 863.70 2.243.90 VI. 1940 906.80 2.363.92 IX. 1940 963.81 2.524.47 XII. 1940 1.015.95 2.661.01 11. 1941 1.053.56 2.765.69 Indeks in eksistenčni minimum, ki ga JO ■ ■ Mesečno V dinarjih: samski mož in vsak delavec žena otrok a v,g. 1939 747.43 1.344.19 213.4« jan. 1941 1.283.67 2.273.42 439.01 razlika v din 536.24 929.23 225.53 razlika v odst. ali porast draginje 71.74 69.13 1 05..00 4 članska družina 1.771.15 3.151.40 1.380.29 77.93 Iz tega je razvidno, da bi moral napram avgustu 1939 zaslužiti samski delavec mesečno več din 536.24, mož in žena din 929.23 več, štiričlanska družina din 1.380 več in za vsakega nadaljnjega nepreskrbljenega otroka mesečno še din 225 več. * Iz vseh gornjih podatkov si naši či-tatelji lahko ustvarijo točno sliko o porastu draginje, če so bile njih mezde — v odstotkih — dovoljno zvišane in če njih mesečni prejemki dosegajo zgoraj navedeni eksistenčni minimum. —'m. 70 let Pariške komune Svet se v naših časih suče tako, da je moral svetovni proletariat molče mimo sedemdesete obletnice pariške komune. V sedemdesetih' letih prejšnjega stoletja je stopila Nemčija pod vodstvom liberalnega Bismarcka na imperialistično pot. Pričela je utrjevati svoje pozicije po evropskih dvorili, z namenom, da čim uspešnejše izvede svoj prosluli »Drang nacb Osten«, kjer pa so bile in so še dandanes osnovne interesne sfere dveh evropskih imperialnih držav: Velike Britanije in Francije. Tudi je Nemčija hlepela po nekaterih belgijskih in francoskih premogovnikih. Francozi, ki jim je cesarjeval naduti in nezmožni Napoleon III., nečak cesarja Bonaparta, so se dobro zavedali, da bodo baš oni prvi, po katerih bo udarila imperialistična Nemčija (lorenskioalzaški Ipnemogovniki). Zato je hotel Napoleon III. vojno čim preje izzvati, računajoč, da Nemci ne bodo imeli časa, da sc vojaško dovolj pripravijo. Ugoden trenutek za vojno napoved je napočil, ko se je med Francijo in Prusijo vnel spor zaradi španskega prestola, na katerega je Bismarck forsiral nemškega princa Leopolda Hohenzollcrn-Sigmaringen. Nemški politiki so namreč računali, da bo Leopold kot španski kralj podpiral nemško politiko. Na drugi strani pa so se v Parizu krepko zavedali, da bi se v slučaju, če sede Leopold na madridski prestol, znašla Francija v zelo neprijetnem precepu, česair posledica bi kaj lahko bilo uničenje francoskega političnega in gospodarskega prestiža. Zaradi teh dejstev je Francija 19. julija 1870 Nemčiji napovedala vojno. Vrhovno poveljstvo je prevzel Napoleon 111. sam in razdelil armado v dva dela, ki sta jima poveljevala maršal Bazaine in general Mac Mahon. Nemško vojsko je vodil znameniti vojskovodja Moltke in Francoze blizu belgijske meje pri mestu Sedanu 2. septembra prisilil k predaji. Med ujetniki je bil tudi cesar Napoleon III. Taklrat je v Parizu vzplamtela revolucija, ki je 4. septembra Napoleona odstavila in proglasila Francijo za republiko. Vlado je sestavil general Tro-ehu, vpliven minister pa je postal znani Gambetta. Tako sestavljena pariška vlada je izjavila, da ne odstopi niti pedi francoske zemlje. Nemci so pričeli oblegati Pariz in ga obkoljevali od 19. septembra 1870 do 27. januarja 1871. Odpor Parižanov je po vsem svetu vzbudil tople simpatije in na pomoč jim je skušal priti celo znani italijanski revolucijonar Garibaldi. Ker pa je v obkoljenem Parizu pošel skoro ves živež in je bilo veliko hiš po granatah razrušenih, so se obleganci 28. januarja 1871 vdali; vodstvo vlade je prevzel Thiers in 26. februarja 1871 sklenil z Nemci v Versaillesu premirje. V Parizu pa še ni bilo miru. Delavski sloj je že med obleganjem pričel dvigati svojo jeziuo glavo zahtevajoč osnovne pravice za vsakogar, ki v proletarski skupnosti dela, živi in deluje. Thiero je proti delavcem poslal bajonete in mitraljeze, katerim pa sc je pariški proletariat odločno postavil po robu in na 18. marca 1871 proglasil ta-kozvano pariško komuno. S poslopij so zavihrale rdeče zastave in komunardi so najavili volitve v svet pariške komune. Ker Thiersova vlada, ki je pobegnila v Versailles, proletarskega Pariza nikakor ni mogla obvladati, je 1. aprila revolucionarnemu Parizu oficijelno napovedala vojno. 3. aprila je general Pelle pozval pariške komunarde: »Če hočete 'ostati pri življenju, se nemudoma predajte:! Del revolucionarjev se je premeči res udal, Pelle pa je dal večje število nacionalnih gardistov takoj po predaji postreliti, dočim je dal poveljnik Vinoy pobiti še upoirniške oficirje. Na te in slične nečastnosti so komunardi odgovorili z ustrelitvijo nekaterih meščanskih talcev. Vnela se je pravcata državljanska vojna, , 'v,..!! ve !t iiivusM U L« \ i. .|.i i; v t.ŠAii..* Komunardi niso bili dovolj Organizirani, čeprav so bili nadčloveško hrabri in odločni. Na barikadah so se kot levinje borile tudi proletarske žene in celo otroci. Toda Thiersova vojska je bilo proti komunardom v silni premoči, tako številčno, kakor pa opremi. Versajski vojaki so prodirali v Pariz vedno globlje in komunardi so postrelili 48 versajskih talcev, med katerimi je bil tudi pariški nadškof. 