AHEBICAN NIWK" PAPKJt PRINTED IN BLOVENU LANGDAGV
tmttsmmmtttmttmttttmmmm
IiiUKft
MONDAY WEDNEBDA1 ffclDAt
timmmmmwimmiummmit
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	"AtttWfttUtt Iftftttl*"	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 30.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MARCH 13th, 1925.
LETO XXVJI.—VOL. XXVII
Sijajen koncert Zlatko Balokoviča v nedeljo!
Rojak ubit. Sodniki kradejo.
v lorainu je bil v avtomobilu ubit rojak tomaži n.
Teška nesreča se je pripetila v sredo ob 11. zjutraj dopoldne v sosednji naselbini Lorain, Ohio. Ob omenjeni uri se je peljal na delo John Tomažin, dobro poznan v Lo-rainu. Z njim zajedno se je peljal Frank Baraga. Oba sta delala za poznanega kon-traktorja Ule-ta. Vozila sta po Globe Ave. Na križišču Globe in 30. ceste sta se ustavila, ker je tam "boulevard stop", in v tem trenutku je privozil po 30. cesti neki sedan. Oba avtomobila sta vozila precej počasi, toda najbrž eden kot drugi ni izračunal razdalje za umik, in zadela sta. Mr. Tomažinova avtomobil je odletel v brzojavni drog, in oba, Tomažin in Baraga sta bila pokopana pod razvalinami avtomobila. Tomažin je bil skoro na mestu mrtev, Baraga pa ima zlomljena dva rebra in eno roko ter dobil tudi druge nevarne šošKodBe. V drugem avtomobilu je bil Mcllvane, njegova sestra in mestni ognje-gasec Dietrich. Dočim sta moška dobila precejšne poškodbe, pa se Miss Mcllvane ni ničesar zgodilo. Ranjki Tomažin je bil star 37 let, doma iz Podbukovja pri Krki na Dolenjskem. Bil je samski. Tu zapušča brata, dve sestri, tri strijce in ve£ dru-• gih sorodnikov. Vsem pre-pstalim izrekamo iskreno so-žalje ob teški nesreči! -o-
—	Otroci, oziroma možje in žene, katerih očetje so bili pred 35. leti pri ižanski požarni brambi, imajo lepo priliko videti svojega očeta, kako je zgledal še kot mlad mož v gasilski uniformi. Zglasite se pri Mrs. F. Ažman, 6501 St. Clair Ave. Imena onih na sliki so: John Štrumbelj, Franc Virant, p. d. Vreščaj, G. Minati, John Janšelj, Jernej Toni, John Štrukelj, Franc Kramer, Franc Trošt, nadučitclj, Stražišar iz Mate-ne, Anton Zrimc, Miklavž Straba, (Boh), Jos. Grosman, J. Selan, Skubelj.
—	Življenje si je vzela 20 letna Clara Rappaport.- Pred enim mesecem se je' razporo-čila s svojim možem. Preteklo sredo je poklicala k sebi svojo prijateljico, kateri je povedala, da bi bila še enkrat tada vesela. Šli ste v mesto v fin restavrant, kjer ste dobro jedli in pili in plesali do Polnoči. Ko je Clara prišla domov, je pa povžila strup. Na mizi je pustila listek z vsebino, da je hotela biti še enkrat vesela, predno umrje.
Naselniška oblast je odredila, da se mora deportirati wati znanega igralca Charlie Chaplina, ker je bolna in ni državljanka.
* Umrl je Sun Yat Sen, bivši prvi predsednik kitajske republike.
Mirovni sodniki dolgujejo državi nad $75,000.
Udarec za udarcem prihaja nad mirovne sodnike v okolici Clevelanda, ki so par let neovirano gospodarili kot veliki vezirji nad kršitelji pro-h i biči je v Clevelandu. Izvoljeni za mirovne sodnike v malih vasicah izven Clevelanda, niso imeli v dotičnih vasicah dovolj gosti, da bi jih glodali, pa so hodili v Cleveland, kjer je bogastvo. Tako so polnili svoje žepe, pri tem pa postali tako ošabni in prevzetni, da se niso ozirali na nobeno dostojnost več! Začeli so nakladati pretirane globe za stroške, in tudi to ni bilo dovolj, začeli so naravnost goljufati in krasti državi denar. Ker so se pritožbe od strani zatiranih množile, je nastopil državni pravnik Stanton proti tem pijavkam suhaškim. Dokazano je, da so kradli in ropali na debelo — mirovni "sodniki". ' Sedaj državni nadzorniki pregledujejo knjige teh suhaških roparjev, ki se zovejo sodniki. Državni pravnik Stanton je izjavil, da so ogoljufali državo za najmanj $75.000, in ves ta denar bodo morali vrniti. $20.000 so že plačali zadnji teden od krivično prisvojenega denarja, $20.000 morajo plačati drugi teden, in kaj še pride, se bo dognalo drugi teden, ko bodo knjige pregledane. Dokazano je,, da so navadni konšteblerski biriči podpisovali varante za arest in preiskavo v hiši, dokazano je, da so vaški sodniki računali od $12 do $15 za transport par kapljic zaplenjenega žganja, in še drugi grehi prihajajo na dan. Trije od teh sleparjev so že zgubili svoje urade, in državni pravnik Stanton pravi, da jih bo zletelo drugi teden zopet pol ducata. Te dni se bo moral odpovedati suhaški sodnik Phillip Bartell iz Brooklyna, katerega dobro pozna radi njegove okrutnosti tudi mar-sikak naš rojak. Sodniki Quere, Kest in Hapkins so že vrženi iz uradov, oziroma bili prisiljeni oditi. Cleveland ima dovolj policije, državnih in zvezinih agentov, da izpol-nuje prohibicijo pošteno in dostojno, ne da bi se vaške barabe vtikale v mestne razmere.
—	Tri tedne staro dete, Dorothy Cooper, 732 Hamilton Ave. je ležalo v postelji med materjo in očetom. Ponoči se je oče večkrat prebudil radi močnega premetavanja deteta, toda mislil ni nič in je spal naprej. Ko se je zjutraj ob 4. mati zbudila, je našla otroka mrtvega. Oče in mati sta ga ponoči zadušila. Pred 9. leti je isti zakonski par na enak način zgubil enega svojih otrok.
—	Pismo ima pri nas Jos. Rižnar.
Odkar obstoji slovenska naselbina v Clevelandu, niso naši rojaki imeli še tako sijajne prilike, da slišijo umetnika v svojem lastnem krogu, umetnika kot je genij — Zlatko Balokovič! Da smo dobili tega svetovnega umet-jnika ,ki je objednem našega rodu v svojo sredino, moramo biti ponosni. Prepričani smo, da je med 40.000 Jugoslovani v Clevelandu in okolici prav gotovo 1200 oseb, ki bodo napolnile dvorano v nedeljo, 15. marca, ter tako dali svoje narodno priznanje umetniku, katerega občuduje ves izobraženi svet, bodisi v Ameriki, bodisi v Evropi.
Menda je še nekaj naših rojakov, ki ne vedo pravega pomena umetnosti, katero nudi Balokovič širnemu svetu. On ni samo umetnik, kot mogoče razumete to besedo, on je genij, ki ustvarja najpopolnejša dela umetnosti, on je umetnik svetovne slave in ugleda, priznan v vseh glasbenih krogih, na najvišjih mestih. Nastopil je v vseh največjih mestih pred najbolj odlično publiko, ministri in predsedniki najmogočnejših vlad ga bavijo, da se divijo njegovi božanski umetnosti.
Svet je slišal mnogo umetnikov na violino, spoštoval jih je, in njih imena ostanpjo zapisana v zgodovino za vse čase. Med najbolj odličnimi, med najbolj prvimi umetniki se nahaja danes naš Zlatko Bjilokovič. O tem ni nobenega dvoma, ker vsi glasbeniki kritiki vsega izobraženega sveta so ga prišteli med prvega med prvimi.
Če ga povzdigujejo kritični Angleži, Če ga hvalijo natančni Francozi, če mu dajejo najvišje priznanje Italijani, in če vsa Amerika ceni njegovo umetnost do vrhunca, te"
daj se mora gotovo v nas Slovencih, v naših bratih Hrvatih dvigniti čut ponosa in občudovanja, ko imamo srečo, i da ga pozdravimo v naši sredini, v Slovenskem Narod-inem Domu. Naš narod še ni imel nikdar prilike slišati enakega umetnika v svoji lastni naselbini. Naša največja narodna dolžnost je, da pokažemo, da znamo ceniti našega največjega moža, da nas ne bo sram, da drugi, mogočni, sijajni in upljivni narodi bolj upoštevajo naše ljudi kot mi sami.
Zlatko Balokovič ni samo umetnik svetovne slave, pač pa je popolnoma zaveden sin svojega naroda, rodoljuben, priprost sin hrvatskega naroda, ki ljubi svoj narod z vso vnemo. To povsod povdarja, pa naj se nahaja v Elizejah, kjer je prestolica predsednika francoske republike, v Buckingham palači angleškega kralja ali v Beli Hiši, kjer predseduje predsednik Zjedi-njenih Držav. Po takem umetniku dobi ves narod več ugleda in upljiva kot z vsemi drugimi pripomočki.
