Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
Stev. 883.	V	Ljubljani,	v	petek	dne	1.	maja	1914.	Leto	IV.
Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica 5». 6, II. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan ra/on nedelj in praznikov. Hokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma sc ne : : :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali 9 pošiljanjem na dom za Avstro Ogersko in Bosno K 10-40, polletna K 5-20, četrtletna K- 2-(i0, mesečna K —'90; za Nemčijo celoletno K 12’—; za : : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—.	:	:	:
„ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo :::	in	soboto.
ITPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, 1F. nadstropje, in nrmhije za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-:::	poldne in od 4. do 7. zvečer.
lnsernti: enostopna petit vrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklamo 40 vin. — Inserate sprejema upravništva.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo,   Reklamacije lista so poStnine proste. - .................-
Pred petindvajsetimi leti. v juniju 1889. !., prav sto let po francoski revoluciji, je bila ustanovljena v Parizu nova internacionala, nova zveza revolucionarjev. In prvi kongres nove internacionale je bil določil 1. majnik za praznik mednarodnega proletariata, zbranega pod rdečim praporom socialne demokracije.
Ali proletarci ne praznujemo 1. maja zato, da se odtegnemo za deset, dvanajst ur zatohlim dvoranam tovarn, mračnim rudnikom, visokim stavbam, da počivajo nekaj ur naše krepke roke. Ni posvečen 1. maj počitku, temveč boju. Vse, za kar se bori proletarska armada po vseh delih sveta, nam poživi 1. maj. V vsakdanjem boju proti nasilju kapitalizma, proti krivicam vlade, v tem boju, kjer je potrebno vrniti udarec tisti hip, ko nas je zadel, ker padajo ti udarci dostikrat le zato na nas. da bi nas premotili, da bi nas spravili z naše glavne poti na stranska pota boja, v tem boju nam izgine včasih za kratek čas misel na naše temeljne zahteve, na zahteve, ki so pogoj pravega kulturnega življenja.
Praznik boja! Boja za osvoboditev mezdnih sužnjev v ljudi, ki bodo delali iz .čistega Veselja nad delom, boja izkoriščanih za popolnoma svobodno razpolaganje z. našimi silami in zmožnostmi, boja razreda proti razredu, a tudi boja za povzdigo vsega, kar je v nas dobrega, plemenitega.
Koliko udarcev. koliko neutemeljenih očitani je morata prenesti v teh 25 letih internacionalna proletarska armada prav zaradi razrednega boja. Vsi naši nasprotniki — mali in veliki, pomembni in brezpomembni — potvarjajo naše načelo o razrednem boju in ga slikajo za razredno sovraštvo. Vsako na&) upravičeno zahtevo po boljši mezdi, po krajšem delovnem Času, po človeškem ravnanjti proglašajo za bdiv delavčevega sovraštva proti posedujočim stanovom, češ, oropati nas hoče tega, kar smo si pridobili mi s težkim trudom, prikrajšati nam hoče naš profit, ker nas sovraži, kakor pač sovraži lačen volk dobro rejeno in varno zastraženo čredo ovac. Ali ti, ki govore nasproti delavcu le o svojem delu. ki branijo z lastno in tujo pomočjo le svoj profit, so kratkovidni in omejeni in spadajo bolj v začetek 19. stoletja kakor v začetek 20. stoletja. Moderni delavec, ki ve. da ustvarja sila razvoja razmere, ne zahteva od delodajalcev, da bi delali namesto njega, da bi njemu izročali ves profit, temveč zahteva le pravično odmero dela in dobička. Kadar pa bosta organizirano delavstvo na eni strani, na drugi strani pa organizirana sila kapitalizma pritirali razvoj tako daleč. da bo nujna, neizogibna potreba poiskati nove oblike tako za delo kakor tudi za vse tisto, kar omogočuje delo, tedaj pa bo tirjalo seveda delavstvo z jekleno odločnostjo, da se odpravi zasebna lastnina proizvajalnih’ sredstev.
Zbirati sile za to zadnje, najtežje, a tudi najlepše poglavje našega boja, to je ena najvažnejših nalog. Zbirati bojevnike za odločilno bitko. izurjevati. izobraževati te bojevnike, nam bodi vselej naisvetejše poslanstvo. Tako kakor Je globoko vernemu kristjanu sveto očiščenje ditše. tako sveto bodi nam delo za ojačenje naših vrst. T,e kdor živi v socializmu tako, da ga napravljajo socialistične ideje boljšega, da očiščajo socialistični nauki njegovo mišljenje vseh nizkotnosti, negov značaj vseh podlih, sebičnih nagibov, le ta je pravi apostol socializma. Kdor pa prihaja v naše vrste, še obtežen z vsemi napakami ljudi, ki cenijo frazersko domišljavost višje od temeljitega, a nevsiljivega znanja, ki cenijo širokoustnega samohvalneža bolj od tihega, a skromnega Človeka dejanj, ki vidijo hitro pezdir v očesu bližnjega, a ne bruna v lastnem očesu, kdor prihain tako obtežen v naše vrste in še z namenom da zbere okolo sebe množico, ta pa ne ve o pravem bivstvu so-
cializma niti toliko kakor človek iz predpotopne dobe. Socializem stremi torej tudi po tem, da očišča naše mišljenje, naše značaje tem bolj. čim bolj se poglabljamo-vanj. Torej boj vsemu, kar je v nas samih grdega, nizkega!
Praznik boja! Boja brezpravnih za enake pravice z onimi, ki podkrepe leliko vsako svojo zahteva s pestjo denarja, za enako upoštevanje človečanstva tistih, ki jih smatrajo oni tako-zvani »boljši« krogi še za pol divje živali.
Da. brezpraven je dandanes še proletarec. Ali se ne spominjamo Že vsi z grozo na sodbo meščanskih porotnikov tam v Litomeficah na Češkem? Človek, ki je opravljal vse svoje življenje posel denuncianta, ki je preživel več kakor tretjino svojega življenja v zaporu, ta človek je ustrelil hladnokrvno mirnega delavca, ki je bil s svojimi tovariši v boju za izdatnejši košček kruha. Umor je zahteval zadoščenja. Ali kdo bo dal zadoščenje proletarcu?. Zanj veljajo nezapisane postave, ki »majo pri burž-vaziji vseh narodov enako veljavo. In po teh nezapisanih postavah so oprostili morilca... To je en zgled. Naštejemo lehko na stotine enakih — z domačih, in tujih poljan «^.ki dokazujejo, da je delavec tudi tam, kjer bi morala vladati in odločevati najstrožja pravica, da je delavec tudi tam lc človek nižje vrste. Zato pa je treba boja. da izsilimo od onih, ki so ustvarili zakone tudi spoštovanje teh zakonov.
če premislimo vse, kar se. je zgodilo zadnja leta. odkar imamo parlament enake in splošne volilne pravice, ali če premislimo le politične dogodke zadnjih mesecev* tedaj moramo reči, da je razred proletarcev brezpraven tudi v tistem zastopu, o katerem inu pripovedujejo hinavski prijatelji, da velja v njem proletarec toliko kakor buržva. Kje so zakoni, že tolikokrat obljubljeni, ki naj ščitijo delavčevo zdravje, ki naj ga obvarujejo na stara leta beraške malhe? Kje so zakoni, ki naj varujejo našo mladino prezgodnje izgube moči? Kje zakoni, ki naj priznajo delavni ženi enake pravice kakor moškim? K|e zakoni, ki naj preprečijo izkoriščanje delavk, ki morajo dostikrat poleg dela v tovarni opravljati tudi domača dela, skrbeti za red v družini? Teh zakonov ni. Zato pa so hiteli nakladati našim ramenom bremena, za katera so prešibka in so pitali militarizem tako, da nas bo spravil na beraško palico. Parlament imamo 'menda le še za dovoljevanje davkov in rekrutov. Povzdiga gospodarske moči, socialna politika, rešitev narodnostnega vprašanja — to so postale zadeve, za katere sc ne brigajo ne vlada, ne poslanci večine. Brezprimerna lehkomiselncst vodi našo vlado, čuvstvo neodgovornosti prevladuje meščansko večino. In proletariat ie pa tisti, nad katerim se maščuje lehkomiselnost in neodgovornost. V boj moramo združeni proletarci vseh narodnosti) v Avstriji proti brezvestni vladi, proti tistim, ki jo podpirajo. Boj mora biti organiziran, vsak naskok dobro premišljen. Krepko organiziran proletariat je sila, ki se je boje vladajoči krogi. Poedincev klic se razleti. Če pa so za vnetim klicarjent organizirani bataljoni. ki podkrepe vsako njegovo besedo, tedaj zadene. Organizacija je čarobna sila, ki bo preustrojila svet.