28. maja ob 11. uri so bili komunardi, braneči se na zadnjih barikadah, premagani. Pariška komuna je bila pregažena. Versajci so pobili 25.000 delavcev, žena, otrok in starčkov. Padlo je 30.000 ljudi iz proletarskega ljudstva ... Živih so zajeli nad 40.000 in jih postavljali povezane v dolge vrste. V La Muete je te vrste pričakoval general Gallifet in poljubno iz njih zbiral tiste, \ i . ... postrelili. B. Predno odvrieS če gori V »Delavski pravici« in Jugorasovem glasilu »Slovenski delavec« smo brali, kako skuša »Narodna strokovna zveza« potom podjetnikov svojo organizacijo spraviti na konja. Temu se prav nič ne čudimo, saj je bila NSZ vedno le privesek politične gospode pri JNS. A čudno se nam zdi pisanje »Slovenskega delavca«, ,, i > ti-hajajočih činiteljev, smo prepričani, da bo ugledno podjetje rado pristopilo k razgovorom o podpisu kolektivne pogodbe z našim zastopnikom, ki se bo v najkrajšem času oglasil pri Vas. V primeru pa, da imate drugačen predlog, nam istega v doglednem času sporočite. V tem pričakovanju beležimo z izrazi odličnega spoštoval'ja! Posl. podpreds.: dr. Joža Bohinec, s, r. Tajnik: Albin Jančar, s. r. Socialna zaSiita in vzgoja vajencev Štiri leta je že poteklo dne 25. marca 1937, od kar je sklicala prejšnja uprava Delavske zbornice, pod vodstvom tajnika Uratnika,. »vajeniško anketo«. Na tej anketi se je razplravljalo o vseli perečih vprašanjih vajencev, in samo obsebi umevno, tudi glede vajenk. Sama brošura »Socialna zaščita in vzgoja vajencev«, pojasnjuje in prikazuje na 139 straneh — katera je izšla par mesecev-pozneje v vednost širšim oblastvcnikom. Naše delavstvo je pozdravilo to knjigo, da se z njo seznani, kaj vse je potrebno ukreniti za zboljšanje vajeniškega položaja. Vsebina brošure: I. del: Položaj naših vajencev (rezultati pismene ankete Delavske zbornice). Dr. Avgust Reisman: Vajenci v socijalni zakonodaji. Filip Uratnik: O možnosti zaposlitve naših vajencev. Statistika trgovine, obrti m' industrije v Sloveniji. Ing. arh. Rado Kregar: Izpopolnitev strokovne vzgoje vajeniškega naraščaja. Statistika strokovnih nadaljevalnih šol in občasnih strokovnih tečajev za šolsko leto 1936-37. Učni program, učna snov in učne knjige ter učila na strokovno nadaljevalni šoli za stavbne obrti. Dr. Albert Trtnik: Socialno-tnedichiska (razmišljanja o vajeniškem vprašanju. — V statističnih tabel. II. del: Anketa o vajeniških vprašanjih: 1. Otvoritev ankete. 2. Ivan Tavčar: Vzgoja vajeniškega naraščaja. 3. Diskusija na anketi. Ta brošura s svojo vsebini o je vsak dan bolj važna za naše čase, in radi tega hočemo nekoliko vrstic napisati. Položaj in socialne razmere vajencev, se vsak da bolj poslabšujejo, namesto izboljšujejo, to prepuščamo drugim merodajnim čiJiiteljem, ki rešujejo in sedaj vodijo, ter obljubljajo še več let odškodnino za delo vajencem, po § 267. obrtnega zakona, ki je v veljavi že od 9. marca 1932. Ne vemo, zakaj ne skličejo nove vajeniške ankete? GOSPODARSKI VESTNIK Zavarovani zaslužek delavcev in nameščencev Lani je znašal zaverovani zaslužek 6151 milijonov din. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani jje objavil p.cdatike o gibanju števila zavarovancev pri vst‘h okrožnih uradih in bolniških blagajnah nameščencev v mesecu decembru. Število zavarovancev je od novembra do decembra nazadovalo iz sezonskih razlogov za 43.069 in je znašalo v decembru 713.264, t. j. le še za 5829 več nego v decembru .prejšnjega leta (v novembru je bilo število zavarovancev še za 21.387 višje nego i prejšnjem novembru). Pri tem je zanimivo, da kaže število moških zavarovancev v primeru z lanskim letom nazadovanje za 9827 članov, število ženskih članov ,pa je bilo za 15.656 višje. Od skupnega števila zavarovancev je v decembru odpadlo na Slovenijo 112.075 (okrožni urad 100.525, TBPD 10.579, Merkur 971), na banovino iHrvatsikio 236.815 in na ostale banovine 364.671, V primeri s prejšnjim decembrom se jle najbolj povečalo število zavarovanih de lavcev in nameščencev v industriji tobaka (za usnjarska industrija (za 1240) itd V primeri z lanskim letom zaznamujejo naj-občutnejše povečanje števila zavarovan ev o-knožni uradi v Dubrovniku (za 13.3 odstotka), v Sarajevu (za 6,8 odistokov) in v Karlovcu (za 5.4 odstotke). Najohčutnejše nazadovanje pa beležijo okrožni uradi v Nišu (za 13.9 odstotkov), v Skoplju (za 9.4 odstotke), v Subotici (za 8.8 odstotkov), v Petrov gradu (za 6.3 odstotke) in na Sušaku (za 4.9 odstotkov). Povprečna zavarovalna mezda je znašala v decembru za vso držaivo 33.62 din, t j. za 0.12 din več nego v novembru in za 8.41 din več nego v decembru prejšnjega leta. N,a področju dravske banovine je znašata povprečna zavarovana mezda 36.62 din, na področju banovine Hrvatske 35.36 din in na ostalem področju države 31.57 din. Nasproti prejšnjemu mesecu je povprečna zavarovana mezda v dravski banovini za 0.33 din, v banovini Hrvatski za 0 22 din, v ostalem podrcčlju! pa je nazadovala za 6.610 ,al-rodni zverem. Indijanec imenuje sebe bizona, ker misli, da je njegov rod izšel iz bizona; naziva se za volka, češ, da je bil njegov pradavni prednik volk. Če so prvi evropski lovci smatrali sebe prav tako za sorodnike zveri, potem tudi njihove risbe na jamskih stenah niso drugega ko slike prednikov, zaščitnikov plemena. Obstojajo tudi risbe, ki nam govore drugo. Na primer: bizon, pireboden s tremi strelicami. Jelen, zadeti od izstrelka. Počemu je to narisano na pečini? Morda zato, da se žival zmede in s pričaranjem zvabi v jamo. Tako postopajo čarovniki pri Samojedih še danes in mnogih drugih plemenih: da bi se obranili neprijatelja, ga rišejo in nad risbo čarajo, zabodejo risbo s kopjem ali vanjo ustrele. Minulo je več tisoč let odkar so živeli jamski ljudje. Ti ljudje so nam kaj malo sličili. Njihove lobanje, ki jih najdejo tupatam v zemlji, so bolj podob- ne lobanji opice, kot človeški lobanji. Nikdar bi ne zvedeli, kaj so mislili, v kaj verovali, da ni risb, ki so jihi pustili na stenah svojih bivališč. Ris-be na pečinah še ne predstavljajo zapisovanja dogodkov in tudi niso prave pripovedke v slikah. A, od njih do pripovedk v slikah ni daleč. Tako nam pri po vesti v slikah, ki je najdena na steni nekega planinskega