Vstopnice k predstavam Balokoviča po ^ :tovnih mestih so jako visoke, in vendar so velike dvorane napolnjene. Vstopnina k igranju Balokoviča v nedeljo v Clevelandu, v S. N. Domu, se je namenoma naredila kar najbolj mogoče nizka, da je lahko slehernemu, ki se zanima za umetnost,, omogočeno, biti pri predstavi. In v naše zadovoljstvo opažamo, da ljudje znajo ceniti pomen, ker vstopnice se jako dobro prodajajo vnaprej. Iz Barber-tona, Loraina in drugih več" jih naselbin države Ohio, prihajajo naročila v večjem obsegu. Amerikanci v Clevelandu, ki so zadnjič slišali Balokoviča, so posebno na-
ročevali, da se jim sporoči Balokovičev ponovni nastop, katerega ne bi zamudili za nobeno ceno. Pričakovati je par sto Amerikancev.
Nastop Balokoviča je napovedan za osmo uro zvečer, v nedeljo, 15. marca, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Prosimo rojake, da so točno na svojem mestu, kajti ko enkrat umetnik začne igrati, ne morejo oni, ki so prišli prepozno, v dvorano, ker bi to motilo igranje. Oni, ki pridejo prepozno, bodo dobili sedeže, ko je odigrana dotična točka, kajti Balokovič igra, da vas očara, da z vsem napetim zanimanjem poslušate, in bi se vsakomur v dvorani hudo zdelo^ če bi bil moten.
Sedeži v prvih desetih vrstah v orkestri se prodajajo po $1.50, ravno tako sedeži prvih štirih vrst na balkonu, vsi ostali sedeži so pa po $1.00. Vstopnina je torej nizka dovolj za koncert, ko ga priredi Zlatko Balokovič.
Balokovič bo igral vsega skupaj petnajst izbranih violinskih skladb, kar je več kot sicer njegov navadni pro gram. Mogoče, ako se vidi splošno navdušenje, da nam bo umetnik zaigral nekaj izven programa, ako vidi pred seboj navdušeni narod.
Mi smo storili svojo dolžnost, da smo opozorili narod na ta izvanredni umetniški dogodek v naselbini. Videli bomo, v koliko se narod zaveda svoje dolžnosti, videli bomo, če je Cleveland res prva slovenska naselbina. Večina vas še ni imela nikdar enake prilike, in je mogoče več ne bo imela. Pridite, brez ozira na vreme in na druge prilike. Rekli boste potem, da smo vam prav svetovali.
Newburske novice. Ogoljufana vlada
smrt hitro pobira zadnje dni v naselbini.
-
VELIK VIHAR V LORAINU.
Pretekli torek zvečer so Lorainčani skoro mislili, da jih je obiskal tornado, kakor koncem junija lanskega leta. Proti noči se je nenadoma dvignil ogromen vihar, spremljan z bliskom in grmenjem. Burja je puhala 60 milj na uro. Mnogo streh je odneslo raznim hišam, več stotin šip je bilo pobitih, in par oseb je dobilo večje poškodbe v viharju.
(NOV PREDSEDNIK NEMŠKE REPUBLIKE.
Berlin, 11. jan. Dr. Walter Simons, bivši zunanji nemški minister, je bil danes zaprisežen kot začasni predsednik nemške republike, na mesto umrlega prvega predsednika Eberta.
—	Nepoznanim banditom se je posrečilo odnesti iz hiše Adolph Herskovitza, 2160 E. 70th St. 240 kvortov finega žganja, ki je vredno $3000. Herskovitz je bil tri dni iz Clevelanda odsoten, in je opazil tatvino, ko se je vrnil. In mož je milo jokal za ukradenim blagom. Kdo tudi ne bi, če bi vedel, da je bilo pravo staro žganje, kot se ga je dobilo v tistih zlatih, starih, dobrih časih.
—	Račune za elektriko lahko vsak čas plačate v našem uradu.
■— Ko je šla 35 letna Mrs. | Stella Rettas po Carnegie Ave. v sredo zvečer, je mahoma stopil iz neke veže bandit, ki jo je močno udaril v obraz. Od druge strani se je približal drug bandit, ki je vrgel žensko na tla. Tam sta jo suvala in delala silo. Ženski se je posrečilo enemu ban-ditov odgrizniti del prsta, a drugi bandit ji je konečno iztrgal ročno torbico in pobegnil z njo.
— Šolski odbor je priredil posebno sobo v svojem poslopju, kateri pravijo "plino-va soba". V tej sobi je poseben plin, ki ozdravi prehlad. Soba je za učiteljice in šolske uradnike, ki so prehlajeni. Baje se z dotičnim plinom navaden prehlad v eni uri ozdravi.
SO PRODAJALI ČLOVEŠKO MESO.
Brno, Čeho-slovaška, 11. marca. Državni pravnik je dognal, da je bilo v taborišču v Trebiču pred 6. leti umorjenih šest oseb, in so morilci meso svojih žrtev razsekali in prodali. Morilci so čevljar Feyta in njegova dva sinova, zakonski park Dvoracek in zakonski par Kunz. Kot sodijo oblasti je bilo umorjenih najmanj dvajset oseb, dočim se je za umor šestih natančno dokazalo.
—	Zanimivo veselico priredi poznano in priljubljeno društvo "Žužemberk" in sicer v nedeljo, 15. marca v Grdino-vi dvorani. Prijetna zabava in mnogo "good time" čaka vse obiskovalce. Društvo "Žužemberk" je poznano, da i zna pripraviti najboljšo zabavo za vse goste.
—	Policijski saržent Frank Skala je bil suspendiran iz službe, ker je prepozno poslal policista poizvedovat za nekimi roparji.
! * V Ameriki je 75.000 židovskih farmarjev, ki poseduje-;jo nad milijon akrov zemlje.
Smrt rogovili po naši naselbini nekaj časa. Umrl je družini Kondus pri Forest City parku eno leto star otrok. Dne 6. marca je umrla Agnes Vrček, soproga Frank Vrčka v Maple Heights. Bila je žrtev sušice. Stara je bila šele 24 let, doma iz Škocijana. Tu zapušča moža in 2 otroka. Preteklo soboto zjutraj je pa umrla Marija Udovič, stara 33 let. Bolna je bila komaj teden dni. Polastila se jo je huda pljučnica z veliko vročino. V soboto, ob 7. zjutraj je bila videti še precej krepka, komaj dve uri pozneje pa se ji je toliko poslabšalo, da ni bilo upanja več. Udovič je bila doma iz fare Boštajn in zapušča moža in 4 otroke.
Anton Yappel v Randall se je slabo počutil v pondeljek zjutraj, in raditega ni šel raz-važat premoga kot po navadi. Malo pred opoldnem pa pride neki farmar po premog, in Anton se poda ven, da bi pomagal naložiti. Komaj pa je vrgel par lopat, se je zgrudil mrtev, zadet od srčne kapi. Vsem prizadetim družinam izražamo naše sožalje, umrlim pa naj bo Bog milostljiv, in naj počivajo v miru!
Malo manj burne volitve kot so jih imeli v Jugoslaviji, je imelo društvo sv. John Brechmana, altarnih streža-jev fare sv. Lovrenca. Rezultat je bil,, da je prodrl Jos. Shuster vse opozicije in bil izvoljen predsednikom. Za tajnika je dobil August Su-pan največ glasov. Za oskrbnika oblek je izbran Frank Česnik, dočim sta imenovana Tom Mrvar Jr. in Anthony Šray sakristanom. Društveni člani so se precej definiti-vno izjavili proti ravnanju ne" katerih članov, posebno starejših, ki bi se radi postavili samo pri večjih slavnostih, drugače jih pa ni blizu. Sklenjeno je bilo, da se jih odse-daj naprej bojkotira. Društvo bo takoj začelo z nabiranjem novih članov. Vsak deček, star 10 let ali več in ima dobro šolsko izkazilo ter se nauči na pamet potrebnih molitev, lahko postane član. Come on boys!
Dr. sv. Lovrenca, sv. Jožefa in sv. Ane so imela prete-čeno nedeljo popoldne javni sprejem novih članov. Sprejeto je bilo nekako 150 od-rastlih in blizu toliko otrok That's the stuff!
Ob priliki pogreba svojega očima nas je obiskala sestra Marie Antonette, prej Ana Košak. Prišla je iz Chidage, kjer uči kot redovnica sv. Dominika.
Eden naših "fantov" v Randall, O, Anton Walters, gradi krasno veliko poslopje, v katerem bo imel spodaj prostore za garažo za popravljanje avtomobilov, zgorej pa stanovanje in malo dvorano.
razne korporacije so ji odnesle 500 milijonov.