Praznik boja! Boja proti blaznim zahtevam militarizma, proti vojnim hujskačem in boja za mir med narodi.
Odkar le organiziran proletariat v socialni demokraciji, vedno in vedno je nastopal proti pretiranim zahtevam militarizma. Ali zadnja leta Je postal, je moral postati, boj proti milita-, rizmu jačji, ker drugače bi nam bile že davno izpile kri militaristične pijavke. Miljarde razmetava naša vlada za nove topove in dridnote, a niti vinarja ni še dala za olajšanje bede brezposelnih. Miljone pogoltne vsako leto militarizem, a niti groša ne da vlada za oskrbo sirot, vdov in starih, onemoglih ljudi. Vsakogar,
ki se ne more v naši »domovini« preživljati sam, vsakogar, ki ga je oslabela bolezen, ki so ga spravile današnje krivične razmere v bedo, za vsakega takega nesrečnika nima naša vlada druge oskrbe kakor cesto in malho beraško. Militarizmu žrtvuje življenje tisočev in tisočev, militarizmu žrtvuje blagostanje na stotine delavskih družin, militarizmu žrtvuje brezmiselno. brezvestno vse. kar bi lehko dvignilo kulturo avstrijskega ljudstva. Šol primanjkuje, zato pa imamo že skora) v vsakem večjem kraju vojašnice, mladina, ki mora že s 14.Jetom na delo. je brez vsega nadaUnega pouka, ker požre militarizem vse. kar bi skrbna vlada lehko obračala v prid mladini. Proletariat daje in daje. plačuje leto za letom višje davke, ima leto za letom man) svobode — pomislimo le na zadnjo prepoved izseljevanja, ki sili vse moške do 36. leta, da stradajo doma — ne dobi pa ničesar. Dokler ne bo skrbela vlada z enako ljubeznijo kakor skrbi za militarizem za dobrobit ljudstva, toliko časa ne odjenjamo od našega boja proti militarizmu.
Posledica militarizma je vojna, strahota vseh strahot. Sedal krvavi ljudstvo, da dobi militarizem vse. kar si izmislijo njegovi blazni upravitelji, ko pa pride do vojne, bo moralo nesti še svoje življenje na bojišče: Umri seda), čeprav ne veš čemu, čeprav ne veš koga odreši tvoja smrt. Delavske žene rode in vzgajajo svoje sinove v bridkosti, bedi, same stradajo. da nasitijo svoje otroke. Ko pa dorastejo sinovi, se morajo odreči matere vsem pravicam do njih, militarizem jih pogoltne. V času trpljenja in pomanjkanja ne vidi vlada proletarske matere, slepa In gluha je za njeno nezmerno bedo. ampak ko Je zredila svojega sina v kren-kega fanta, tedaj se spomni vlada obeh in ogoljufa bba. Fanta pokliče v vojno, mati je oslabela in ostarela, fant se bojuje za »domovino«, postrele ga zanjo in v domovini mrje od lakote ona. ki mu je dala življenje. Kakor snopje padajo v vojni krepki možje, skrbni družinski očetje, mladeniči, ki so komaj okusili življenje. Čemu? Zakaj? Ne zato, ker \c morda hotel vzeti sovražnik proletarcu njegovo imetje, vzeti mu ga ne more, ker nima proletarec ne gozdov, ne polja, ne tovarn, ne rudnikov, saj naloži lehko vse svoje »imetje« na samokolnico, temveč zato. ker je ogrožena zemlja mogočnih agrarcev, ki nam podražujejo življenje, ker so ogrožene blagajne kapitalistov, ki nas izkoriščajo. Torej za tiste, ki so povzročitelji naše bede, ki so branitelji družabnega reda. ki je za nas tako krivičen, za te mora darovati proletarec življenje. Kal čuda. da napolnjuje naš klic »boj vojni« vse posedujoče stanove z grozo, ker se upravičeno boje. da zdrami naš klic proletarce tako. da v uri nevarnosti ne bo roke. ki bi sekala in streljala ...
Četrtstoletje smotrenega, uspešnega dela je za nami. Četrtstoletje izkušenj, četrtstoletje zmagoslavne poti.’ Tudi mnogo prevar, mnogo razočaranj smo doživeli. Ali kaj so prevare, kaj razočaranja v primeri s trdno, neomajno vero v zmago socializma, z vero, ki nas ni zapustila tudi v najtemnejših dneh. In ta vera nas bo pripeljala v deželo svobode in pravice, v, solnčno deželo lepote. Ta vera in pa solidarnost proletariata vsega sveta bosta premagala zapreke, bosta razvnela vse tiste delavce in delavke, ki danes ne praznujejo še z nami mednarodnega praznika revolucionarcev. katerim gre bodočnost. In ko bo zopet minilo četrtstoletje dela in uspehov, tedaj bo naša armada že tako silna, da bomo lehko dejali našim pro-tivnikom: Obračunajmo!
Živela mednarodna socialna demokracija, ki nas druži ž četrtstoletje in ki nas pripelje do zmage!
»Zahteve vojne uprave se gibljejo v normalnih mejah.“
Ob otvoritvi delegacij je prebral prestolonaslednik prestolni govor, v katerem je tudi stavek: »Zahteve vojne uprave se gibljejo v normalnih mejah.«
Številke na plan in dokažite, kaj smatra avstrijska vojna uprava za normalno!
1133 miljonov za armado in mornarico!!
To velikansko svoto — en tisoč, stotriintri-deset miljonov — zahteva proračun za leto 1914/15. samo za armado in mornarico. Človek, ki bere te normalne zahteve, mora postati abnormalen ob misli, da bo plačalo to ogromno vsoto izstradano avstrijsko ljudstvo.
Skupni zahtevek za armado znaša kron '485,184.413, za 55,443.711 K več kakor doslej.
Skupni zahtevek vojnega ministrstva (armada la mornarica) znaša 561,451.125 K, za 66,243.211 K več kakor doslej.
Posebni krediti: Za armado 81,310.000 K, za vojno mornarico 101 miljonov, skupaj 182 miljonov' 310.000 K. Od te svote odpade na avstrijsko državno polovico 115,949.160 K, na ogrsko 66,360.840 K.
Naknadni krediti za prvo poletje 1914: Za •rmado 9,445.000 K.