jezera, prikazuje pet čolnov iz izdolbenih debel, v katerih sedi petdeset ljudi, kar predstavlja prevoz Indijancev preko jezera. Človek na konju predstavlja poglavarja. Pohod traja tri dni. Zato so naslikali tri sonca, nad njim pa tri nebesne svode. Želva, orel, kača in druge živali, so imena poglavarjev. S tem je pismo-slika prevedena na jezik besed. Neki stari angleški pisatelj navaja v svoji knjigi pripoved, v kateri je povest v slikah igrala zelo važno vlogo. Zgodba neke znanstvene ekspedicije, ki je propadla. — To je bilo — pripoveduje kapitan ladje — leta 1837. Bil sem še zelo mlad. Plul sem po reki Misisipi na ladji »George Washington«, na isti, ki se je pozneje potopila ob priliki eksplozije parnega kotla. Pišejo nam... Rudarji TRDITEV, UGOTOVITEV IN ODGOVOR »Nova Pravda«, 'glasilo Narodno strokovne zveze, je v št. 10 t. 1. priobčila članek z na* slovom: »Zakaj je TPD odklonila razjodišče?« V tem članku, ki je po vsebini na paipirju zelo oster iprot.i TPD, 'je čutil pisec potrebo, da se obregne V sicer neimenovano, a vendar mišljeno bivšo Zlvezo rudanjev Jugoslavije, >o kateri Irdii tole: Ako družba jioče za razpuščeno organizacijo', ki je baje imela organiziranega večino delavstva, potem vemo, da joče zato, ker je ta organizacija pripomogla, da so delničarji družbe spravili 'V svoji žep težke milijone, med tem ko naš delavec ni prejel nikoli tega. kar enu pripada. Ravnateljstvo družbe naj se zaveda, da je z razpustom te organizacije prenehal oa's skrajnega popuščanja. To trde »narodni«. V redu. Mi se o tej njihovi trditvi z njimi ne bomo preip ra i, ker je tozadevno za nas merodajna ?odba trezno inl-slečiih rudarjev. Ziato niaj se blagovolijo »gospodje narodni« zadovoljiti le z nekaterimi našimi ugotovitvami. 1. Vse kar koristnega vsebuje kolektivna pogodba za rudarje ipri TPD, je dalo in borba bivše ZRJ. NSZ jje takrat vedno lepa molčala, kadar so bili njeni pokrovitelji na oblasti. 2. Nikdar ni bil priganjaški sistem, politično teroriziranje in beda rudarjev hujša kot takrat, ko je NSZ imela svoje kongrese v Trbovljah in Mariboru. To vedo vsi rudarji. 3. V času, ko ije glasilo. NSZ objavilo zgoraj navedeni članek, je vodstvo NSZ v Ljubljani podpisalo iponižno vlogo na IPD, s katero so sledlmjo vljudno prosili, da skliče mezdne razprave v smislu čl. 26 kolektivne pogodbe, katerega je bivša ZKJ priborila, a NSZ tolikokrat obsodila. 4. 2'iakaj ni NSZ (pozvala rudarjev odločno borbo proti TPD, ob priliki saidnjt rjSa spora, ko je imela trikrat zakonito opravičilo zato in ko je izdajalska ZRJ ni ovirala v njeni nepopustljivi borbi? •. ; . » , - -u. „„ H-. 11 To s.0 naše ugotoivitve in .nomia tudi vprašanja ... V ZNAMENJU ČASA Živimio v času, ko se vsepovsod gor/eri o potrebi boljše socialne zaščite delavstva. Govori in piše se celo, da v današnjih časih ne sme služiti vrednost proizvodnje samo lastni- povišanjem cene naših, pridelkov morale zvišati, ki sedaj ne stojijo v nobenem razmeiju z našimi prodkikci;*skimi stroški. Zato prosimo, da nas tako dolgo ne blagovolite obiskati, dokler kr. banska ui>*'a:va m prSlstopfe k novem« povišanju minimalnih mezd, odnosno se obra.tni zauipniki niso ••glasili s svojimi zahtevami. Pczdrav. Naziv podjetja in podpis. Zelo lepo. Minimalna mezda znaša danes din 44 za 8 urno delo. Draginja stalno narašča. Delavstvo pa naj čaka do noveiga povišanja minimalnih mezd. Gospodje s svojo socialno teorijo na ustih, ipokažite tudi vašio prakse pri takih ipodjetjih. TOLMAČENJE K POVIŠANJU POKOJNIN UPOKOJENCEM kom produkcijskih sredstev, temveč družabni' Izredna skuipš-čina delegatov »Glavne bratov-skupnosti. Kako ta filozotiija meščanskih teo- ske skladmice«, ki se je vršila v Ljubljani 4. retikov (iz njihovega političnega prestiža) v marca t. L, je dokončno siprejela pravi,nik o praksi izgledla, naj dokaže navedeni dokument, Glavni zaupnik obratnih zaupnikov nekega ipodjetja (imena zaenkrat še ne povemo) je vložil na to podjetje zahteve delavstva za povišanje mezd vsled draginjle. Na to vlogo je prejel odgovor: Vaš veleč, dopis št. 107 z dne 6. III. 41. Dokler kr. banska uprav ni smatrala zo potrebno zvišati minimalnih mezid, tudi mi ne smatramb, da bi bil nastopil čas za zvišanje prejemkov našega delatvstva, ker bi se s tem načinu povišanja pokojnin novoupiokojencev z veljavnostjo od 1. marca t. }. dalje. Iz pravilnika posnemamo sledeče: 1. Vse pokojnine so povišane ,:a 10 odstotkov. 2. Za vse tiste upokojence, katerih pokojnina znaša manj kot din 300 mesečno, se uvede minimalna pokojnina v znesiku din 400; za ženo doklada din 150, za vsakega otroka v starosti do 16 odnosno 18 pa po din 50 mesečno. Nekje v New Orleansu se je ukrcala na naš brotl skupina ljudi. Bila je to ekspedicija, ki je šla raziskovat močvirja in pragozdove, o katerih danes ni več sledu. Vsi so bili mladi in veseli ljudje. Edino vodja ekspedicije je bil starejši in resen človek. Ni mu bilo do šale. Vedno je molčal in po svoji beležnici nekaj računal. Na prvi pogled si opazil, da je učen mož. Ostali so se radi pošalili in kaj piopili, posebno vojaki, ki so imeli nalogo ščititi raziskovalce. Ko se je skupina ljudi na obali izkrcala, je na ladji nastala tišina, kakor da je ladja povsem zapuščena. Sprva smo se jili večkrat, spominjali, a jiii počasi tudi pozabili. Prešli so trije, štirje meseci — ne spominjam se točno. Bil sem že na drugi ladji, na »Meduzi«. Nenadno se mi približa neki potnik, starejši človek, in vpraša: — Ali ste vi Johln Cips? — Da, jaz sem, odgovorim. — Vi ste, kakor sem slišal, preje pluli na ladji »George Washington«? — Sem, — odvrnem. — A počemu sprašujete? — Poslušajte, reče. Na