Washington, 11. marca. Senatni preiskovalni odbor je predložil vladi dokaze, da je vlada zgubila - nad petsto milijonov dolarjev v davkih od velikih korporacij, radi posebnih olajšanj vojne amortizacije. Te davke bi morala plačati United States Steel Corporation, Aluminum Co. of America in stotine drugih enakih kompanij. Inženirji in strokovnjaki trdijo, da je samo United States Steel Co. izmaknila vladi davkov v svo-ti $27.000.000. Med onimi, katerim je bil odpuščen davek, se nahaja tudi nfekaj odličnih članov republikanske stranke, ki so podali v davčnem izvestju napačne podatke glede premoženja. Vsega skupaj se računa, da je vlada v zadnjih letih na ta način zgubila v davkih nad $500.000.000, toda vsi ti davki se lahko še iztirjajo, ako vlada pravočasno začne s pro-gonom dotičnih.
| — Preminul je v četrtek, po [kratki in mučni bolezni Ivan Možina, stanujoč na 6522 Schaeffer Ave. Ranjki je bil doma iz Verda pri Vrhniki. V Ameriki je bival 27 let. Star je bil 57 let. V starido-movini zapušča tri sestre, tu-; kaj pa enega brata. Bil je i član društva Primož Trubar, |št. 126. S. N. P. J. Društvo mu priredi katoliški pogreb v soboto zjutraj ob pol 9. uri v cerkev sv. Vida. Pozivlje se i vse člane, da se udeležijo, če ; so prosti od dela. Iskreno sožalje preostalim sorodnikom, ranjkemu pa naj sveti |večna luč!
— American Plan Associa" tion naznanja, da je povpraševanje po izučenih delavcih zadnji teden precej narastlo. Za navadne delavce pa še sedaj ni dobiti dovolj dela.
Walters bratje, Anton in Louis, imata kontrakt za prevažanje premoga od železnice pa na mestne farme v 'War-rensville. Na tisoče ton premoga speljeta s svojimi velikimi trucki. Pri tem imajo delo še nekateri drugi Slovenci v Randallu.
Jos. Jerič, naš "železnik", hodi že nekaj tednov s palico, pa ne zato, da bi koga nakle-stil, ampak zato, da se opira na njo. Udaril se je bil na koleno, in ker ga je pričela noga boleti, je dobil palico. Upamo, da kmalu pozdravi, kajti kdo nam bo žlebove gori deval, če on ne bo mogel.
Naznanja se vsem članom društev sv. Lovrenca, sv. Antona in dr. Bled, da imajo prihodnjo nedeljo pri drugi sv. maši ob 9. skupno sv. obhajilo. Spoved se prične že v petek po križevem potu in v soboto zjutraj in popoldne od 3. naprej. Pridite vsi, ker je sedaj čas za to, in je "vs" topnina prosta".
t
"Ameriška Domovina"
(AMERICAN HOME)
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
NAROČNINA:
Za Ameriko ........$4.00 I Za Cleveland po pošti . .$5.
Za Evropo.........$5.50 | Posamezna številka .-. .3e.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628.
JAMES DEBEVEC, Publisher,
LOUIS J. P1RC, Editor
Read by 25,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising tp;- on request. American in spirit—foreign in language only.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
No. 30. Fri. March 13th, 1925.
Slavni ameriški pisatelj o plemenskih predsodkih.
Washington Irving, proslavljeni ameriški pisatelj, katerega mične povesti se bodo vedno čitale z uživanjem, ni bil le izredno nadarjen novelist, marveč tudi pisatelj, ki je razumel duh Združenih Držav in ga znal izražati kot ga ni nikdo pred njim razumel in znal izražati. Irving je bil oni pisatelj, s katerim je začelo ameriško slovstvo v pravcatem zmislu reči; pred njim je bilo le ameriških imitacij angleške literature. V onem delu, ki je morda njegovo najboljše, "The Sketch Book", se nahaja neki odstavek, ki govori o plemenskih predsodkih. Kar je rekel pred sto leti, velja še danes in bo vedno veljalo. Za to ni ta odstavek nikdar preveč ponovljen.
"Ker smo odprli vrata tujcem iz vseh delov sveta, jih moramo sprejeti vse z nepristanostjo. Moral bi biti naš ponos, da pokažemo svetu vzgled vsaj ene dežele na svetu, ki ne poznava narodnostnih sovraštev in ki ni le navidezno gostoljubna, marveč ki se diči z ono bolj redko in plemenito uljudnostjo, kakršna izvira iz liberalnega mišljenja."
"Kaj pravzaprav imamo mi v Ameriki opravka z narodnimi predsodki? Ti so zakoreninjena bolezen starega kraja, kjer narodi znaj-o le malo drug o drugem in gledajo čez svoje meje z nezaupanjem in sovraštvom. Mi, na drugi strani, smo se kot narod rodili v razsvetljeni in filozofični dobi, ko so vsi razni deli naseljenega sveta in razni člani človeške družine postali predmet globokega proučevanja in smo se medsebojno spoznali. Zapravili bomo svojo ded-ščino, ako se ne otresemo narodnih predsodkov, ravno kot bi se otresli krajevnih starokrajskih vraž.
-o-
DOPISI.
Cleveland, O. Cenjeni g. urednik. Mnogo je še slovenskih katoliških družin v Cle-velandu, ki ne vedo ničesar, da obstoji Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. O tem sem se prepričal, ko sem se semintja razgovarjal o Jed-noti. Dasi je ta Jednota stara že skoro 31 let, dasiravno je prva slovenska organizacija, in poleg tega tudi najbogatejša v primeri z blagajno napram članstvu {z izjemo S. D. Z.) je vendar še ne poznajo mnogi naši katoličani. Temu je pa vzrok, ker je ni nihče usiljeval in bobnal. Dasiravno je bila in je še danes prava svetinja slovenskega naroda in mati vseh drugih slovenskih organizacij, je kljub temu ostala deloma skrita, kot dragoceni zaklad. Tega pa ne smemo nadalje pustiti tako. Kar je vredno, naj se hvali in povzdiguje, že radi tega, ker je bila prva naša slovenska podporna organizacija, raditega, ker so jo ustanovili naši pionirji iz čistega in blagega namena, za blagor slovenskega naroda, da bi bila v pomoč trpečemu delavstvu, ki je bilo tedaj vse raztepeno po Ameriki in nepoznano med seboj, in ki ni imelo tedaj nikogar, da bi skrbel zanj v slučaju bolezni in smrti. K. S. K. J. je bila tudi ustanovljena, da skrbi, da se ohrani naš slovenski jezik in naša katoliška vera med rojaki v Ameriki. To so bili nameni ustanovnikov prve katoliške organizacije med našim narodom, in torej Jed-noto lahko imenujemo prvo slovensko mater.
K. S. K. J. gre še danes naprej po isti poti kot si jo je začrtala, ima ista prepričanja in načela. Nad dva milijona pravlja
vici bi moral biti vsak Slovenec in Slovenka član ali članica te matere iz zgorej navedenih vzrokov. Krivda je na nas, katoličanih, ker nismo nikomur priporočali, kakor se dandanes izražajo oni, katere vabimo v Jednoto. Svoje katoliške dolžnosti se nismo zavedali. Vseeno nam je bilo, in tako je ležal naš najdražji biser pred nami pozabljen, brez veljave in brez priznanja. Imeli smo dolgo vrsto let eno društvo, ki je že obhajalo tridesetletnico. S tem smo bili zadovoljni. Rekli smo, saj imamo eno dru štvo, mislili smo, da bodo rojaki sami prihajali k nam. Ali med tem časom so se dvigala in rastla druga društva in druge ideje. Le K. S. K. J. ni imela žetve v Clevelandu, največji slovenski naselbini Amerike. Vendar vsaka dobra stvar pride enkrat na dan in začne poganjati. Tako je bilo tudi s to Jednoto. Začela se je kampanja, vse se dviga, vse probuja in oživlja za K. S. K. Jednoto. Spala je dolga leta, in le počasi se je pomikal kazalec naprej. Več let je vzelo, da je narastlo članstvo za en tisoč naprej. Zadnje leto pa se je pomaknil kazalec precej nad tri tisoč. To leto pa bo rekord vseh rekordov, in tako bo šlo naprej. Ljudstvo je spoznalo istini-tost in veljavo Jcdnotc. Zadnje leto se je ustanovilo 13 novih društev, to leto bo pa število novih še večje. Pred par tedni je društvo sv. Vida sprejelo lepo število novih, ravno tako društvo Marije Magdalene. Newburška društva so pa sprejela 9. marca skupno 320 novih članov, in sicer v odrastli oddelek 177 in ostali v Mladinski oddelek. Sedaj se pa Collinwood pri-na velike dogodke.
ti za seje. Imeti morajo svoje vodstvo po svojih ideah in načelih. Oni ne bodo zadovoljni z našimi sejami in navadami. Ako hočemo, da bomo imeli v mladini svoje zaveznike, jim moramo dati prosto roko in njih pravice, da delujejo z ameriškim duhom in ljubeznijo do slovenske organizacije. Naj torej ne bo oporekanja ideji ustanovitve novih mladinskih društev fantov in deklet. Še pomagati jim moramo, da dosežejo svoj cilj prej kot je mogoče. Prav toplo apeliram na vse stariše, da to upoštevate in vaše sinove in hčere k temu nagovarjate.
Dne 22. marca bo v Cleve-landu-Collinwoodu velik Jed-notin dan. To bo nedelja po sv. Jožefu, ki je patron naše K. S. K. J. Ta dan bomo imeli v svoji sredi več glavnih uradnikov, ki pridejo iz drugih mest. V Slovenskem Domu v Collinwoodu se bo vršil ta dan velik javni spre jem novih kandidatov in par novih društev, mogoče tri! Vsa se priklopijo k K. S. K. J. Temu primerno se bodo vršili govori, vršila se bo sprejemna zabava, kakoršnje mogoče še niste videli. Vstop k temu bo prost ostalemu občinstvu.