Za nabavo vojnega materiala in za utrdbe zahteva vojna uprava nadaljni kredit v znesku
41.700.000 K in sicer: 32,400.000 K za nabavo poljskih In težkih havbic, gorskih topov, gorskega havbičnega materiala itd. 7 miljonov za (zgradbo trdnjav ob mejah naše države in
2.300.000 K za nabavo volnlh letalnih aparatov, naprav letalnih prostorov, motornih balonov, avtomobilov itd.
Za Igrače na morju — 426,836.000 KI
Vojno ministrstvo zahteva enkraten, Izre-
S izdatek v višini 426,836.000 K za bojne la-
Ta izdatek se razdeli na sledeče obroke; 4/15 u- 45,292.500 K ; 1915/16 — 100 miljono-nov K; 1916/17 — 100 rpiljonov K; 1917/18 — 100 miljonov K: 1918/19,— 81,543,500 K, skupaj torej 426.836.000 K. Zahtevek obsega: Štiri bojne ladje po 24.000 ton, stroški 328,208.000 K; tri križarke po 4800 ton) stroški 46,347.000 K;
§ torpedov po 800 ton,, stroški 20,147.000 K; dva podonavska monitorja po 520 ton, stroški
4.884.000 K; transportni parnik za življenske potrebščine s 450 tonami, strošek 330.000 K; za nabavo dodatnih potrebščin za brOdovje 917 tisoč kron; za izpopolnitev radiotelegrafične postaje v Pulju in za izgradbo poročevalske službe, 1,100.000 K; izgradbs letalstva 4 miljone K; za izgradbo pomorskega arzenala, skladišča za municijo in skladišča za pomorske mine in za izgradbo pristanišč 13,211.000 K; za napravo skladišč za premog in transportnih sredstev v glavnem vojnem pristanišču 1,910.000 K; za napravo lansirne štacijc za večje daljave 400.000 kron; za izgradbo šibeniškega pristanišča
5.382.000 K.
Kdor se <Ja prepričati, da so to normalne
aeje, temu se more že .prav močno mračiti v ožganih.	{:	•
Politični pregled.
= Delegacijsko zasedanje. V torek ob štirih popoldne je bila otvoritvena seja avstrijskega delegacijskega zasedanja, Za predsednika je bil izvoljen grof Sylva-Tarouca, za podpredsednika dr. Leo. Ob začetku sele se je priglasil k besedi sodrug dr. Ellenbogen in ostro protestiral proti temu, da so.se sklicale delegacije v času, ko je ustavljeno ustavno delovanje avstrijskega državnega zbora in ko vladajo v Avstriji neustavne razmere. Dr. Ellenbogen označuje zasedanje delegacij v času protiustavnih razmer za sramoto, prizadejano lijU-LUjiLL- amm	■"	~
DIMITRIJE TUCOVICl.
Moj 1. maj 1913.
Bilo je v tisti nesrečni kratki dobi pavze med prvo in drugo batkansko vojno. Kakor ozebel po solitcu smo hrepeneli po demobilizaciji. da bi se spočili od težav ene vojne, pa trepečemo, da nas požetio v drugo vojno. Negotovost položaja je hujša od najljutejŠega spopada v boju. Srbske čete so se že pomikale proti bolgarski meji. Moj polk, ki ga je bil izčrpal neumen in forsiran pohod v Albanijo in nazaj, so pustili za nekaj časa v Bitolju in okolici. da bi držal prebivalstvo v pokorščini. Bataljon, kateremu sem pripadal sam, je ostal v Resnu. malem mestecu v Prespi na poti iz Bi-tolja v Ohrid.
Jutli je 1. maj! Po navadi se Szprchajam im tesnih resanskih ulicah, pa mislim na to in ono. na Srbijo, na Belgrad, največ pa na našo stranko, katere telo je raztrgano, člani raztreseni po pečinah Albanije in tobavah Macedo-nije, po prostanih grobiščih in neštevilnlh bolnicah. Kar jih je ostalo živih, premišljuje o drugih. pa ue izve ničesar. Kjer je nekoliko so-drugov skupaj, izginjajo v morju žal Še vedno nezdramljene kmetijske mase.
Po izprehodu, ki je bil daljši kakor po navadi, krenem v menažo na večerjo. Razgovor se je razpredel na široko. Citajo se časopisi, res da izza petih in šestih dni. ali s tako radovednostjo, kakor da so itSli tisti hip... Komentira se. kar je rekel Grey, kaj da molči Nemčija, kaj pravi Sazonov o ruskem razsodišču, ali konec konca je vedno ta, da mora Bitolj ostati srbski, da je ves svet za to. Tako se splošno odlikujejo vsi razgovori v oficirskih krogih. Dvoumnosti dipiomatlčnih izjav kakor da so naročene za nesposobnost Častniških Hnlzij. da vidijo, precenijo, zamislijo karkoli druzega razun onega, kar so oni sklenili, da je edino pravo, edino mogoče. Izostala niso nerodna žaganja na bolgarski naslov, in ves raz-
poslanski zbornici, in predlaga v znak protesta, da se odgode razprave delegacij tako dolgo, dokler ne zavladajo v Avstriji zopet ustavne razmere in dokler ne skličejo državnega zbora k rednemu delu. češki socialist Nemec se pridružrje temu protestu. Nato je govoril ministrski predsednik grof Stiirgkh in zagovarja sklicanje delegacij na podlagi nekih paragrafov. Potem pripoveduje na dolgo in široko, kako hudo da mu je, da je državni zbor nezmožen za delo in kako da se trudi vlada na vse kriplje, da spravi delo državnega zbora zopet v tir. Izjavlja, da se udeleži vlada konference klubovih načelnikov, ki bo 4. maja, da poišče skupaj s strankami pot za delamožnost državnega zbora. — Starostni predsednik baron Fuchs izjavlja, da ne more dati predloga delegata Ellenbogna na glasovanje, ker se ne sme prekiniti konstituiranje delegacij. Stvar izvoljenega predsednika bo. da pozove na glasovanje o predlogu. Socialno demokratični de-legatje so ostro ugovarjali proti izvajanjem starostnega predsednika. Nato so izvolili de-legatje predsednika in podpredsednika. Predsednik je dal predlog drja. Ellenbogna na glasovanje. Predlog je bil odklonjen z vsemi proti 7 glasovi. Potem so se izvolili odseki, ki so se tudi takoj konstituirali. — Ministrstvo za zunanje zadeve je predložilo delegacijam »rdečo knjigo«, ki vsebuje 926 diplomatičnili aktov od 13. avgusta 1912 do 6. novembra 1913. V tej knjigi pa manjkajo najvažnejši dokumenti iz balkanske krize In sicer kakor je izjavil visok uradnik zunanjega ministrstva, iz ozirov na Bolgarsko. Dejal je tudi, da so ravno ti akti najbolj zanimivi. — V sredo ob desetih dopoldne Je sprejel prestolonaslednik delegate in jim prebral prestolni nagovor, ki je zelo voden. Značilen je le oni stavek, kj govori o zahtevah vojne uprave. (Olej članek na drugi strani.) Predsednik delegacij grof SyIva-Tarouca je nagovoril prestolonaslednika. Po običajnih zagotovilih udanosti in zvestobe do cesarja, je dejal predsednik, da potrebujejo avstrijski narodi mir za gospodarsko okrepitev, a ob koncu govora Je poudarjal, da moramo nastopiti z vso resnostjo proti pojavom ob naših mejah in končno se je še navduševal za izpopolnitev vojne mornarice. — Popoldne je zboroval odsek za zunanje zadeve, kjer je podal grof Berchtold svoj ekspoze. Berchtoldov ekspoze je prav tako brezbarven kakor prestolni nagovor in če ga prečita človek stokrat, ne najde v njem nič drugega, kakor tista že davno obrabljena zagotovila, da ;živimo z vsemi sosedi v najboljšem prijateljstvu. Da bi bil povedal grof Berchtold le nekaj o tem, kakšni so gospodarski odnošaji naše države zlasti napram Srbiji, to mu ne prihaja niti na miseli Vse, kar je povedal, so le prazna besede.
—	Prvi socialni demokrat v tirolskem de*-želnetn zboru. V ponedeljek so bile na Tirolskem dezelriozborske volitve iz splošne kurije.