tej ladji je potoval s skupino raziskovalcev tudi moj sin Tom. Pa je s celo posadko propadel. Dolgo so jih. iskali, a zaman. Zdaj sem se še sam odločil, da jih poiščem. Morda leži Tom nekje bolan. Pogledam starca. Zasmilil se mi je. Zanj ni več primerno, da bi se potikal po gozdovih. Lahko zboli na malariji. Pa tmdi Indijanci bele ljudi streljajo. — Pojdete sam? — Ne., mi odgovori. Moram dobiti nekoga. Mi lahko poveste, kdo bi bil pripravljen iti z menoj? Denar ne igra vloge, če bo potrebno, bom prodal svoje posestvo. Pomislil sem. — Če sem vam po volji, je zadeva urejena. Pojdem z vami. Drugega dne sva se izkrclala. Pripravila sva si hrane, kupila samokrese, karabinke, šotorska kirila, najela Indijanca za vodnika, poizvedovala pri bližnjih naseljencih in se naposled podala na pot. Koliko kilometrov smo prehodili, je težko povedati. Čeprav sem bil zdrav in močan, so mi pričele moči pojemati. Kraj je bil vlažen in močvirnat1. Predlagal sem, da bi se vrnili. — Zgrešili smo. Vrnimo se! Če je potovala ekspedicija tod, jc prav gotovo pustila za seboj kako sled. A mi hodimo že nekaj dni, o tabornih, ognjih pa ne najdemo nikakega sledu! Tudi vodnik je menil tako. Najbrže bi se starec prigovarjanju vdal, a naprej ga je silil navaden gumb iz bakra. Ta je spravil starca pod rušo. Prišli smo na goličavo in hoteli počiti. Zanetili smo ogenj in pričeli podstavljati šotor. Starec še ni dobro sedel na bližnji štor, ko je nenadno vzkliknil: — John! Poglej! Gumb! Gumb! Pogledal sem; bil je res gumb. Takšen, kakršnega so nosili vojaki. Starec je skoro ponorel. Gledal je gumb in neprestano jokal. — To je Tomov gumb. On je nosil takšne gumbe. Zdaj jih bomo prav gotovo našli. — Po čem sodite, da je prav Tom izgubil tale gumb? Saj je bilo vendar osem vojakov! Ne, ne! Ne pregovarjaj se z mano! Spoznal sem gumb, čim sem ga opazil. Nadaljevali smo pot. Vedel sem, da bi starec zdaj ne šel nazaj, četudi bi bil prepričan, da ga to stanc glavo. Nisem ga več skušal pregovarjati. Pravzaprav je tale gumb, pa naj bo kakršenkoli že, vseeno sled. (Nadaljevanje sledi.) 3. Vdova -upokojenca prejema din 200, in aa| sirote po din 50 mesečno; za dvojne sirote pa za prv,o din 200; če pa jih je več, za vsako po din 100 mesečno. V tej celoti polvišanih pokojnin in doklad so deležni le tisti upokojenci, vdove in siru le, ki ne posedujejo iprav ničesar '‘n a!u> vrednsst njih brezplačnega stanovanja ne presega v 1. draiginjsketn razredu dlin 120, v II. din 90 m v III. din 60. Če so prevžitkarji in ne Uo.sega niim uradno določena preživnina din 200 me-sečniO'. V slučaju, da presega te meje, se jim to vračuna v redne dohodke, ki se za toliko odbijejo od1 tega povišanja, ne pa že od zakonito določene pokojnine. Isto veilja za upokojence s kmetsko posteljo in za tiste, ki izvršujejo kaka samost jno pridobitno obrt. V svrho lažjega razumevanja, kako »e to povišanje idloloča, navajamo primer: upokoie-nec, ki imia asdlaij din 364 mesečne pokojnine, miu j!e ta povišana za 10 odstotke/; to je za j din 36.40, kair znaša skupaj din 400.40, če pa ima ženo, dobi k temu din 69.40. Tako znaša vse .skupaj dlin 469,80; če ima še nedorasle otroke, dobi za vsakega po din 50 k temu. Zadeva povišanja nezigodtaiih rent nezgodni-kc-m bo posebej urejena in bodo po /iška deležni le tisti nezgodniki, ki niso več v poslu. Td poviški veljajo le za tekoče poslovno leto 1941. Živlld ZVEZA ŽIVILSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, centrala v Zagrebu, nam sporoča, da jc ban banovine Hrvat'ske dr. Subašič, zopet dovolil delovanje ter to delovanje velja tudi za vse podružnice. I rli iiVtf V- V *i' i - • ■. - .-.t ii Kovinarji PRIZNANJE SODRUGU HAMPLU. Praški delavski časopis »Narodni Prače« je pred nedavnim objavil članek o sodrugu Anto* ninu Hamplu in sivoje besede podkrepil s Ham-plovo sliko. Hampl je bil dolgo vrsto let predsednik »Zveze kovinarskega delavstva« in je zdaj to mesto iz zdravstvenih razlogov moral zapustiti, Antonin Hampl se je rodil 12. aprila 1874 v Jaromčri in se je po končani ljudski šoli izučil strojno-ključavničarske obrti Kasneje je skončal še obrtno šolo in se udejst- val kot risar. Med druigim je bil zaposlen tudi pri tvrdki Wiesner v Hrudinu in v Hrad-ci Kralo-vem, koder tje delal tudi med svetovno vojno. Že od nekdaj ije sanjal Hampl o enotni ir* močni češki kovinarski organizaciji in k sreči se je njegov sen izpolnil. Leta 1929 je Antomn Hampl postal predsednik n,ajm,olčn.ejše češke strokovne organizacije »Zveze ko vinarje v; in je obdržal svojstvo predsedmika tudi po zlomu češkoslovaške republike, ko je bila ustanovljena »Zveza kovinarskega delavstva«. Poleg tega je bil Hampl dolgo vrsto let socialnodemokra-tični poslanec, predsednik socialistične stranke in do zaidlnjega zvest sodala/ec bivšega prezidenta Čehoslovaške dr. liduarda Beneša, kateremu jle bil Hampl močna opora njegove demokratične politike. Beležke OBLETNICA MARXOVE SMRTI. 14. marca je poteklo 58 let, odkar je legel pod rušo Karl1 Henrik Marx, Ne bomo znova ponavljali strani iz ikmjige življenja tega velikega misleca in pravega ustanovitelja organiziranega proletarskega pokreta, marveč se omejujemo zgolj na spontano izja/o, ki naj zmoiva povdari, da smo in ostanemo marksisti, prežeti Marxovega duha in odločni borci za uveljavitev njegovih družabnih in človeških idej. Njegov »Kapital« je za aas duhovna podlaga našega strokovnega in družabnega mišljenja in udejstvoivnja. Nikdo pred Mar/.om, niti za njim, ni dial delovnim množicam tega, kar nam nudi Marx kot proletarec, znanstvenik in sociolog. z . - . •_ — - ■ - - ~ ■■ l ' t t PRISILNA DELAVSKA ORGANIZACIJA. Kater smo obveščeni iz poročil ni k iterih katoliških listov, je slovenska delegaciji >Ju-gorasa« v Beogradu stavila zanteivo, da se o-snuje en-tni dlelavski sindikat za vio državo. J \ I '■ •* -#».