Za boljšo in večjo K. S. K. Jednoto — Anton Grdina, gl. predsednik.
in pol je že izplačala svojemu Tam se ustanavlja novo žen članstvu v pomoč,' in danes sko društvo, obenem se pa premore en milijon in tristo- vrši kampanja za društvo sv. tisoč dolarjev blagajne na- Jožefa. V naši naselbini se pram svojim 15.000 članom, zbirajo fantje za posebno
Jednota prejema letno do (50. 000 dolarjev samo na obrestih, da članstvu ni treba plačevati doklad. Torej je K. S. K. Jednota zares prva in vedno zasluži, da jo kot tako tu
Jednotno društvo, kjer bodo dobili tudi vso športno zaba-Sliši se, da tudi dekleta
vo
ne izostajajo, da hočejo svoje društvo. Tako je prav. Naši mlajši morajo sami začeti ne-
di priznavamo. Po vsej pra- kaj. Sami se morajo zanima-
Collinwood, O. V Collinwoodu smo postali bolj tihi, in zdi se, da ako se kaj ne prepiramo, nimamo kaj poročati. Toda po mojem mnenju smo že dovolj papirja porabili za nekoristne stvafi. Bodimo konstruktivni, in če ne to, naj nam uredniki napišejo povesti od kanibalov in drugih zveri. Življenje ima samo eno smer. Sladimo eden drugemu dneve življenja, naj živi mrliči za se vpijejo. Nekateri ljudje iščejo puščobe, sebi in drugim, rečemo jim pustolovci, in gotovo je pisatelj dramatik, ki je sestavil igro "Poslednji mož", nekoč videl nesrečno družino. Mislil si je v duhu, kaj bi on naredil, da bi storil družino srečno, in evo jo igrico, ki se je porodila v njegovih možganih. V treh dejanjih, a zelo bogato razvita.
Petelin — Jože Glinšek, je že poznan igralec, ki ne pozna zadreg, originalno nastopa, ter je precej težavno naslovno vlogo zelo dobro rešil v očigled, da je vodil vaje ter radi bolezni imel vlogo le teden dni. Petelinka — Milka Bernot, je bila kot rojena za to vlogo. Mchah, dvomljiv izraz, skrbno kretanje. Videli smo jo prvič, a le žal, če ne ostane med nami. Fina pomoč bi bila našemu odru. Helena — Zdenka Jaroslav, Mae Skibi, Jennie Baraga, Ivan Kaušek, vsi so bili dobri. Bile so teške vloge radi kratkih stavkov, ki so delali semintja preglavice v burnih in hitrih prizorih, a to je kmalu pokril prijazen dovtip dr. Gabrščka — Martin, Ra-kar, ki je s svojim impozant" nim smehom spravil v smeh celo dvorano. Imel je prvi nastop med nami ter si lahko zaznamujemo z njim dobro moč. Dobrodošel!
Inž. Soda — Janko Rustja, je imel nesrečo. Komaj je po trimesečnem obisku v staro domovino došel v Collinwood, je usoda hotela, da se prime vloge ter se nauči v enem tednu. Storil je, in kdo bi mu zameril, če' ni vedno gladko govoril. In take težavne vloge niso šale. Mr. Rustja ima fin nastop, priznanje mu gre za sedaj, posebno ker kratka doba bi marsikteremy poklicnemu igralcu delala preglavice. Tončka Tekavčič — Mirni Pust, je že znana igralka, in je vlogo izvršila čisto nepri-
siljeno ter obenem popolnoma zadela karakter svobodne gimnaziatske. Barica — Mary Kolenc, no, nič se ni petelina bala, smejala se mu je, in zakaj ne, ko je imela vojaka, Ivana Lavriča, blizu sebe, ki jo je ubogal in bi se tudi postavil za njo.
Igra je zelo srečno sestavljena ter poučna, obenem pa smešna. Žal, da je bolezen povzročila premembe vlog en teden pred uprizoritvijo. Med premori so nastopili pevci "Soče", ki so zapeli nekaj lepih pesmi v moškem, mešanem in ženskem zboru. Pozabiti ne smemo omeniti Viktor Lisjakov orkester: "Moderni cigani", kar je nekaj finega. Krepka, močna godba, originalna. Kakor Čehi, tako tudi mi Slovenci dajmo slovo 'jazz" godbi! Naj jo poslušajo in plešejo po njej prismojeni "šiki" in lene "fleparce". Mi hočemo lepo, krasno, zvočno, pomembno in priznano godbo za valček, polko in ena" ko.
Dvorana je bila pri igri skoro polna. Clevelandčani so imeli svojo igro, nismo jih opazili v dvorani, in ker vemo, da so lokalni patriotje, jim ta greh odpustimo.
"Soča" je pričela z vzgojo petja z naraščajem. Stariši, ki hočejo otroke slišati govoriti in peti ter spoštovati jezik svojih starišev, pripeljite svoje otroke v dvorano.
Oni, ki se ne brigate za to, pa čakajte, kako se otroci vzgojijo po svoje. O tem več pozneje. Pevsko društvo "Soča" se pripravlja na svoj koncert z vso vnemo in najbrž nastopi na tem koncertu že naraščaj. Mešan zbor šteje nad 35 članov ter pod vodstvom Mr. Rakarja dobro napreduje.
Kritik.
Opomba uredništva: Mr. Kritik, vi imate zdrave misli in ideje. Prosimo vas, oglasite se večkrat v javnosti. -o-
MODERNI ČUDEŽ — RADIO.
Kako moremo dobiti na radio aparat samo eno postajo v gotovem času? Vsi radio aparati so narejeni tako, da če premaknete gotove kazalce, vam aparat prinese glas iz te ali one postaje, kakor je pač dolžina valovanja, ki prihaja iz dotične razpošiljalne postaje. Nekatere teh postaj pošiljajo valovanje glasu v eter v krajših, druge v daljših presledkih. Dolžino razpošiljanja glasov radio postaj v Ameriki določa trgovinski tajnik, in nobena radio raz-pošiljalna postaja ne more poslovati, ako nima licence od trgovinskega tajnika, ki natančno določi, kakšno mero valovanja glasov more do-tična postaja razpošiljati. To najbolje lahko primerjamo, ako vzamemo dve violini ter napnemo strune tako, da dve struni na dveh violinah ob istem času oddajate enak glas. Ako eno bolj napnemo, spremeni glas, in spremenjen glas prodira v drugačnem valovanju v eter kot prvotni glas.
Dandanes imamo vse polno vrst radio aparatov, katerih vsak deluje v svoji začrtani smeri. Radio aparati nikakor niso še popolni, to bo vzelo mogoče še 25 let, da bodo enako sigurno delovali kot n. pr. telefon. Toda večina aparatov, ki so danes na trgu, je izvrstnih za te razmere. Nekateri aparati delajo brez "anten", to je, brez žic, napeljanih nad streho, v splošnem se pa smatra, da so aparati, ki so zvezani z "anteno", najboljši, ker privlačujejo na sebe največ elektronov, največ glasov.
Najhujši sovražnik radio aparatov je pa "static". Po slovensko tega ne moremo
prestaviti, torej si kar zapomnite angleški izraz za to. Nihče, ki ima radio aparat doma, ni brez tega "static". Kadar poslušate na radio, tedaj čujete mnogokrat razno mačje mjavkanje in pisanje, čujete kot bi sova ponoči vriskala, šumi in grmi in treska v radio aparatu kot bi se vršila vojska v zraku. Ta "static" je bolj pogost v poletju kot v zimi, ker v zimi je ozračje bolj čisto kot v poletju. V ozračju se vršijo neprestane spremembe, to ozračje se napolni z elektriko, in ozračje, napolnjeno z elektriko, prihaja v vaš radio aparat in povzroča šum in dirindaj, da je joj. Toda vsak ljubitelj radio se kmalu navadi tega vriskanja in ga skuša na ta ali oni način preprečiti ali vsaj zmanjšati.
Mnogo ljudi je mnenja, da "antene", ali žice, ki so napeljane nad vašo hišo, da privlačijo valovanje elektronov, glasov, povzročajo, da udari strela v hišo. To je brez vsake podlage. Vsaka "antena" je spojena z žico, ki gre v zemljo, poleg tega pa ima še posebno pripravo, kateri .pravimo "lightening arrester". To je priprava, ki absolutno prepreči, da strela ne zadene hiše. Kdor ima radio ter ima "antene" in "lightening arrester", ta je bolj varen pred strelo kot ostali.
Ponoči dobite veliko boljše glasove po radio kot po dnevu. Zakaj to? Solnčna svetloba upljiva na zrak. Solnčna svetloba ustvarja v zraku mnogo drobnih telesc, polnih elektrike. Ta drobna telesca imenujemo "ione" in zrak je "ioniziran", prežet od teh drobnih telesc. Ta drobna telesca pa povzročajo, da kradejo radio valovom deloma njih moč, efekt. Ponoči ni dosti teh "ionov" v zraku, ker solnce ne sije in torej ne ustvarja, toda podnevu solnce neprestano ustvarja ione v zraku, in ti upljivajo na glasove v zračnem valovanju.