V	drugem itiomoškem volilnem okraju je bil izvoljen sodrug Abrami Dobil je 2384 glasov. Krščansko socialni nasprotni kandidat je dobil 1005 glasov, nemško nacionalni pa 852. V prvem inomoškein Volilnem okraju je pa sodrug Scheibeln V ožji Volitvi z nemško nacionalnim kandidatom županom Gfeilom. Scheibein je dobil 1152 glasov, župan Greil 2314, krščansko socialni kandidat pa 932 glasov.
=y Velikanski uspeh francoskih socialnih demokratov pri volitvah. Kljub divji gonji nacionalistov pri nedeljskih Volitvah proti socialni demokraciji, so sijajno zmagali francoski sodrugi. Pridobili so okolo pol mlljona glasov. Pri nedeljskih volitvah so dobili takoj 41 mandatov, leta 19f0; so dobili pri prvih. volitvah le 26 mandatov. Sodrug Jaurčs je bil izvoljen pri pr.vi volitvi, doslej vedno le v ožji volitvi. Sodrug Rouančt je imel 21 nasprotnih kandi-
govor je izjemoma potekel zelo harmonično, ker se ga ta večer jaz nič nisem udeležil.
Tekom večerje mi;je poveljnik ukazal, da. odkorakam s svojim vodom ob zori v vas Orfl-čaro ob Prespi za. zaščito policijskih organov, ki imajo .tam Izvršiti nekatere izsledbe. Bilo mi je všeč. da sem zaradi jutrišnjega pohoda lahko takoj vstal in odšel spat.
Ko se je delal dan, sem bil že na poti, na lepi poti ob Prespanskem jezeru in pod goro-stasnim Peristerom. Dan je bil krasen za marš, toda moštvu je bilo češče treba dajati odmore, ker so ti pomandrani ljudje, tako bojeviti., ko smo skupaj prestopali turšjto mejo, sedaj predstavljali le še razvaline življenja. Pot -ni bila dolga, pa smo lahko korakali polagoma. Jaz in moji vojaki smo se vselej čutili srečne, kadarkoli smo bili ločeni od čete, sami svoji gospodarji. brez vsakega predpostavljenega nad nami. Tedaj korakamo vedno svobodno, v prosti skupini In ob razgovoru, ki se je ta dan prelevil v moje pripovedovanje o prvem majniku.
Ko smo došli v vas, razpostavim straže, spravim vojake v šoli pod streho, poiščemo si slame za ležišče, potem pa jo mahnem, da'pogledam vas, preden pride gospod okrajni načelnik. Razun par hiš je vsa vas turška. Turki so prišli na ulico, vznemirjeni, preplašeni vsled prihoda vojakov, ki je dal vedno slutiti požiganje. ubijanje ali pa vsaj tepež. Priklanjajo se in pozdravljajo, kakor bi hoteli reči: Milost, gospod poveljnik! V dobi od padca turškega režima pa do prihoda srbske oblasti se je v vasi primerilo neikoliko slučajev uboja iz maščevanja, ki so jih izvršili kristjani nad Turki, In vsa prizadevanja okrajnega načelnika, da bi vaščani odprli usta In povedali, kdo jih ugonablja, so bili zaman zaradi blaznega strahu prebivalcev.
Medtem le prišel gospod načelnik, samo-stalec iz S., trezen in pameten mož z okretnostjo Izurjenega strankarskega agitatorja. Sklical |e vaščane na zbor. skočil na mizo in jim začel govoriti lepo, popularno kakor na strankarskem shodu. Da bi jim opisal svobodo, ki Jo
datov in je v ožji volitvi. Longuet. Marxov vnuk, in Cachin sta tudi v ožji volitvi in bosta sigurno izvoljena. Sploh kažejo ožje volitve, da se iztečejo ugodno za socialiste. Do dveh zjutraj so stali ljudje pred uredništvom strankinega glasila »Humanitč« in so spremljali vsako socialistično zmago z navdušenimi klici.
V	56 volilnih okrajih so socialisti v ožjih volitvah. 30 mandatov upajo dobiti pri ožjih volitvah. — Izvoljen je tudi bivši finančni minister Caillaux, čigar žena je ustrelila urednika Calmetta.
= Vojna med Zedinjenimi državami in Mehiko. V Veracruz je priplula zopet ladja z ameriškimi četami. Amerikanci so upostavili v Veracruzu civilno vlado, ki jo vodi Američan Kerr.
Iz domačih krajev.
— Današnjo številko »Zarje« smo izdali zaradi praznovanja prvega maja dan prej.
— Deželni glavar dr. Šušteršič je govoril v nedeljo na občnem zboru »Kmečke zveze za ljubljansko okolico.« Govoril je tudi o parlamentarnem položaju, o obstrukciji, o § 14., o tem, ali je sedanji parlament zmožen dela ali ne in še o marsičem drugem. Ta veliki demokrat, ki ima na jeziku vedno ljudske zahteve in ljudske potrebe, je govoril o kršitvi .ustave s § 14, o vladi, ki ni zmožna napraviti red v parlamentu tako neslano in mlačno, da je spoznal lehko vsakdo, kako malo ga bole vse nepostavnosti zadnjih mesecev. Toliko da jih ni odobraval in zagovarjal. Za delamožnost parlamenta — onega parlamenta, ki je izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice — mu je toliko kakor za lanski sneg. »Meni je prav, če se skliče,« to je vse, kar ve povedati ljudski zastopnik dr. Šušteršič o parlamentu in to je ravno toliko, kakor če bi dejal: »Meni je vse ena figa, če se skliče ali pa ne.« Kolikokrat je pa odprl ljudski zastopnik dr. Šušteršič v parlamentu usta, da bi odločno in resno zahteval izpolnitev te ali one ljudske zahteve? Kolikokrat je odprl usta, da bi glasoval za prave ljudske koristi, ki jih zastopajo pravi ljudski zastopniki? Vedno je bil na strani tistih, ki imajo v tfokah bič za ljudstvo. Tak človek naj raje molči o vsem, kar je v zvezi z ljudstvom, vsaj ne spominja ljudi vedno na svojo hinavščino in dvojno moralo in pa na to, da je le napihnjena žaba. Zakaj njegova nedeljska izvajanja so res tako plitva, da se človek naravnost čudi, kako da je mogel postati dr. Šušteršič voditelj največje politične stranke na Slovenskem. Da ima S. L. S. takega voditelja, to je resnično dokaz, da odločuje v tej stranki vse kaj drugega, kakor pž* intelektualne zmožnosti.
— Hlgljena na ljubljanskem magistratu.
Ljubljanska elektrarna inia v Mestnem domu svoje skladišče; zdaj bi imel pa njen »ravnatelj« tudi rad »štacuno-:, kjer bi se prodajali elektrotehniški izdelki (svetila). In ker se Je ravnatelj kapriciral, da mora biti »štacuna« ravno na magistratu, so gospodje v občinskem svetu sklenili, da se v uradnem lokalu, kjer je sedaj popisovalni urad, uredi — prodajalna! Ker že cel svet ve, kaka iriizerija vlada na ljubljanskem magistratu glede uradnih prostorov, so ljudje ugibali, kam se bo zdaj moral popisovalni urad seliti. Zdaj čujemo, da bo na dvorišču, t. j. v temnih, vlažnili in smradljivih kletnih luknjah, ki sta služili enkrat za skladišče, potem za stražo, nazadnje pa za plinove priži-galce. Zdaj pa bodo utakiiili notri pet uradniških ljudi, ki bodo v tej katakombi »uradovali«, Čudno je le to, da pošilja magistrat po niestU vsemogoče — stavbne, sanitarne itd. — komisije, v svoje luknje pa, ki za ljudi in urad ne odgovarjajo sanitarnim zahtevam, pa vtika uradnike brez vsake komisije in ogleda po fizi-katii! Ampak — »štacuna mora biti na magistratu, urad pa je lahko -t- na dvorišču! To je električno razsvetljen — napredek!
prinaša Srbija, je pravil, da sedaj ni več turška doba. V Srbiji ne more biti tako, da bi človek poginil meni nič tebi nič. ampak tudi ubijalec mora biti ustreljen. Potem ie pozval vaščane, naj svobodno govore, in pričelo se Je poizvedovanje.