*•-. _ .. s. . J Ponovno smio črtali v nekem listu, da sedaj ta organizacija zbira med delavst/om podpise, katere na,j bi predložila zahtevi po enotni prisilni strokovni organizaciji. p« ;i. f. »— t 11\. Dellavstvo se zaveda, da od take prisilne organizacije ne more pričakovati ni-kakih uspehov. Zato je bila in ostane zahteva delavstva, da se mu dla strokovne organizacije. Le svoboden človek more ustvarjati, nikakor ptt ne zasužnjenec. MIZARSTVO V JETNI&NICAH I V mariborski jetnišnici je povsem moderno urejena, mizarska tovarna. Sa'j je v tej kaznilnici zelo veliko število kaznjencev-miiarskih pomočnikov. Obrt je povsem moderno urejena, Instalirani so najrazličnejši mizarski strop za predelavo lesa. Ni dvoma, da kaznilnica dela veliko konkurenco mizarskim mojstrom v Mariboru in v ostalih krajih. Kaznilnica izdeluje mizarske izdelke za veliko krajev v Sloveniji Ni dvoma, da je treba kaznence zaposliti; ► »» ; i it? ' Jasno je, da delodajalci, kakor tudi mizarski pomočniki, s tako tovarno niso zadovoljni. Kaznenci delajo zastonj, zavod pa se vzdnžuje iz javnih sredstev, torej iz dav kov. Noben pameten človek bi ne umel ničesar proti temu, če bi se uprava kaznilnice glede zaposlitve kaznencev omejila na svoje lastne potrebe, pod nobenim pogojem pa bi ne smela prevzeti dela privatnih naročil. Ministrstvo pravde in uprave kaznilnic se bodo morale hočeš nočeš pečati s prinerno reformo o zaposlitvi kaznencev. Ne more namreč dalje, da bi mizarski mojstri s pomočniki vred prispevali s svojimi davki k zadrževanju kaznilnic, uprave kaznilnic pa bi jim 'v *■ rt j l . \ « ii odjedale zaslužek. Kakor vemo, je zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru že večkrat poduzela potrebne korake, da se to stanje uredi na ta '.lačin, da se prepove vsako izdelavo mizarskih izdelkov v kaznilnici za privatnike. Mizarski pomočniki se temu protestu pridržujemo. Započeto akcijo bomo z vsemi močmi podprli. Ne moramo mirno gledali, da bi dolga vrsta mizarskih pomočnikov tavala brez dela in jela in samo zaradi tega, ker se zdi sedanji način zaposlitve kaznencev upravam kaznilnic udobnejši. Uporaba revežev v kaznilnicah . u -_______»* s. Rekli smo, da je združenje mizarskih mojstrov v Mariboru proti konkurenci kaznilnice že opetovano protestiralo. Kaj pa zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani? — Tudi v ljubljanski justični palači je v enem izmed zadnjih traktov kompleten tovaraški obrat mizarske stroke. Ako imaš priliko in prideš nekoliko bliže, slišiš veselo brenčanje mizarskih strojev vseh vrst. L. i, * • '-i - - i * 1 Ni naša stvar, da bi razpravljali o načinu, kako bi popravili in spravili na pravo pot tiste nesrečnike, ki morajo vsled pomanjkljive vzgoje ali vsled zablod1, v veliki meri pa tudi vsled krivičnega družabnega reda, preždevati del svojega življenja v zaduhlem kaznilniškem zidovju. Gotovo ne stojimo na stališču, da bi tistih, ki so zabredli v prisilno »gostoljubje« jetnišnic, ne smela zaposliti. A še manj želimo, da bi jih ubijali z morečim dolgočasjem, »t ttl Menimo, da bi vzgojna plat pri kaznencih, na račun absolutnega dela, ne smela biti v toliki meri zapostavljena, kakor se to v naših kaznilnicah žal dogaja. In če je delo v zaprtem med zaduhlim zidovjem priporočljivo, je vprašanje zase, ker menda niso kaznilnice za to, da izpodkopavajo zdravje in da kaznsneem vtis' nepo v obraz posebne vrste, ne baš prikupljive fizionomije. Delo v naravi, poleg izdatnega u-poštevanja iVzgojnega momenta, bi revežem v kaznilnicah gotovo stokrat bolje prijalo, kakor pa pokvarjeni zrak kaznilniškega vzdušja. — l >**>•- •« **•» !*>».. , . ki . a t - ‘ Kako pridejo delodajalci, katerim nalaga država davčna bremena, do tega, da jim jetniš-nice odjedlejo zaslužek? Nastaj;a pa tudi vprašanje, kako pridejo delavci mizarske stroke do tega, da država pospešuje brezposelnost, ker izvršuje v svojih kaznilnicah mizarska dela s kaznenci, katerim ničesar ne plačuje in katerih vzdrževanje je itak predvidena v državnem proračunu. Dolžnost vseh tistih, ki odločajo v socialnopolitičnih zadevah je, da to vprašanje čimprej Tešijo! Združenja naj uveljavijo svoj vpliv in naj ne molčijo kakor ribal Delaivsvo bo vsako akci'jio, da se to kričeče in nesocialno vprašanje uredi, z vsemi sredstvi podprlo! PODPREDSEDNIK HSS ZOPER KOMUNISTE Na jubilejnem zborovanju Hrvatske delavske zveze (Hrvatski radnički savez, HRS) .ie podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič imel pomenljiv govor, kjer se je pečal s položajem hrva'tskega delavstva v zvezi s stanjem celotnega lirvatskega naroda, nakar je prešel na razpuščeno marksistično organizacijo URS ter je dejal: »Hrvatska delavska zveza (ima zdaj nov položaj, ker je IJRS prenehal biti. Iz Srbije poročajo, tla so tamkajšnji voditelji URS a sami zahtevali, naj se prepove, ker ni bilo več dohodkov in ne več novih članov, ker so sr-bijanski delavci spoznali voditelje URS-a. Toda Hrvatska delavska zveza je že poPrej s svojo organizacijo vse storila, da komunističnih in marksističnih sindikatov prav za prav na Hrvatskem ni bilo več. Nobene potrebe ni, ua bi se hrvatski delavci s policijo branili, ker Je hrvatsko delavstvo prebolelo že vse infekcije ter je proti komunizmu postalo že imuno. Ne polemiziramo z idejami tujih narodov, ne maramo pa sprejemati tujih receptov. Nobenega importa ne maramo, ker kaj takega pri nas ni sposobno za življenje ter ne služi resnični socialni pravičnosti. Tisti ljudje, ki so takoj po prevratu na zagrebški mestni občini izobešali rdečo zastavo, so bili pravzaprav grobarji hrvatske svobode in hlapci tistih, ki so pokopavali Hrvatsko. Tudi sistem, k'i ga priporočajo prijatelji tega importa ni nič boljši. Tudi tamkaj postavljajo ljudi k steni ali pa jih pošiljajo v taborišča, uvajajo davke na čebelnjake in kurnike. Takega sistema v svobodni hrvatski domovini ne maramo! Mi smo našli svojo pot, ki po njej hodimo!