Kdaj je bil radio odkrit? Je že precej dolgo tega, toda praktično ni bil uporabljen, razven šele pred kratkim. Že leta 1819 je francoski profesor Jean Baptiste Biot pro-našel, da je živa žaba se skrčila, ko je bila producirana električna iskra 30 čevljev proč od žabe. Profesor Dol-bear iz Amerike je leta 1882 pošiljal glasove po radio, toda sam ni mogel razumeti, kako in kaj. Začetek moderne radio industrije in znanja pa imamo v letu 1897, ko je Marconi jeva brezžična tele-grafija prišla v veljavo.
DANAŠNJI LENINGRAD.
214 let je nosil Petrograd ime po svojem ustanovitelju Petru Velikem. Morala je priti svetovna vojna, ki je obrnila celo Rusijo narobe, da se je tudi to mesto prekrstilo Dobilo je ime po velikem mojstru ruske revolucije Leninu.
Leningrad je danes čisto prenovljeno mesto. Napisi, ki jih srečavate, in nazivi, katere čujete imenovati, pričajo, da je zagrabila revolucija Petrograd z železnimi in neusmiljenimi rokami. Če sedete na cestno železnico, se vozite z oktobrskim tramvajem. Izstopite pa lahko na Oktobrskem prospektu ali pa na Oktobrski postaji. Tako je čisto vse prepojeno z revolucionarnimi spomini.
Od Moskve do Leningrada traja vožnja z brzovlakom 12 ur. Vlak vozi zelo točno. Če gledate medpotoma skozi okno v vlaku, se vam pokaže žalostna slika, kakšna je bila še pred kratkim vsa Rusija. Tvorniška podjetja ob progi so večinoma razdejana. Carsko selo je dobilo novo ime. Imenuje se "Djetskoje selo",
ker je preurejeno v zdravilišče za deco.
Toda sprehodimo se po Pe-trogradu! Nevski prospekt 25. oktobra". Spomenik carja Aleksandra Tretjega izgleda kakor strašilo. Da si ljudje to laže vtisnejo v spomin, vidimo na obeh straneh konja katerega jaše car, napis "Strašilo". Spodaj stoji par ironičnih verzov.
Leningrad je danes krepka boljševiška postojanka. Število prebivalstva v mestu se je v zadnjem letu znatno pomnožilo. Izza usodne lanske jesenske poplave reke Neve je danes videti le malo dokazov, da je reka napravila toliko škode.
Najslabši vtis napravljajo v Leningradu na obiskovalca hiše in palače. Vse kriči po reparaturah. Slovita Zimska palača izgleda naravnost mi-zerno. Nič boljše ni s petro-grajskimi predmestji. Tudi tam je vse zapuščeno in v slabem stanju. Vidi pa se, da se sedanji vlastodržci trudijo, da bi napravili iz Leningrada pošteno mesto, v katerem bi zopet živel sijaj nekdanje carske prestolice. -o-
Zdravniška spričevala za poroko.
Lani je država Wisconsin vzakonila postavo, takozva-no "Eugenic Marriage Law", ki zahteva, da mora vsak moški, ako hoče dobiti dovoljenje za poroko (marriage license), pokazati zdravniško spričevalo v dokaz, da nima nikake spolne bolezni. Še-storica drugih držav zahteva sedaj isto — namreč Oregon, North Dakota, Alabama, North Carolina, Wyoming in Louisiana. V državah North Dakota in North Carolina se zakon nanaša ne le na vene-rične bolezni, marveč tudi na tuberkulozo in umobolnost.
Raziskava s strani Russell Sage Fundacije je pokazala, da je zakon imel odločno vz-gojevalno vrednost in da je v neki meri vplival na okužene ljudi, ki so se hoteli poročiti, da so odložili poroko do časa, ko ozdravijo. Večina zdravnikov v državi Wisconsin se je izjavila v prid zakonu; kar se tiče natančnosti zdravniškega pregledovanja, je le če" trtina zdravnikov izjavila, da niso pregledali vsakega paci-jenta. Poročilo trdi, da nekatere spremembe v postavi bi zboljšale njegovo vrednost, na primer, ako se bolj jasno zahteva, kako naj zdravnik postopa pri pregledovanju, in ako se državni zdravniški oblasti poveri oblast, da nadzira izvrševanje tega zakona.
Samo 6 dni preko
rreko HAVRE — rarlikcga priatanitča i ogromnimi parniki na olj«
FRANCE............ Mar. 21
PARIS .................... Mar. 28
Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo voda 7,a 2, 4 all II oseb. Francoska kuhinja in pijača.
tfimeh JQjie
19 STATE ST.	NEW YORK
ali lokalni sgenljc.
Serravallo Tonika
VINO Z LIJttJA
IN fclCLKZA Trat (Italija)
Na Irk 11 od 184 H Nad »000 idmvui-Ahib priznanj. Polnjen * Trutu. Edini r,aulo(iDik t
u. a. DAJE ZDRAVJE MOČ in Kili
V.Langmann, Inc
DY-BO Sixth Ave. New York, N. Y.
MIHALJEVICII BROS. CO.
Razprodajalcl 8201 St. Clair Ava. Cleveland, O.
Prodajalci »a na procenta v via* k«m menu.
KOŽNE BOLEZNI
povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat;
SEVERA'S
♦ ♦
♦ ♦
♦
0 ♦
f ♦
1 ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
razkuževalric mazilo.
Olajša razdraženje, odpravi srbečico in druge srbeče izpuščaje na koši.
Cena 50 centov.
Poskusite naprej pri lekarju.
* ♦ * <»
!
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA

%
PESEM
ljuba v in veselje pridobite do nežne stvarce kanarčkov tedaj, ko pričnete z rejo sami. Sedaj je najugodnejša prilika!
Izborne samce in samice, pojasnila in druge potrebščine dobite v vašo zadovoljnost le pri poznanemu
F. E. LUNKA
1037. Addison Road.
(v želetovi hiši) ^_____
Pravi Blue Diamond premog $8.75 tona malo pepela, gori kakor Pocahontas.
Pocahontas Lump $10.50 ton. Dober lump premog $6.75 in $8.00.
Vsakovrsten koks. Najstarejši prodajalci premoga v Clevelandu.
THE YATES COAL CO,
i 1261 Marquette St.
Katidolpb 280	Maiu 60»

:»::nw»aww«ttmtttfflmmn8mttttg a
V
zalogi i m a m o najnovejše plošče in role. Nizka cena, domača po-..; strežba.
ANTOR MERVAR
MUSIC STORE 6921 St. Clair Ave. 'mtmmutiitnntiUKtmtmtttintiittutiii
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
če/, dan: 81!) ULMEIt BLDG. Tel. Main 2179
Zvečer od (i- -8 6111 ST. CLAIR AVE. Tel. Penil. 2450 J
KADAR SE SELITE
obrnite se do mene. Prepeljani vam vaše blago varno in pošteno. Hitra postrežba in zmerne cenc.
John Oblak,
1161-E. 61at STREET.
Hand. 2178.J.
(F.)
X-žarki vidijo znotraj vašega telesa kakor vidijo oči na zunaj. Tu ni treba nobenega ugibanja. Moje zdravljenje vsakovrstnih akutnih i'n kroničnih bolezni pri ženskah in moških je bilo jako uspešno. Petindvajset let popolnega študija efektov in zdravljenj mi daje zmožnost, da pomagam tisočim moškim in ženskam, ki so že obupali. Kar sem storil za nje, to lahko storim za vas.
Dobro zdravje je bogastvo.
Ako je vaša bolezen neozdravljiva, tedaj vam to takoj povem. Pridite k meni z zaupanjem in ozdraveli boste v najkrajšem mogočem času.
Dobra kri vam daje moč.
Pridite t moj urad in dajte, da vam vašo kri . popolnoma preiščem, tako da zveste resnico. Jaz privedeni serum direktno v kri, in to deluje točno, zlasti pri lln. -	. _ ,	_ zdravljenju obisti, brezkrvnosti, želodca, neuritis, sploš- 11rrospect Ave. second Moor, Koora ZlZ
Ako niste bolni danes, izrežite to in hranite za vašeprijatelje v bodočnosti. -
ne slabosti, visokega pritiska krvi, jetrne neprilike in vse bolezni, ki izvirajo iz slabe krvi. Pri kroničnih, krvnih in kožnih boleznih rabim slavno iznajdeno zdravilo prof. Ehrlicha (606) in (914). Pri zdravljenju sladkorne bolezni rabim novo iznajdeno zdravilo Insulin. Poleg vseh teh modernih zdravljenj, sem opremljen z vsemi električnimi aparati, kakor so "Violični žarki," X-žarki, High Frequency Auto Condensation, diathermy and galvanski električni tok.
Ako vas sploh kaj boli, pridite k meni, in dajte, da se odkrito pomenimo. In sicer v vašem lastnem jeziku. Gotovi jjspehi po najbolj nizki mogoči ceni. Ženska postrežba.
Preiskava z X-žarki,
Uradne ure od 9:30 dop. do 7:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—1.
ob Savi je umrl v starosti 68 let Peter Sotenšek, dober in skrben družinski oče. —- V Sv. Rupertu na Dolenjskem je preminula v visoki starosti 80 let Ana Simončič, roj. Jaki. Pokojnica je bila blaga ženska, ki je uživala splošen ugled.