— Rccl, Kole, sl !i ubil Murata? izprašuje načelnik mladeniča iz Potočanov, Arnavta, ki se je prav pred vojno dal krstiti, da bi mogel poročiti kristjanko.
Kole se roti. da ni, pa se joka. Vsa policijska spretnost ne pomaga nič. Načelnik vzame skoba iz torbe, to policijsko ultima ratio. iti na Kolovih rokah so železne zapestnice. Vijak jih začne pritegovati. Pregrešni Kole se zvija od bolečin, meni se naježe lasje na glavi in iz ust mi uide:
— Dosti l
Gospod načelnik me pogleda začuden in vpraša:
— Res ne morete gledati?
■ — Ne morem. Spravite to proč. prosim Vas.
Oproščeni Kole si začne brisati solze, zbrane priče gledajo začudene, gospod načelnik pomolči nekoliko, potem pa začne s pre-iskavanjetn drugega uboja.
Pred njim je stal vitek, krepak in pogumen vaščan Sarfau z izobrazbo kmeta, ki je prebil mnogo let v Ameriki in s hladnokrvnostjo dolgoletnega bolgarskega četaša. Vsa vas priča, da je pred nekoliko meseci ubil iz maščevanja nekega bega. ki gi je bil kaznoval. On molči; muči se z mislijo, ali bi priznal ali ne. Meni ga je žal. Da pogine taka moč, tako zdravje, pravi junak življenja; premagal Je nevarnosti ameriških rudnikov, ušel je puškam turških askarjev, pa da pogine v zaporu ali pa da bo ustreljen za kolom prav tisti hip, ko opaža zarjo boljših dni. In zakaj? Ker je dal nagrmadenim žalitvam in nasprotjem, na katerih je obstajalo vse turško cesarstvo, izraz po svojih pojmih in v času splošne brezvladel
Priznanje na srečo Še ni bilo izrečeno. Porabil sem oriliko. ko le bil načelnik zabavljen
— Delavci in srednji sloji bodo 1. maja čtfi tili v Ljubljani pri najemščini posledice brez« vestne klerikalne gospodarske politike. Nekateri gospodarji so najemščino že meseca febru« arja povišali k conto novih doklad za 3 %, p s jo hočejo z majem še enkrat!
— Hitrost brzojava. V Ljubljani je nekdo oddal na pošti 13, aprila ob 4, popoldne brzo-jav; naslovnik v Brežicah pa ga Je srečno prejel 14. aprila ob 9. dopoldne, torej ob času, ko bi bil prejel tudi navadno pismo. Vprašamo? Čemu se brzojavi?
— Konsutnno društvo za Ljubljano In okolico sklicuje na 3. t. m. (v nedeljo) ob pol 9. dopoldne izredno zborovanje delegatov in namestnikov iz Ljubljane in okolice. Zborovanje bo pri Levu v salonu.
— Vozna brzina osebnih vlakov na dolenjski železnici (proga Ljubljana-Novo mesto)' se od 1. majnika t. I. naprej poviša od 30 na 45 kilometrov na uro. Vsled tega se občinstvo opozarja na večjo previdnost pri prestopanj« tirov, kojih prehode bo ob prometu osebnih vlakov nadzorovalo železniško osobje. Isto-tako je potrebno vestno opažanje svarilnih signalov bližajočih se vlakov.
, , ~; Ban>n Schwarz gre letošnjo jesen v »zasluženi« pokoj, pa se nastani v Ljubljani. Na Seuniggovem svetu ob Nunskih ulicah namerava kupiti stavbisče, kjer si bo dal sezidati vilo. Mi pa bi rajše videli, da bi se možak pre selil med svoje Tirolce, ker ne maramo, da bi Schvvarz in dr. Šušteršič tudi še za naprej skupaj »črnuharila« v Ljubljani.
— Iz Spodnje Šiške. V soboto popoldne je zaprl svojo trgovino g. Simončič qa Celovški cesti (v hiši župana Seidla). Ponudil je poravnavo: 70 %. Upniki so z Qzirom na znatna pasica sprejeli ponudek, nakar je stari Simončič prevzel trgovino in izplačal vse upnike. Sedaj je lastnik trgovine stari Simončič. — Znak krute dobe. Na občinski deski je vsak dan polno dražbenih oklicev — prodaja strojev, stolov, podob itd. — Moka se draži,! najlepša 0 je povsod po 44 h, in bo še dražja, ker stane na debelo že danes 100 kg K 42-50. — Stanovanja sc draže; vsak gospodar prevali davek na svoje stranke. Med ljudstvom ni slišati v<\i drugega kot glasno godrnjanje zope>-
sjtano naraščajočo draginjo.
— S seje trboveljskega občinskega v,.
Župan otvorja sejo in konštatira sklepčnost, Občinski svetnik Roš predlaga za zapisnikarja obč. svet. Alojzija Logerja. Loger izjavlja, da je za tako mesto nezmožen. Nato se izyoli zapisnikarjem obč. svet. Berger. Župan pofoča o predlogu obč. svet. S i 11 e r j a, glede užitnine, obč. doklad na meso, slanino itd. Razkuževalctt Če-parlinu se nakaže ža Časa epidemije 90 K mesečno. — Obč. svet. Roš poroča o prošnji Hrastničanov za namestitev drugega pismonoše. Sklene se energično nastopiti pri poštni direkciji za hitro rešitev te zadeve. — /upan poroča a izolirnici. Sklene se, da se najame začasno zasebna hiša. Sedanja izolirnica se naj poveča. Napravi naj se načrt. K predlogu so govorili Heinrich, Sitter m Roš. Ogledovalcu mrličev Ličerju se dovoli'ICO K za oglede v Hrastniku. — Redarju Pirnatu v Hrastniku se služba s 1. majem odpove. Redarju Erženu še da <■ škodnina 10 K mesečno za dela. ’ : lih t-opravljati, dokler bo v Hrastniku samo c dar. — Pisarju J. se zviša plača od 80 na loo. iv mesečno. — Nato odobri obč. odbor računski zaključek občinskega mlina: Dohodki 346 K. izdatki'189 K 32 vin., prebitek 156 K 68 vin. — Potem slede volitve v odseke: V finančni odsek so izvoljeni: Sitter, Malov r h, BirtiČ, Zeiler, Burger in Heinrich. — V ubožni odsek in upravni svet jubilejskega zaklada:: Kokalj, Majdič, Kamplet, Heutmann, Kitzer in Drolc.
—	šolski odsek: Sitter, Kokalj, Heutmann, Heinrich, Roš in Zeiler. — Kmetijski odseki Roš, Gričar, Žagar, BirtiČ, Kitzer in Loger. —-
z drugim opravkom, pa sem pristopil k Sarfauu
in mu tiho dejal:	'
— Cul, Sarfan. nikakor tie smeš priznati. Zakaj po našem zakonu boš ustreljen, če priznaš. drugače pa ne.
Mož ine je začuden gledal, ni verjel, zrl je čas vame, čas v mojo oficirsko uniformo, (a nobenega znamenja ni bilo na njegovem obrazu.
Ali ko je načelnik nadaljevat poizvedovanje. je Sarfan odbijal trditve vaščanov, sramežljivo ali stanovitno.