« Na naslov 'tistih, ki so zdaj še zunaj tabora HRS-a, pa pravi govornik: »Tem veljajo prijateljske besede, da lahko pristopijo h Hrvatski delavski zvezi, toda svoje .nahrbtnike’, ki v njiih nosijo svojo kramo, morajo pustiti v predsobi, ker tisto, kar je v nahrbtnikih.’ itak ni njihovo... Vsi od leve in desne pa sc motijo, če mislijo, da smejo imeti kake zveze z zunanjim svetom. Le spomnimo se, kako ie bilo v raznih baltiških državah in v Besarabiji. Tamkaj so povsod najprej pozaprli vse domače .tovariše’, ker so Rusi s seboj privedli svoje komisarje 'ter domačinov za komisarje niso potrebovali. Mi pa ne maramo, da bi kdo z nami tako ravnal kakor s kako kolonijo ali s sužnji. Ne bomo pustili, da bi z nami kdo tako ravnal. Pravico sodelovati z inozemstvom, ima edino le predsednik in voditelj dr. Vladko Maček ...« VELIKA JAVNA DELA NA HRVATSKEM. Banska uprava v Zagrebu pripravlja izdajo banovinskih blaganiških zapiska-/ v višini 500 milijonov 'din ter razpis banovinskega posojila v višini 335 milijonov din. Teh 835 milijonov misli porabiti banska oblast za kritje izrednih izdatkov in pa za velika investicijska dela, za katera so načrti že izdelani. Blagajniški zapiski kanske oblasti bodo zapadli v dobi od treh mesecev do treh let, enake kakor državni Zapiski se h'od o glasili na d ono sil c a in bodo iz-ani v kosih od 5000 To 10 m;lijonov din. Oproščeni bedo državnih in samoupravnih davščin ter bodo uživali pupilarno varnost. Služili bodo tudi lahko kot ikavcije. Delniške družbe jih brco lahko knjižile v s v Lih bilancah tvo na-huipni ceni. Bo programu bo uporabljenih med drugim o-koli 250 milijonov za cestna dela, 200 milijonov pa za melioracijska dela. Predvsem bodo pričeli z osuševanjem J el asov ega polja, kjer bo pr dobljenih 35.000 oralov rodne zemlje. Nato pa šp z melioracijo drugih predelov, zlasti v c rez h Brčko in D er v cn ta. Kakor računajo, bo {o končani melioraciji teh zemljišč banovina Hrvatska sama pridelala toliko žita, da bo lahko krila vse svoje potrebe. Na račun kreditov za cestna dela bo modernizirala banska oblast predvsem ceste Zagreb-Krapina-Slo ven ij a, Ziagreb-Velika Gorica-Sisak in Siplit-Omiš. Za zidanje novih osnovnih šol bo porabila banska oblast 10 milijonov, 50 milijonov za zidanje bolnic in drugih zdravstvenih ustanov, 30 milijonov pa za zidanje novih gimnazij v Zagrebu, Brodu, Novi Gradiški in v Senjiu. 40 milijonov bodo porabili za ustanove zagrebške medicinske fakultete. 50 milijonov bo stalo zidanje novih poslopij za bansko oblast, 75 milijonov pa bo potrošenih za elektrifikacijo itd. EMIGRANTSKA DELOVNA TABORIŠČA V ŠVICI. V Švici živi okrog 7000 političnih beguncev iz Nemčije in dirugih srednjeevropskih držav. Po večini gre za žide. Slkoro vsi emigranti so bili prvotno namenjeni bivati v Švici le kratek čas, dokler se ne bi mogli izseliti v Ameriko. Sedaj pa je potovanje skoraj povsem onemogočeno -in je treba računati s tem', da bodo emigranti ostali iv Švici do konca vojne. Švicarska vlada se je zaradi tega odločila ustanoviti za begunce posebna delovna taborišča, v katerih bodlo postopno nameščeni vsi begunci, ki 'se ne morejo preživljati iz lastnih sredstev. ENOTNA OBUTEV V ITALIJI Samo tri vrste-čevljev — za otroke, ntoške in ženske z neznatnimi zunanjimi razlikami 2e več tednov .ie tega, ko so se temeljito izpremenile izložbe trgovin s čevlji v Rimu, zlasti onih, kjer prodajajo obutev boli.še vrste. Lahki, elegantni damski čeveljčki so izginili, na njihovo mesto so pa rrišli trpežni čevlji z debelimi gumijastimi podplati. Pa (udi cene so se izpremenile. Obutev se je znatno podražila. Prebivalci Rima u.gibljejo ali so se bolj dvignile cene ali bolj vrste in vzroc.i, ki kažejo najrazličnejše kombinacije trpežnega usnja in solidnega dela. Ker se pa zdi, da so cene usnja res poskočile, se je pojavil vsem tem vrstam obutve zelo nevaren italijanski konkurent, namreč enotna italijanska obutev in ta je naenkrat preplavila vse izložbe, ter pregnala iz njih sedanjo normalno in luksuzno obutev v najmanjše izložbe kot zadnje ostanke zanemarjene mode. Zdaj prevladuje v Rimu pa tudi v drugih ita’i.ianskih mestih enotna obutev tako zvana tipo ministeriale. Enotna obutev, ki je dobila ministrsko odobritev in naslov, je zdai že obvezno razstavljena v vsaki trgovini čevljev. Italijani imajo zd3j na razpolago barvasto in črno obutev v treh velikostih ali pravzaprav po tipili in sicer za otroke, ženske in moške z zelo neznatnimi zunanjimi izpremembami in razlikami. V načelu je samo enoten podnlat za dame z ne posebno visokinii petami, ki pa so usnjene. Ministrski tip se zdi zelo skromen v soseščini zadnjih ostankov še nedavnega razkošja. Enotni čevlji so po 70, 90 ali naiveč nekaj nad 100 lir, so pa trpežni in pred njimi se morajo luksuzne igračke 'tudi: glede na ceno skriti. • Selc zdaj se ie pokazalo, da na dosedanji obutvi ni bilo vse. kakor bi moralo biti. Usnie ie bilo pogosto nadomeščeno z lesom ali pa- pirjem. V bodoče se za notranje dele čevljev ne bo smelo več uporabljati čisto usnje, temveč nadomestne snovi. Nobenega dvoma ni, da se bo v doglednem času enotna obutev