Z a dobro vdrsnenje se ne more ni j yprimerjati z dobrim, starim
Pain-Expeller-jem
Pri prvem znamenju prehlada sc pos.luiite tega izbornega domačega pripomočka tc- preprečite komplikacije.
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro.
F. AD. RICHTER & CO. Berry & South 5th Sts, Brooklyn, N. Y.
Hiša 4 sobe, za 1 družino, na 146 cesti, blizu St. Clair ave. Cena $3800, takoj $2000. Hiša 6 sob, za 1 družino v Nottinghamu, cena $5400, takoj $1000. Hiša 6 sob, za eno družfno, blizu cerkve sv. Jožefa, cena $6600, takoj /61t)00. Nova hiša, 6 sob, dvojna garaža, blizu bulevarda, cena $7900, takoj $800. Hiša za dve družini, nasproti 140. ceste, tlakana cesta, cena $8500, takoj $3000. Hiša za 2 družini, na 146. ccsti, blizu St. Clair. Cena $9700, takoj $1800. Vprašajte na 14000 St. Clair Ave. tel. Eddy 5508, Strahinič and Saywell Co.	(31)
šE JE ČAS, da se odločite, da kupite hišo, za katero se že dolgo pripravljate. Ako pridete k aam, vam pokažemo posestvo, kakor ga vi telite, in z našim poslovanjem bost« popolnoma zadovoljni.
A. F. LUčIč, Real Estate, 1174 Addison Rd.
Podlaga domačije je hranilnica.
r\VE TRETINI elevelandskih družin plačuje rent. Ako ste vi v teh dveh tretinah, tedaj je skoro gotovo, da prej ali slej boste tudi vi hoteli imeti svoj dom.
Ako vi študirate, da zidate ali kupite, morate imeti gotovo svoto pripravljenega denarja. In tu vam lahko hranilnica pomaga. Hranilna vloga v tej banki vam nudi najboljšo priliko, da haberete denar za vašo domačijo.
Pot proti lastni domačiji se začne v hranilnici.
? Katero dekle je naj-? lepše na vzhodni ? strani Clevelanda?
voziček, se proda, v dobrem stanju. Po jako nizki ce-1321 E. 53rd St.	(31)
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
Cleveland Local, št. 51. American Federation of Railroad Workers, ima sejo vsak drui in četrti petek v mesecu v Dunlavies dvorani, vogal St. Clair in E. 72nd St. Cleveland, Ohio. (35)
Priporočilo.
Slovenska trgovina z modnim blagom in obuvalom za moške, ženske in otroke. Popolna zaloga 'nizkih rubar-jev, golashes in rubber boots, od najmanjše do največje številke. Blago prve vrste. Vsak par garantiran. Ako niso dobre, dobite druge. Znižane cene na hišnih copatah in nogavicah. Pri nas dobite čevlje vsake mode, tudi če imate najbolj nerodno nogo. Pri nas se lahko obujete in oblečete od vrha do tal. Naše cene bodo odslej naprej še nižje. Se priporočam
Nove mode spomladanski čevlji po $2.75.
Jos. Koss,
16803 Waterloo Rd. (36)
NAJBOLJŠO OPRAVO'
in vse druge potrebščine za Vas in Vaše deklice dobite vedno po jako zmernih cenah pri BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slov. Nar. Doma.
W. F.
6628 S. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in po šteno, pokličite mene.
Penn. 1006.
nh<i na frontu, čedna, se odda 1 ali 2 poštenima fantoma. 1045 E. 62nd St. Vpraša se zvečer. (31)
[ičo naprodaj, 10 sob. za dve dru-lK>a zini, na, 1185 E. 74th St. Hiša 12 sob, za 2 družini,'na 1189 E. 74th St. Hiše imajo vse udobnosti, in morajo biti prodane radi smrti lastnika. Hiša naprodaj, 10 sob, za dve družini, 2 kopališča, hitremu kupcu za $7850. Več se pozve na 7606 Cornelia Ave.	(34)
Vi prihranite s previdnostjo veliko pri vašem kanarčku, kako? To vam najbolj zanesljivo pove LUNKA!
tu the City of Cleveland
PUBLIC SQUARE
Pri vratih dclavca gleda lakota noter toda se ne drzne vstopiti."
Zopet gospodinjam in kuharicam:
Pozor, gospodinje in kuharice! Kakor izgleda, bo za vas prav nekaj izbornega: Teden med 14. in 21. marcom ne bo treba vam prav nič skrbeti za doma pečen kruh: Kom-panija katera prodaja tako zvane "GRAND" peči, bo imela v naši prodajalni svojo pekarno! Peklo se bo in peklo, da bo vse teklo. Prav gotovo ako poskušajo vse peči kar jih imajo naprodaj, da bo kruha dovolj za vse St. Clairčane. Jaz bi ne priporočal doma peči v tistemu času, pridite rajši ,po kruh v našo prodajalno, da vidite kakšen je kruh, ki je pečen v peči ki se zove "GRAND". Več kakor kruh pa velja to, da se naučite kako pravilno rabiti peč da se peče prav; kako rabiti plin, da se malo porabi in s tem denar prihrani. Ne mislite, da ste vabljene zato, da morate kupiti peč, ako se vrši demostracija; vsaka ženska bi morala priti kadar ima tako priliko; kompanija tega ne prireja zato, da bi takrat prodali njeno peč, pač pa zato, da s tem pokaže, kako se njih peči pravilno rabijo_. Tudi take ženske, ki že* imate "GRAND" peč, pridite, da se pravilno naučite kako se rabi taka peč. Mnogo je od tega odvisno, kako se rabi peč, da je več užitka iz nje. Vsak pouk, ki se dobi zastoj, je vreden, da se ga poslužite in sebi v korist obrnete. Toraj pridite na ogled vsak dan prihodnji teden.
GRDINA & Sinovi
6019 St. Clair Ave. podružnica v Collinwoodu.
HKflP.il 1*113 naprodaj, objednem iao*jit>atiia tudi prostor za lunč.
Dela jako dober posel, na jako pripravnem prostoru. Oglasite se na 6824 Superior Ave.	(31)
fpqa za grozdje z mlinom vred se proda. En ton preša. 1245 E. 55th St.	(30)
tanovanje, I^jLA
nc naprave, sc da v najem. 1209 E. 176th St.	(30)
DRUŠTVO ŽUŽEMBERK PRIREDI 15. MARCA
ise naprodaj f0edr™mo fi:
koršno si sami želite. Ako ste resni kupec, pridite, in vam jih pokažemo za eno družino ali za dve z velikim lotom. Z našim poslovanjem boste popol'noma zadovoljni. Pridite, ne čakajte pomladi, ker bodo višje cene. 1230 Norwood Rd. Koci & Korošec.
iša naprodaj %iwJsš!i
dva furneža, porč, zgoraj in spodaj, dve garaži, cena $9400, takoj $2500. Rojaki, ako nameravate kupiti hišo, pridite in informirajte sc pri nas, ker take prilike ni vsak čas. Val. Koci, Real Estate, javni notar, 1266 E. 71st St. Randolph 6241.
Dr. Baron Vega je sklenilo na mesečni seji, da bo za mesece februar, marc in april prosta vstopnina. Tu imate priliko stopiti v društvo, moški kot ženske. Za 60c. mesečnine dobite $5 na teden podpore, za $1.00 se dobi $7 in za $2.00 pa $14. Usmrtnina znaša $150.00. August F. Svetek, tajnik, 15222 Saranac Rd. (Mon. Fri. 50)
V GRDINQVI DVORJANI
Začetek ob 2. uri popoldne.
Ob tej priliki se bo dvignila srečka za $10 cekin. Kakor je bilo občinstvo vsako leto zadovoljno, tako bomo tudi letos skrbeli, da bo dovolj najboljšega čaja v šalicah, kakor tudi okusni prigrizek. Torej vsi na veselico, Žužemberčani in Ribničani. Svirala bo najboljša godba pod vodstvom g. Lisjaka.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Dragi rojaki, kot nesrečen in bolan že leta, sem prisiljen prositi milodarov. Obračam sc na usmiljena in dobra srca, da bi mi pomagali olajšati mojo bedo. Boleham že leta na teh strašnih boleznih, in mislim, da ne bo dolgo, da me bo Bog rešil trplenja. Najraje bi šel domov umreti, tam imam še mater živo, oni bi skrbeli za mene po njih moči do smrti. Dragi rojaki, če vam je mogoče pomagati, pomagajte, lepo vas prosim in vam ostanem iz srca hvaležen. Darove pustite v uradu "Ameriške Domovine". Vaš sirotni in hvaležni Louis Mohar. (XWed. Fri.)
Pozor, rojaki!
Spodaj podpisani se priporočam cenjenim Slovencem za gradnjo vsakovrstnih hiš, garaž ali drugih poslopij. Vse delo je točno in natančno zgotov-ljeno v vašo zadovoljnost, po jako zmernih cenah. Pridite, da se pomenimo. Sprejemam tudi vsakovrstna popravila. Za obila naročila se priporočani.
LOVRENC RAKOVC
slovenski stavbenik 705 E. 162nd St.