— Bi li prenehali? se obrne načelnik lč meni.
— Da, čas je za kosilo.
Med kosilom sva se pogovarjala o vprašanju. ki se ie vsiljevalo ne le tnenl. ampak! tudi njemu Prišli sino z zakonom v roki. da sodimo ljudi, ki niso doslej nikdar slišali kaj o tem zakonu. Sodimo lih zaradi red. ki so s« godile po padcu eue in pred prihodom drugo oblasti. Da se izvrši ta izprememba oblasti, so. so balkanske vlade s slavnostnimi kraljevskimi' proklamacijami dvignile svoje volske nad Turčijo in odprle stotisočem grobove s tisoč in tisoč uboji. Če pa se je zdaj neki kmet v Prespi, vmešal v ta krvavi proces, naj bi bil ustreljen zaradi uboja!
Ali režimi ne trpe, da se jim gleda v pre* teklost. Oblast nima rada. da se ve za njen vir; Iz krvavih vojščakov, kj prihajalo preko grobov do ztnage, se mogotci čez noč izpreminjajoi v nedolžne čuvaje pravice, življenja, zakona* ue iz ljubezni do teh praznih besed, ampak v. interesu svojega priznanja, svoje utrditve, svoje eksistence in avtoritete. Kaj so Jim mar globoki vzroki, ki so izzvali dogodke in ki govorO
o	potrebi hitrih reform, ne pa surove zakonit^ nepravičnosti.
Jaz in moj gospod načelnik sva soglašala, Poizvedbe so se izvršile, ali na sto vaščanom ob Prespi je bilo rešenih pogina.
Tako Je potekel moj prvi maj 1913.
Zdravnik želodca
Originalni Edison Kinetdon.
PF* §anio šest tlni.
Največja senzacija tega stoletja.
,Govoreči IIIm4 od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni.
Kino-,,Ideal".
Obrtni odsek: Kokalj, Bajda, Moll. Burger, \Viltschnigg, Riickl. — Zdravstveni odsek: S i 11 e r, Malovrh, Kokalj, Heutmann, Martini, Kitzer. Roš. Gričar, Moll, Časi. — Cestni odsek: Roš, Žagar, Gričar, Kitzer in Drolc. Za cestna pregledovalca sta bila izvoljena Roš za Hrastnik in Žagar za Trbovlje. — Predlog odb. Gričarja, da naj cestni odbor natančno pregleda občinske ceste, se sprejme. — Račun kemične tovarne za napravo električne luči in inštalacijo 4 svetilk v znesku 1005 K, se odobri. — Sodrug S i 11 e r predlaga: Okrajnemu glavarstvu se pošlje predlog občinskega odbora, da naj veljajo tri cene za meso in sicer od 1.20 K do 1.40 K. Mesar Loger govori nejsaj o nemožnosti treh cen. končno pa glasuje sam za predlog sodruga Sitterja. — Predlog za ustanovitev mesta tretjega duhovnika in za letni občinski prispevek 100 K k temu mestu, se na predlog župnika Časla odkloni. — Za računske preglednike izvoli obč. odbor sodr. Sitterja in Kitzerja. — V občinsko zvezo sprejme občinski odbor: Kotnik Ignacij, Lenart Janez, Uresk Janez, Uresk Martin. Ložina Franc, Pavlič Valentin, Verdaj Alojzij, Dolane Marko, Kitzer Karl, Kirn Anton, Alcšnik Jožef, Skale Andrej, Kovač Alojz, Žitnik Vinko, Sentjure Miha. Jan Lovro. Berger Jožef, Ambrož Marija, Piki Matevž, Zidar Anton, Pistotnik Franc. Potočnik Julija, Livk Alojz, Strumelj Jožef, Kcršlin Marija, Merzelj Janez, Alba Jožef, Goričan Franc, Peterneš Katarina, Kavšek Anton. Sotler Rok, Osolnik Jakob, Klančlšar Jožef. — Ne sprejmejo se: Vouk Rudolf, Cicigai Liza, Žvaj-ger Jožef, Herzog Gregor, Blažič Jožefa. — Dalje sklene obč. odbor, da se morajo vršiti najmanj 4krat na leto seje finančnega odseka. — Dodatno se dovoli 1000 K za rešilni voz. — Sodrug Sitfer predlaga, da naj razmotriva občinski odbor vprašanje o napravi občinskega kinematografa; izvoli se odsek, oziroma pripravljalni komite iz občinskih odbornikov: S i t-t e r, Heutmann, Kitzer, Martini, Roš in Kramer. Obč. svet. Heutmann predlaga, da naj se škropi po leti večkrat ceste z vodo, da se odpravi prah. — Sprejeto. S tem je bil dnevni red izčrpan.
— Iz Celja. V nedeljo popoldne, 3. maja, se zbero celjski sodrugi ob 2. na »Zelenem travniku« in gredo z godbo na' celu štorijanskim, sp-drugom nasproti. Skupaj se vrnemo v Celje, kjer bo v prostorih na »Zelenem travniku« majska slavnost. — V hotelu pri Stadt Wien v Celju so vlomili neznani zlikovci v noči od 27. na 28. aprila m so odnesli vino v steklenicah, šampanjec in razbili so kovčeg z vzorci, iz katerega so vzeli več parov čevljev. Orožniški vodja je prišel[po vlomu s .policijskim psom, ki je dobil n i R^iovga kozolca na Bregu, dalje pa m sledil. Doslej še nimajo natančnejše sledi. —
. *orek zjutraj je padel na Valenčakovo dvorišče 5 m globoko zidarski delavec, Martin Zupanc, star 75 let, tako nesrečno na kamenje, da so ga prepeljali nezavestnega v celjsko bolnišnico. Dobil je težke notranje poškodbe; najbrže ne bo okreval. Kje je že tisto starostno zavarovanje, ki se vleče kot morska kača? Če bi bito že rešeno, bi ne bilo potreba 75 let staremu možu se težko delati, ker sam šebe že komaj Prenaša. , ,
— Solkan. (Na naslov g. kaplana Rustje.) temu farškemu predrznežu povemo enkrat za Vselej, da si ne damo kratiti naših društvenih In občinarskih pravic od vsakega rogovileža, ki si domišljuje, da je kaj v občini. Dne 24. aprila pri pogrebu smo Vam dali zadnjikrat na ogled tekst naših nagrobnic, ker ste to zahtevali. Vemo, da Vam pesem »Vigred« ni ugajala, ali pomagati Vam ne moremo. Saj tudi mi rdečkarji ne oporekamo »Katoliškemu društvu«, pa naj poje karkoli hoče. Naj poje to društvo zapored pobožne in kvantarske, nas to tako malo briga, kakor lanski sneg. Zato pa tudi ne dopuščamo, da se vmešate Vi v naše stvari. Pred hišo in na grobu — ker ne smatramo teh prostorov za cerkveno last — lehko pojemo, kar se zdi nam primerno. 1 lostor pred hišo le last hišnega gospodarja, pokopališče je pa občinska last, a ne last cerkve, kakor si to mogoče Vi domišlju-lete. Mislimo, da zadošča ta opomin za vedno* ker smo Vam dovolj jasno povedali, da smo na naših tleli sami gospodarji, a ne Vi. — Kar se tiče nedeljske pridige o razširjenju »nesramne internacionale«, to je menda sad »svetega« misijona. Dobro ste se naučili obrekovanja socialistične stranke! Zato smo pa poskrbeli, da se je »Zarja« razširila tako kakor je potreba, ker brez dobrega časopisja ne izve delavstvo res-nicc. Delavci, na agitacijo za našo »Zarjo«, da ne bo manjkala v nobeni proletarski hiši I To bo najboljši odgovor na nesramne napade »svetih in blagoslovljenih« mož.