tako razširila, da jo bodo nosile tudi najele-gantnejše dame, čerrav njihove nožiče ne bodo več tako lepe, kakor so bile v luksuznih čeveljčkih. Tudi največje rimske trgovine so se že sprijaznile s to mislijo in v njihovih izložbah je že zelo malo čeveljčkov, spominjajočih na dobre »stare« čase. Nakup sovjetskega bombaža. Glede sovjetskega bombaža je bil sklenjen nakup bombaža za 1 milion dolarje"/, Iti se plačajo v gotovini, nadalje za I milijon dolarjev, ki se plačajo po kliringu, in za 600 tisoč dolarjev, ki se plačajo z bombažnimi odpadki. Sovjetska Rusija nam bo takoj poslala polovico bombaža, ika ga plačamo v gotovini in po kliringu. Pričakuje se, da bo prva pošiljka dospela ta mesec ali v začetku marca. Sovjetski •bcimbaž je po kvaliteti enak ameriškemu in dosti boljši od turškega. Silosi bodo letos začeli delovati. Čeprav je bila delavnost družbe za silose zaradi spremenjenih razmer zelo otežkočena, je vendar mogla družba zgraditi prve silose ali jih bo dozidala še letos. Skupno bo letos gotovih in že na rapolago okoli 20 silosov s skupno kapaciteto skoraj 80.000 ton. Tako sta bila adaptirana silosa v Petrovgradu (za 14.000 ticin) in v Smederevu (za 2.500 ton). Dograjeni sio silosi v Podgorici in Bijelini, v katerih sedaj montirajo stroje ter dva silosa v Pančevu in Šabcu (za 20.000 ton). Nadalje bo letos gotovih 7 zbiralnih silosov in pet potrošniških. Za vse te objekte so razpisane licitacije za strojne objekte. Razpisana pa je tudi že licitacija za strojno opremo hladilnika v Brčkem in šabcu ter za prekladalni silos v Sisku. Povečanje trgovskega prometa s Sovjetsko zvezo. Po dosedan/ji trgovski pogodbi ki je bila sklenjena v maju lanskega leta, znaša predvidena trgovinska zamenjava le 176 milijonov dinarjev, ter smo v tem oziru za ostalimi državami na jugovzhodu. Pogodba predvideva izvoz nekaterih rud in kovin (precejšnje zanimanje je za dalmatinski boksit), tobaka, opija, cementa, hmelja in pod. Za našo državo je najvažnejša dobava sovjetskega bombaža, pa tudi industrijskih izdelkov. Mnogo bi si lahko pomagali tudi z uvozom različnih medika-mentov iz £)SSR, ki so razmeroma p'oceni. Za našo tekstilno industrijo bi bil velike važnosti dogovor, kot ga ima s SSSR na pr. Bolgarija, ki za prejeti sovjetski bombaž vrača izdelano prejo, del pa ohrani zase. Za Slovenijo je važno, da bi se izvlciz hmelja v SSSR še povečal. Soli bo zadosti. Ena naših nerazveseljivih špecijalitet je tudi ta, da nem kljub solnim rudnikom v Kreki in solarni v Ulcinju primanjkuje soli. Pa predaleč bi zašli, če bi o tem vprašanju podrobneje pisali. Za danes naj omenimo le to, da se KAJ VSE SE ZGODI NA SVETU V KRATKEM ČASU ŠESTDESETIH MINUT. sedaj iz Beograda poroča, da se ho pomanjkanje soli nehalo, ker je prišla iz Italije na Sušak pošiljka soli, druge pošiljke pa bado še sledile. Tudi Kreka bo po tej vesti povečala svojo lastno proizvodnjo od 6 na 9 tisioč vagonov. Pred trgovinskimi pogajanji z Bolgarsko Z ozirom na bližnja trgovinska pogajanja. z Bolgarsko je poslala centrala industrijskih korporacij pristojnim ustanovam naslednje predloge: 1. Zagotove naj se potrebne količine za u-j voz tehničnih maščob, surove volne, starega! železa, manganove rude, antracita, odpadkov' lanu in konoplje, napol oluščenega riža, surovih jagnječih kož ter kož žrebet. 2. Zagotove naj se določeni kontingenti za izvoz V Bolgarsko za naslednje predmete: e-majlirana posoda, žveplena kislina, kavstična posoda, natrijev karbonat in ibikarbonat, kalcijev :karbid, feromamgan, aceton, metilni alkohol, ocetna kislina, fonmaldelhid, metilace-tat, ekstrakti za strojenje kož, cigaretni papir itd. Predlaga se tudi znižanje uvozne carine za emajlirano posodo in kalcijev karbid. POVEČANJE RUDARSKE PROIZVODNJE. Rudarska proizvodnja od januarja do junija 1936 je znašala 3,047.580 ton. Od januarja do junija 1937 3,590.855 ton, od januarja do junija 1938 4,135.510 ton, od januarja do 'unija 1°39 4,372.761 ton, od januarja do junija 1940 5 milijonov 362.670 ton, torej za 2, 315.080 ton več ko leta 1936. KAJ JE REGISTRSKA TONA. Registrska tona je prosteminska mera, kot n. pr. liter. Ž njo merimo prostornino ladij. Registrska se ta tona imenuje zato, ker je število njenih ton zabeleženo v knjigah 'adjine matične luke, to se praivi, pri tisti pristaniški pisarni, ki je smatrana za ladjino domačo luko. Tako so n. pr. tone ladij »Dubrovačke plovidibe« zabeležene v knjigah dubrovniško pristaniške pisarne. Brut to reg. ton pomeni celokupno prostornino ladje, netto reg. tor. pa je tisto Število, ki nam pove, koliko znaša prostornina ladije, če odštejemo prostornino, ki jo zavzemajo stroji, stanovanja vsadke itd. Netto reg. ton pomeni torej prostornino tistega: ladijskega prostora, ki je namenjen za tover. — Registrska tona ije angleška enota in znaša 100 kubičnih čevljev (fusov), ali z našo mero povedano 2.83 kubičnih metrov. Torej natovori ladja, ki ima 1000 netto registrskih ton prostornine, lahko 250 železniških vagonov — Zdaj pa računajte, kakšna škoda je povzročena tisti državi, ki ji sovražnik potaplja 10000 ali celo 22.000 in 32.000 tonske ladje! Mislimo, da je zdaj vsakomur jasno, kolikšno škodo ko prizadejali Ncmci s svojimi podmornicami Angležem, ki je z ostalim svetom povezana le s primorskim prometom. Tudli je ».da} razumljivo, kolikšnega pozitivnega pomena, je za Angleže na eni, za Nemce negativnega pa na drli# strani, če Zedinjene države poleg •vsega dragega tudi z ladjami podlpirafa Angleže, l j Ir.e M V.