(Fri. 30)
iša naprodaj % hsob4SJ;
za 5 druzi'n, ccna samo $10,200. Velik lot, 35x165. Druga hiša na St. Clair Ave. 18 sob, lot 48x206, za 4 družine, cena $17,000. Zglasitc se na 6321 Carl Ave. med 5. in 6. uro zvečer.».	(33)
ariTIAIlikA 'love, trivrstne, Lu-tlllllVlimc, Asovega izdelka, so
naprodaj. Po nizki ceni. Zglasitc sc pri John Mikus, 1153 Norwood Rd. _ (31)
nllJi sc odda za enega ali dva fanta. Gorkota, tudi garaž sc dobi. 558 E. 140tli St. Suite No. 4.
jnn za dve družini naprodaj, 8 sob, vse ugodnosti, cena samo $8350, takoj $2000 gotovi'ne. Vprašajte pri John Prišel, 521 E. 143rd St. ali telefonirajte Kenmore 41.	(31)
OBIŠČITE EVROPO SEDAJ!
Znižana vožnja za retur tiketc v Evropo in nazaj v Ameriko. Tiket za nazaj je veljaven za eno leto. Kdor izmed nedrža-vljanov irrta permit, in gre v stari kraj, pri povratku ni poslan na Ellis Island, pač pa je izprašan takoj v pristanišču.
Oglasite se sedaj.
JOHN L. MIHELfCH CO.
PRODAJA TIKETOV IN POŠILJANJE DENARJA. 6303 ST. CLAIR AVE.
ancjlro dobi stalno službo za hiš DiloI\«na opravila pri družini Frank Mervar, 5921 Bonna Ave.
Zidana hiša, stara 6 let, 8 sob, za dve družini, kopališče, furnezi, garaže, lot 38x140, ob tlakovani ccsti, cena samo $7500, gotovine $1000. Skoro nova hiša, 6 sob, za eno družino, fur-nez, kopališče, garaža, na lepem prostoru. Cena samo $6100, gotovine' $1600. Imamo tudi na izbero čisto no-1 ve hiše, po 8 sob za dve družini, in 10 do 12 sob za dve družini. Vse mo-j demo, poleg Euclid Beach parka. Cc-; nc od $8500 naprej. Kdor želi kupiti j hiio poštenim potom in brez neprijet- j 'nih sitnosti, nai se oglasi takoj pri nas na 15813 Waterloo Rd. v CollinwooduJ pri J. Krall in D. Staklch. (35)
Slovenska mesnica 1311 E. 55th St.
Najboljše doma prekajene šunke, želodce, klobase ter vse vrste sveže in posušeno meso. Prav zmerne cene in dobro blago. Se priporočam za obilen obisk.
Vsem tistim, ki sc hočejo na dan poroke ali ob krstiji voziti z lepim Lincoln avtomobilom, priporočani, da pokličejo Randolph 3320, ter bodo izvrstno .postrežem.
Anton Korošec,
1063 Addison Rd. (Fri.)
IZ DOMOVINE.
Nazarenske in adventisti-čne organizacije prepovedane v državi. Ministrstvo za vere je naročilo policijskim oblastim, da prepovedo delovanje vseh nazarenskih in ad-ventističnih organizacij. Njihove institucije se morajo razpustiti, agitatorji in propo-vedniki pa aretirati in izročiti sodišču. Število pristašev raznih verskih sekt, posebno nazarenov in adventistov, se je zadnja leta zelo povečalo. Njihovo število je zlasti v Vojvodini že zelo veliko. Cele vasi pripadajo tamkaj tema dvema sektoma. A tudi že v Srbijo prodirajo nazarenci in adventisti. V okolici Obre-novca jih je precej, v Aran-djelovcu pa imajo celo svojo cerkev. V Beogradu so pristaši nazarenske in adventi-stične sekte večinoma priseljenci iz Srema in Vojvodine. Računa se, da jih je skupno okoli 150.000 v državi. Poleg teh dveh sekt obstoja še verska sekta metodistov, ki je pod angleškim protektoratom in dobavlja ljudem obleko in obutev, s čemer si pridobiva pristaše. Metodistov je največ v okolici Strumice.
Detomor. Iz Rogaške Slatine pišejo: Pred nekaj dnevi so orožniki aretirali zakonsko dvojico Franceta in Marijo Bračun iz Spod.. Nagonja, ki sta umorila svojega novorojenčka in ga potem zakopala v bližnjem gozdu. Zločin je prišel čisto slučajno na dan. Neki fant je iskal v gozdu divje češnje, da bi jih doma vsadil. Nenadoma zapazi pred seboj, da mora biti tamkaj nekaj zakopano. Iz radovednosti je v resnici pričel odkopavati in na svoje veliko presenečenje kmalu zadel na otročje nogice. Obvestil je o dogodku takoj orožnike, ki so zločinca kmalu izsledili in ju oddali v .roke pra" vice.
Hrvatski Haarman. V neposredni bližini Samobora na Hrvatskem se je zgodil te dni grozovit zločin, ki daleč prekaša zlodejstva Haarmanna in Denkeja. V prvem trenutku bi vsakdo mislil, da gre za dejanje popolnoma abnormalnega človeka. Toda natančnost, s katero zločinec sam opisuje podrobnosti svojega dejanja, dokazuje, da ta človek ni tako nenormalen, da ne bi mogel biti odgovoren za svoje dejanje. Na vsak način ga bodo sodni psihiatri imeli še važno besedo. Gre za sledeče: Kmečki fant Anton Vlahovič iz vasi Farkaše-vac je srečal pretekli teden v bližini svoje hiše štiriletno deklico. Približal se jc otroku, ga zgrabil in odnesel v hlev. Tam je položil deklico na trebuh na tla, dvignil eno njeno nogo in obe roki in potegnil iz žepa dolg nož. Nato jc prerezal otroku trebuh in grlo. Otrok je bolestno zakričal. Še živega je vtaknil v vrečo in odnesel v svinjak.* Tam je dvignil dve deski na tleli in vtaknil otroka, ki je še vedno živel, v jamo pod deskami, jo pokril s slamo in deske zopet zabil. Popoldne so prišli stariši da poiščejo otroka. Vlahovičevi hišni tovariši so slišali iz hleva nekak šum, kakor otroško stokanje in hropenjc. Odšli so v hlev in našli v resnici otroka pod krvavimi deskami. Potegnili so ga sicer takoj iz jame, toda nesrečno dc-klctcc jc kmalu nato podleglo groznim poškodbam. Strahovitega zločina je bil takoj osumljen Vlahovič, ki je hodil ves dan s krvavimi hlačami na okrog. Po aretaciji je najprej trdovratno tajil, končno pa le priznal svoje zverinske dejanje. In nato je čisto mirno povedal, kaj je Storil. Kazal ni niti najmanj-
šega kesa. Nasprotno, opisoval je stvar tako mirno in hladnokrvno, kakor da bi zaklal kakega prašička. Vse navzoče je objela groza pri njegovem pripovedovanju in vsakdo je moral priti do prepričanja, da je Vlahovič pri izvrševanju zločina celo — užival. "Ko sem spravil otroka pod desko," je pripovedoval, "sem vzel krvavo vrečo, šel v svojo sobo, vrgel vrečo na postelj in potem mirno zaspal. . . Zverina v človeški podobi je bila seveda takoj aretirana in prepeljana v Zagreb. Pri zasliševanju v Samomoru je rekel sodniku: "Blazen sem in popolnoma zmešan." Čudno samo, da se je tako dobro spominjal, kako je izvršil svoj zločin.
Mladina, ki je sita življenja. 20. febr. opoldne se je vrgel v Zagrebu pod vlak, ki vozi proti Ljubljani, okoli 20 let star mladenič. Lokomotiva mu je odrezala glavo, ki je odletela v bližnji jarek, telo pa je bilo na tračnicah popolnoma razmesarjeno. Pri samomorilcu so našli vizitko z imenom Grga Kralj, znak Hrv. Sokola, 77 Din ter zaročni in poročni prstan. Domneva se, da je prišel nesrečnež iz Bosne, ni pa znano, kaj ga je gnalo v smrt. — Istega dne popoldne je bila privedena na zagrebško policijo 13. letna služkinja Vera Glešič, ki je kar trikrat zaporedoma hotela skočiti pod vlak, ki vozi iz Zagreba v Zidani most. Deklica je prišla pred 4 meseci v Zagreb, da si poišče službo. Nazadnje je služila pri neki stranki v Petrinjski ulici. Gospodar ji je rekel, da je tepče. To jo je tako ujezilo, da si je sklenila vzeti življenje. Najprej se je hotela vreči pod vlak pri mostu na Samoborski cesti, kar pa ji je preprečil neki železničar, v drugič na savskem kolodvoru, kjer pa je vlak k sreči že odšel, tretjič pa na glavnem kolodvoru, kjer je še pravočasno opazil njen namen tamkaj službujoči stražnik.
Ameriški znanstvenik v Jugoslaviji. Tekom prihodnjega meseca prispe v Jugoslavijo profesor Albert E. Jenks z univerze Mineapolis v Zedinjenih državah. Prof. Jenks bo v znanstvene namene prepotoval Jugoslavijo, kjer ostane več mesecev. Jenks uživa kot antropolog velik mednarodni ugled.