— Skrilje. 26. aprila se je vršil sestanek zaupnikov soc. dem. org. ajdovskega okraja pri sodr. A. Verčonu, gostilničarju v Skriljah. Udeležba je bila sledeča: Skrilje 3 delegatje. Lokavec 6 delegatov, Šmarje 3, Brje 1, Dobravlje 5, Vel. Zabije 4, Sv. Tomaž 2, Ajdovščina 1. — Sklicatelj sodrug A. Verčon otvori sestanek in pravi med drugim v daljšem govoru: Pred dvemi leti smo zborovali. Izvolili Dredsednika za ajdovski okraj, imamo ga in ga nimamo. Tako ne sme dalje. Zaupniki, skrbite, da se Čitajo naši časopisi v vsakem kraju vsaj v dveh izvodih. Bodimo delavni socialisti za prospeh boljše bodočnosti, pojdimo roko v roki
mr
Soboto 2.
Nedeljo 3.
Pondeljek 4.
Torek 5.
za izvedbo naših smotrov. Oprimimo se gospodarskih zadrug, čitajmo temeljito razprave, udeležujmo se predavanj. V tem se izpopolnimo v. zavedne socialiste, pridobimo nove so-druge in zvišamo število že miljonov naših. Ho-čemo ljudsko armado, ne vojaštva za Kruppov blagor, Socialist reče: Ti, človek, si se rodil, da boš užival dobrote in lepote tega sveta, a ne,- da te more Kruppovi kanoni, Erhardtove havbice — zaradi osebnih zadev tam zgoraj. — Nato pozove navzoče, da je treba izvesti volitev funkcionarjev okr. org., kar se zgodi. Izvoljeni so: Predsednik Merkelj Evgen, Velike Zabije; podpredsednik Lokar Franc. Lokavec: tajnik Rustja Ivan, Dobravlje; blagajnik Verčon Anton, Skrilje. — Zaupniki: Zgonik Jožef. Sv. Tomaž; Markič Mihael, Ajdovščina; Jejčič Peter in Ivan Ličen za Šmarje; Soban Stanko, Lokavec; Cigoj Danijel, Vel. Zabije: Al. Fabjan in Al. Gvardijančič za Brje; Mihel Al., Vek Zabije; Al. Koradin. Selo; Cigoj Jožef, Malovše., Nato se sklene prirediti izlet 3. maja na Vrtovce (Šmarje), kjer bo predaval sodrug A,. H. o predmetu:' »Narodnostni boj Slovencev in delavsko ljudstvo.« V torek smo pa dobili vest. da je odpovedan edini lokal, ki je bil na razpolago, vsled tega odpadeta izlet in predavanje. kar naj vzamejo sodrugi v znanje. Predavanje se vrši pozneje.
— Ženitev iz ljubezni, sentimentalna drama v dveh dejanjih, se bode predvajala v petek 1. majnika v kinematografu »Ideal«. Drama je pisana od Riche-ta. pariškega priljubljenega pisatelja in ima mnogo kvalitet, katere obiskovalec kinematografa posebno ljubi, pred vsem posebno sentimentaliteta, ki prikupno vpliva. Igra se izvrstno.
—Atlantis, orjaško delo po Gerhart Haupt-mannovem romanu, ki se bo predvajal od sobote 2. do torka 5. majnika v Bachmaierjevem Grand Elektro-Bioskopu v Lattcrmamiovem drevoredu, zasluži največjo pozornost. Ta film je dosegel povsod, kjer se ie dosedaj predvajal, največje priznanje. Krasne slike, iz katerih govori očarujoča poezija, močne senzacije, z grozno tišino po viharju švigajo pred našimi očmi. V vsem čuti se duh pesnika, ki je bil vzgled vsemu filmu. Inscenacija je prvovrstna, prizori na ladiji, ki nam kažejo življenje, in delovanje na pomorskih orjakih, kakor tudi grozna katastrofa potopa, so nekaj nenavadnega. Nekateri fotografičtii posnetki teh dogodkov se vidijo v izložbi dobroznane modne trgovine I. Kette. Franca Jožefa cesta št. 1.
— Kinematograf »Ideal«. V soboto 2. nedeljo 3 in pondeljek 4. maja. Senzacijski spored
■•»Katastrofa«. Resnično trčenje dveh železni-, škili vlakov. — Ni trik. — Trčita resnični lokomotivi. Najsenzacionalnejša učinkovita drama v treh dejanjih »Nje Visokost«, ki vzbuja smeh.
Nujno potrebno je, da se obvaruje vsako ranjenje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično obvezno sredstvo, ki deluje proti bolečini, proti vnetju in ki pospešuje zaceljenje, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej oglas.)
Vestnik organizacij.
Mesečni shod podružnice sodarjev, pivovarniških delavcev in delavk bo v torek dne 5. maja t. 1. točno ob 6. zvečer v gostilni Rei-ninghaus v Sp. Šiški. Poročevalec iz Ljubljane. Dnevni red zelo važen, zato naj nihče ne manjka.
Socialni in strokovni pregled.
* 700 delavcev stavka v Tržiču na Goriškem. V sredo zjutraj je zastavkalo v Tržiču na Goriškem 700 delavcev »Adriavverke«. Vzrok stavke je v tem. ker je ravnateljstvo odpustilo 30 delavcev, ki so izkladali premog in ki niso hoteli zaradi prenizke mezde delati dalje. Zato so zastavkali še drugi delavci. Stavkajoči so priredili v sredo dopoldne demonstracijo po Tržiču.
Draždanski kovinarji v zrakoplovu. Kar
delavec ustvari in izume, pride ponajveč v prid in zabavo tistim, ki si niso napenjali možgan iri ne trudili rok. Delavec gradi- železnice, stroje, parnike itd. Vendar pa mora delavec največkrat po prašni ali blatni cesti brusiti pete, da pride iz kraja v kraj, ker nima denarja za vožnjo. Nadvse koristno bi bilo tudi za delavca, če bi potoval v tuje kraje in tam spoznaval druge razmere. To bi pomnožilo njegovo znanje in razširilo njegovo obzorje. Nemška kovinarska zveza je že davno spoznala, kako koristni so daljši izleti In daljša potovanja, ki tudi niso preveč draga, če se prirejajo korporativno. Stroške za taka potovanja zmore skoraj vsak delavec. Kdo od ljubljanskih ali tržaških kovinarjev se ne spominja lanskega lepega izleta draždanskih kovinarjev, ko so potovali iz Draž-dan na< Dunaj, v Ljubljano, Postojno, Trst in Benetke? Kdo od nas jih ni zavidal za užitke na tem potovanju? Letos napravijo draždanski kovinarji izlet na Holandsko, ki se ga udeleži 3000 kovinarjev, in en polet s Zeppelinovim
zrakoplovom, ki se ga udeleži 2000 sodrugov.
V zrakoplovu se bo vozilo pri vsakem poletu 35 oseb. V zračnih višavah ostanejo eno uro. Stroški bodo znašali za vsakogar le 7 K 20 vinarjev. Doslej si je samo buržvazija dovoljevala polete, ker je veljal en polet okolo 240 K. Pred vsakim poletom bodo imeli sodrugi v zra-koplovnem čolnu predavanje s slikami o zrako-plovstvu. Predavanje bo trajalo eno uro. Slovenski kovinarji, kje smo še mi! Delujmo z vsemi močmi za našo izobrazbo, le izobrazba povzdigne človeka!
Odgovorni urednik: Ivan T o k a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska >If'-teljska tiskarna* v Ljubljani.
/ LJUBLJANA • KOMENSKEGAULICA-A \
1 okf-zoravnik .PF3MAR j ■ DR FR. DERGANC ‘
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna f—|	krila, kostume, plašče,
73 I 11	domače obleke, perilo mo-
derce in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trn atev. 9. Lastna hiša.