-.ftc. , iNiitt Švedi so pred leti v glavnem mastu Š/edske Stockholmu ustanovili statistični urad, ki je pred nedavnim izdal med dirugiin vrsto zanimivih številk, nanašajočih se na r >gnanja o-menjenega urada — kaj vse se v eni uri na svetu pripeti. V eni uri umre na svetu 4600 'judi, rodi se jih pa 5400. Zgodi se 189.000 Močinov vsake ivrste, od katerih je kaznovanih samo 177.000. Ljuidije pojedo v eni uri okrog 30 milijonov kilogramov krompirja, 25 milijonov kilogramov kruha, 3 milijone 800.000 ton sladkorja, pokade se pa 180 ton tobaka (glej zadnji Ljudski glasi), ter se porabi 125.000 ton premoga, natte in naftnih produktov pa 160.000 ton. V eni uri izdelajo vse aivtomobilske tvornice na svetu 7.500 avtomobilov, papirnice pa približno 2.000 ton papirja (večinoma časopisnega). Pisem je v eni uri napisanih 1 milijardo 200 milijonov, oddanih brzoja-vov pa 115.000. Časopisov in revij pride med ljudi rv eni uri za 1 milijon 700.000 izvodov. KOLIKO JE NA SVETU LJUDI. Po podatkih raznih statističnih uradov je na svetu okrog 2 milijardi in 175 milijo ljudi. V Evroipi prebiva 531,060.000, v Aziji 1 milijarda 196,000.000, v Afriki 160 milijonov, v A-meriki 277 milijonov, v Avstraliji in tia otokih Južnega miorja pa 10 milijonov ljudi. — Najgosteje :je naseljena Evropa, kjer pride okrog 46,3 prebivalca na kv. km. Ena če‘rtina zemeljskih prebivaTcesv odpade na angleški imperij, v katerem prebiva četrtina v»eh ljudi na svetu. • Iz Beograda poročajo, da bomo v kratkem dolili iz Romunije 850 ton parafina za potrebe naše industrije in obrti. Toda določeno še ni po kakšnem sistemu se blo ta parafin razdelil. Suzor v Zagrebu je ugotovil v svoii kartoteki, dia je pod imenom Jovanovič 25.C00 imen, pod Petrovič 18.000 in pod Hroivat 10.000. Hrvatska banovina ima po svojih bolnicah 10.782 postelj. Zdravnikov ima 1.780, od tega v samem Zagrebu 740. Sončnice pridelujemo v Jugoslaviji na površini 30.000 ha in bo letošnji pridelek izborno izpadel. Računajo na POOO vagonov semen, kar bo dalo 2000 vagonov olja. Ker olja tako primanjkuje, mloramo letošnji pridelovani zaključek pri sončnicah označiti kol zelo razveseljivo dejstvo. Vidimo, kako prav je imela akcija poljedelskega ministra, ki je forsirala gojitev sončnic. Strokovnjaki pravijo, da smo sedaj v Jifgoslaiviji do prihodnjega pridelka z jedilnim oljem v polni meri preskrbljeni. N s j več ji silos v naši državi grade v Sisku. Stal boi 15 do 20 miliflonov din. Njegova kapaciteta bo dnevno 600 vagonov. Cena pšenice pri nas in v Argentini. V zadnjem času so se pojavili predlogi, naj bi naša država uvozila pšenico iz Kanade in Argentine, češ, da je zelo cenena. Po izvirnih podat- narjev meterski stot ali za 240 din - enejša kakor pri nas, toda prevozni stroški so zaradi visoke zavarovalnine tako veliki, da bi uvoz nikakor ne bil pripor očiji 7. Sami stoški bi znašali 350 dinarjev za meterski stot tore) toliko, kolikor velja 'pri nas pšenica. Uvožena pšenica bi bila torej za 110 dinarjev dražja. Švicarji so šli v Moskvo in podpisali s sovjetsko vlado trgovinsko pogodbo, na podlagi katere bo znašal letni promet med obema državama v iprvem letu 112,400, v drugem letu pa že kar 150 milijonov švicarskih frankov. Vesti praivijo, da bo ta pogodba kmalu ratificirana. V romunski tvornici sladkorja v Boleseapiji v Moldaviji je pred nedavnim zgoralo 400 vago norv sladkorja. Škoda je cenjena ni 100 milijonov romunskih lej. V Budimpešti živi danes 267 milijonarjev, dočim je število prebivalcev, iki imajo letnega dohodka preko 100 tisoč pengov 326. Radi pomanjkanja pločevine v Italiji je zelo otežkočena izdelava konzerv. Pričeli so uporabljati lesene šikaile za marmelado. Trgovci dobivajo le toliko pločevinastih škatel, kolikor vrnejo praznih. Anglija ne bo več izdelovala britvic za britje, ker rabi jeklo za vojno industrijo. V Franciji bodo hranili otroke z bonboni, ki vsebujejo največ vitaminov. S tem bodo omili prehrano otrok. 75 letnica izumitelja »Thermos«-steklenice Reinihold Burgerja se je vršila te dni. Ta izum se je hitro razširil po vseh kontinentih Nož in vilice uporablja na sveiu 'e ena tretjina ljudi, druga tretjina se poslužuie lesenih palic, tretja prstov. Največji človek na svetu živi v Aleksandriji (v Egiptu). Piše se Said-Muihamed Ghasim. Visok je 2.95 m. Največji vodovod na svetu ima Ncwyork. Dnevno daje okoli štiri milijone litrov vode, kar predstavlja srednje veliko reko. V Njujorkn vozi avtobus, ki ima štiri nadstropja ter se imenuje »Hiperibus«. Naenkrat lahko prevozi po 500 potnikov. Koliko je vredno vojakovo zdravje. Praktična Amerika je med vojnio svojim vojakom dala tudi natisnjena poučila o čuvanju zdravja. Teh knjižic se je razdelilo med vojake 5 milijonov. V njih se poleg drugega čita to-le: 1. Razen poslušnosti ni V živi j an ju vojakov nič tako važnega kakor zdravje. Če je >'ojak discipliniran kakor vsak pravi boje/n>k, skrbi, da se ohranja v dobrem zdravju. 2. Vaše zdravje je važnejše od vaše vojaške navdušenosti. Brez zdravja ni vojaške navdušenosti. 3. Vaše zdravje jle vredno mnogo v?č nego municija. Brez zdravja vam je tudi municija brez vrednosti. 4. Vaše zdravje je več vredno nego topovi. Brez zdravja ni mogoče uporabljati orožja. 5. Vaše zdravje je več vredno nego hrabrost. Tudi najhirabrejši ne diobiva bitk v postelji. 6. Vaše zdravje je več vredno nego sposobnost častnikov. Brez zdravja vojakov je tudi najboljši tv'ojskoivodja brez hrambe. kih je zdajj pšenica iv Buenos Airesu po 110 di- _____________________________________l£; £* • 3____________________________________________________________ Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj. Ljubljana. Odgovorni urednik Viktor Eržen, Maribor. Tisk Lludske tiskarne d. d. v Mariboru. —Predstavnik Viktor Eržen.