Neprekosljiv« v
otroških oblekc&h in krstni Opravi.
—— ■	  Solidja.#,	tvrčUca,. —	—......
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni viri
Benisch
1 kg sivega, ličnega
10 K; najflneJSt prsni puh
naprej franko.
rega, dobrega, pu-2 K; boljSega 2^40 Ki prima polbelega 2 80K, belega 4 K; belega puhastega 610 R; velefinega snežnobelega, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K. 7 K, belega, finega 12 K. Naročila od 6 kg
Zgotovljene postelje ^SeReieg.
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zgiavnicama, 80 cm dolgi, 60 em šir., polnjena z novim aivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice^ 10K, 12 K, 14 K, 16 K Zgiavnice 3 “
140 cm šir.
90 cm dolga,
pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, Il8 cm šir. 12'80 K, 1480 K. Razpošilja se po povzetja, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za nougajajočo se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis In franko.
S. Benisch, Oešenice štev. 758, Češko.
Nihfe ne more ponarejati
Kalhrelnerleve Knelppove sladita kave I;
Vendarle se mnogokrat-varljivo slično posnema* povsod znana zavojnina« ; s sliko iupnika Kneippa..
Vse drugo kot
Kathreiner, zlasti
odieMaito blago, Je, že še tako
ceno, večinoma mnogo; predrago platano.
Otvoritev vrta
restavracija Plankar
Ljubljana, Dolenjska cesta.
Prijazno naznanjam slav. občinstvu, da otvorlm v nedeljo 3. majnika t-1. vrt znane restavracije Plankar, kjer bom točil več vrst pristnih in {‘"brlh vin, vedno svete GOasovo marčno pivo, ob vsakem času mrzla In gorka jedila, belo kavo, čokolado (kakao) sladotok, limonado Itd. — Za otrok«
so na razpolago na novo urejene gugalnice, prostor za ba-lincenjc ter sploh prilika za vsakršne zabave. Obenem priporočam gosp. nadzornikom, učiteljem in učiteljicam svoje
Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporoča
Josip Plankar
voditelj restavracije.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 6
— registrovana zadruga z omejeno zavezo. —
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva;
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd.
Stereotlpija. m Litografija.
Težlso celjive
rane m f = čiraje
sc lahko iz vsake tudi iz najmanjše rane razvijejo, če sc jo ne zavaruje z zanesljivo obvezo proti onečiščenju. Bolečine blažujoce, hladeče, proti vnetju delujoče In zaceljenje pospešujoče, mehčilno vlačno mazilo je tudi pra&ko domače mazilo iz lekarne B. FRAGNER v Pragi 203-lli. — Ena doza 70 vin. Zaloga v vseh lekarnah.
Edna posebnost likerja
mosfl S
jej J
S »Zdravnik = S
■ = želodca* ■
je edina posebnost želodčnega likerja	■
iz zdravilnih rastlin, kateri izborno	j?g
vpliva proti slabosti v želodcu ter ga	m
radi tega v nobeni družini ne bi smelo	L
manjkati	: ^
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum- L nega društva za Ljubljano in okolico. |
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čas. križecem.
Kneza Auersperga
radioaktivno termalno kopališče
Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Oorkl vrelec 380 C, čez 30.000 hektolitrov radioaktivne termalne vode vsak dan, veliki baslni, posebne kopeli, mahovne Iiopeli, clektrotcraplja, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. — Zdravi se: revmatizem, protin, ncnralglje (tsohias), nenrastentja, histerija ženske bolezni itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo.
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Se-
Samo štiri dni.
Predstave vsak dan ob pol 5., pol 7., pol 9. — V nedeljo pol 11.,
pol 3., pol 5., pol 7. in pol 9.	,	. ,	--	—, -- .—
»Resničen potop oceanskega parnika4*. Po romanu Gerhard Hauptmanna. Bachmayer Elektro-Bioskop
ATLANTI S
Svetovna senzacija.
Predstava traja dve n«i
Zvišane cene 1 K 50 v., 1 K 20 v., 90 vin., 50 vin.
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov donsarc^a izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. JBrez koiikureiiee!	Solidna	postrežba.
------------------- JVafnižfe	cene.	-----------------
UT Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ~*m
Cena	za	gospode
„	„	dame	.
„	„	dečke
„	„	otroke	.
Garantirana kakovost po teh cenah. =====================
=	  Cenejše	vrste	od kron 1*50 naprej
čevljev
22—25	2ft—28	2<C-3t
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu. ,v“r”'v"
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
▼ I> XI!*1______________<_______ —	OOaDDDDOOODDDDDDBOUDDDUnDGaDBDDODUDU
Pošljite naročnino,	W	g	g
—-—:—  :—r-	f	g	Kmečko delavska gospodarska	g
.•	Ie se niS^e ’	•	| zadrugav Dobravljah ra Goriškem g
 ..............   '	............... B	r.	Z.	Z	O. Z.	n
Zmaga na vseh Črtah!	g	Zadruga ima v svojih kleteh veliko in no-	g
w	b	žino dobrega 111 naravnega vina svojih za-	a
i	«	C	H	g družnikov. Za pristnost od zadutge prodanega g
flB	lUO.fi	P.	■	g *•-:	vina	se	jamči.	g
ff	t	L/u\aL/	H	g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g
I	naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od	g
nas enkrat, ostane nas stajen odjemalec,	o
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOBBBBBBBDBBDOOB
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šaTrstlriilh- strojev =
Y	in	stroje za pletenje
(Strickmaschinen) ^ pM	za	rodbino	in obrt.
\&M&P'sa*n' stroji Adler.J|§
ozna ^olesa.Ifi
11'I
Ceniki se dobe zastonj in franko. —wixa
najboljše kolo mo* narhije, dobiva stalno novih pristašev,
^KOSMfrS- - KOLO
Kavarna
E dobro, ceno ljudsko kolo, se splošno ^	rado	kupice.
S	Ceniki zastonj in franko od	zastopnikov na
■	Kranjskem: Ljubljana, Ivan	Jas A sin,
■ Kostanjevica: Alojzij Gatsck, Kovomesto: (5J-i	Prane Kend«, Kočevje:	Pr. Tischin-
k	k el, Veldes: Ivan	Rns.
S Osterr. Waffenfabriks - Oesellscbaft, 5	Steyr.
Gostilna
Florljanska ulica štev. 6. ^ Pristna vina. Domača kuhinja.
Zaloga pohi-	j	I	Pnnm/mjl/	j	Ljubljana,Ma-	j
štva in tapet-	j	«!•	I	j	rije Terezija	1
niškega blaga	e	mizarstvo.	j	b (Kolizej).	g
Zaloga spalnih ter je-j Zaloga otomanov, di-dilnih sob	v	različnih j:	vanov,	žimnic
\	K	dl
: najnovejših slogih« : j in otroških vozičkov. j£
Spalnica v amerikanskem orehu f
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada joče blago dobite najceneje v specialni trgovini
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.	::
bele in barvaste vsake izvršbe,
HBijanBKnnctJEnooononrmcBnBOEnnEnBEBnnBaEEBpnnnnnnnanBunnnuuDBnnBunnnnnncnn
ao oh	gn ag
:	n	Pri nakupu različnega mannfakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko g g
A. & E. Skaberne
------------— Odhod parnikov:	---------------
v sev. Amerikd Vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna A merilo, vsakih 1/ dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ. Ljubljana,
—	Kolodvorska ulica štev. 26.  --—----
===== Potniki  —■-
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
m—m-t Vljudno se priporoča  ..
manufaktur na trgovina
1 illhlinnn Mestni tr£ 22
L|UUl|dH(l, naspi.. lekarne.
Vnanja naročila se točno izvršujejo.