Nov portret kralja Aleksandra. Znani francoski slikar Georges Scotte je te dni dovršil dva velika portreta kralja Aleksandra. Oba predstavljata vladarja na konju: na enem je kralj v g^la-uni-formi, na drugem v civilni obleki. Obe sliki sta namenjeni za kraljevski dvor. . Smrtna kosa. V Ljubljani je preminul v sredo v starosti 48 let, Anton Potočnik, trgovec. Pokojnik je iz stare narodne kamniške rodbine in je bil podjeten trgovec in ljubezniv človek.
Posojilo mestne občine Ptuj. Z naredbo velikega župana mariborske oblasti se je mestni občini Ptuj dovolilo, zaradi odplačila starih dolgov in delnega kritja ele-trifikacijskih troškov, najeti posojilo v znesku 1.000.000 dinarjev proti 14 odst. obrestni meri in proti odplačilu tekom 15 let. Posojilo se mora obrestovati in amortizirati iz rednih dohodkov mestne občine.
Prve lokomotive domače ga izdelka. V znani tovarni vagonov in lokomotiv v Slavonskem Brodu sta bila te dni dovršeni dve lokomotivi za ozki tir ter na svečan način izročeni prometu. Obe lokomotivi, ki sta bili kot prvi izdelani v Jugoslaviji, sta nastopili prvo pot od Broda do Gruža pri Dubrovniku.
Smrtna kosa. V Zagorju
i'*"---ŠSft
odpočije in okrepča. Pri rojakinji "so se ustavljali bližnji Kočevarji, ki so prihajali mimo. Tudi oni iz "dežele loncev", ki so cenili kozarec vina in vogal bele štruce ter imeli smisel za hrepeneče oči brhke Kočevarice, so uravnavali vse delo in pota dneva tako, da jih je zaneslo prej ali slej k "lepi Kočevarici".
Tam so se sklepale kupčije in poravnavali prepiri. Celo družinski spori, ki so imeli svoj izvor prav v tej gostilni," so se dostikrat krpali ondi, kjer je bila Rajhovka tudi mirovni sodnik. Premoženje ji je lepo naraščalo.
Pač se je oglasil marsikateri snubač od blizu in daleč pri njej. Ponujali so se ji mladeniči v najlepših, vdovci v najboljših letih, a ona je dosledno vse odklanjala, češ, da ne more pozabiti prvega moža, ljubega Rajha, čigar ime je sklenila .nesti v grob. Navzlic lepemu govorjenju si je pa prav za prav le hotela ohraniti svobodo na vse strani, da je mogla izbirati po željah razbrzdanega srca.
Res je, da so jo gospod "resprester" večkrat klicali na odgovor, a premetena Ko-čevarica se je odzvala le par-krat. Za svaritev se ni zmenila in potem tudi na odgovor ni več hodila, češ, ako bi tako delala, kakor gospodje hočejo, bi ne bilo nikogar več pod njeno streho, in kako bi potem ona preživela sebe in družino.
Zavoljo vednih tožba so gospod "resprester" može opominjali, da naj ne zahajajo h "Kočevarici", kjer samo "hudiču tlako delajo". Tudi "ludi magister" in njegov pomočnik nista smela igrati na škant pri "Kočevarici", kamor sta hodila prej gost vesele in poskočne, da se je laže vrtel mladi svet. Rajhovka se je hudobno po-smehovala ribniškim kaplanom in "resprbsterjevemu" pomočniku, župniku v Kočevju, kadar so jahajoč mimo hiše gledali v drugo stran. Bahala se je, da je ponudila nekoč kočevskemu župniku, ki je jezdil mimo in se ozrl proč, najboljšega vina iz ma-jolike, in je pravila, da ni rekel nič, samo pljunil je proti njej in potem izpodbodel konja.
"Hahahaha!"
In tako je teklo pri "Kočevarici" veselo in brezskrbno življenje, zakaj vino je bilo močno in "resprester" prebivajo daleč v trgu in tudi stari so že, ki ne vidijo vsega.
Torej v tej hiši se je zbiral na veliki ponedeljek svet, željan po dolgem postu mesa in vina, vesele godbe in plesa. Vrh tega so se po starem običaju sklepale ta dan pogodbe med lončarji in delavci ter tovorniki. Ker pa ljudje take važne reči delajo najrajši le pri vinu in ker toči Rajhovka najboljše, so vreli tja iz vseh koncev lončarji in tovorniki, nekateri v spremstvu žena in deklet. Takoj popoldne so se začeli napolnjevati prostori in tudi pred hišo so sedeli, kjer je pomladansko solnce prijetno ogrevalo.
Brhka gostilničarka je pozdravljala na vse strani, nasmihala se znancem prav zaupljivo in jim šepetala na ušesa lepe stvari, da so jim šli obrazi od radosti kar narazen. Hvalila je krasoto mladih hčera, a dobre mamke je potrkavala po ramah in jih spraševala, kdaj bodo njihove hčere za možitev. Vrh tega je skrbela, da so godci neu-trudljivo igrali. Ako so se jim posušila grla, je sama postavila majoliko prednje. Ukazovala je dekletom, da so pridno stregle gostom, a sama je hodila od mize do mize in prijazno govorila z vsemi in pila iz lončenih kozarcev, če so jo klicali pit, seve-


m »J
ZADNJA NA GRMADI
ZGODOVINSKA POVEST.
SPISA 1.:
F r. J a k lic.
"Sam Gregor je povedal, da je coprnica. Sam Krznič, mož tiste, ki so jo danes tirali v grad. Na lastna ušesa sem ga slišal, ko je to povedal, in slišali so ga tudi drugi. Coprnica je! Taka, kakor je Če-šarkovka in druge, ki so na sodbi. Sedaj me pa pustite!"
Razgovor je bil postal živahen, zato so se spravili od drugih miz k peči in so napenjali ušesa. Tudi Miklovc se je ustavil pri mizi in omenil proti Polonki:
"To štramišče nekaj ve!"
Polonka je ostro pogledala Martirrka in dejala:
"Ti veš, kdo je Krzniča ovadil! Povej nam!"
"Naj jo, kdor hoče! Kaj vam mar! Coprnica je!" se je stresel Martinek.
Tedaj je prišel v gostilno Šamut. Ko je slišal razgovor, je dejal:
"Martinek, kar povej! Kaj skrivaš!"
In ko je Martinek še molčal, je Šamut nadaljeval:
"Ta jo je dal na protokol. Davi je prišel in potem smo dobili ukaz, da jo moramo prijeti. Pa pri moji veri, da nas je bilo sram, na semanji dan babe vlačiti v ječo. Pa služba je služba!"
"Martinek — ti! Pa ti si to naredil!" je zajavkala Polonka. "Kakšen človek! Ali te ni sram? Ali nimaš nič srca?"
• "Potlej pride pa še v mojo hišo! Pes!" je vzkliknil ogorčen Miklovc.
"Ven ga vrzi!" je .zavpil nekdo.
Martinek se je plašen stiskal za mizo.
"Ti boš kriv smrti Krzni-čevke!" je tarnala Polonka. "Križani Bog! Kaj ti je pa naredila? Ali veš, kaj si storil? Ti, tepec! Na grmado si spravil mater! Rabelj ji ho glavo odsekal!"
"Coprnica je," se je branil Martinek boječe.
"Ti pa veš, negoda! Ali se ti nič ne smilijo njeni otroci in mOž? Gregor? Ali jih nisi videl? Zakaj si jo ovadil?"
"Poberi se iz hiše! Okrut-než!" je zaukazal Miklovc in pobral posodo z vinom izpred njega. "Nikdar več ne pridi pod mojo streho!"
"Njega naj bi dali na tezal-nico!"
"Judež ti! Kuhala ti je Kr-zničevka in kruh rezala, pa si jo izdal. Sram te bodi!" je vpila Polonka, jezna, ko ga je videla, da se odpravlja, ter je še vpila. "Judež! Judež! Obesi se! Škarijot!"
Martinek se je ves tresel od strahu in sramote in se pomikal proti vratom. Tam se je ozrl in kakor v obrambo je še viknil: "Ona mi je velela! Da, ona!"
"Kdo? Kdo? Katera?" je vzkliknila Polonka in sklenila roke. "Počakaj! Katera je rekla?"
. Toda Martinek je med vrati zavpil: "Kaj te skrbi, katera!" hitro se je umaknil iz hiše, kjer ni'imel nobenega prijatelja in zagovornika.
V gostilni so ugibali, kdo je "ona", ki naj bi bila Mar-tinku velela ovaditi Krzni-čevko.
"Vse se bo izvedelo, ko se bo začela obravnava," je menil Šamut in sedel za mizo.
Polonka mu je prinesla pijačo in potem začela pozvedo-vati o zaprtih ženskah. Šamut ni vedel drugega, kakor,
da jokajo in kličejo vse svetnike na pomoč.
"Veš, Šamut! Meni boš moral vse povedati ,kaj se bo godilo pri sodbi in v ječah," je dejala naposled Polonka, se zaupljivo sklonila k njemu in mu šepnila: "Krzničevko moram rešiti! Ti mi boš po-Imagal!"
Šamut je položil Polonki roko na ramo in odvrnil:
"Kar je v moji moči! Tebi rad ustrežem, tebi, Polonka! Na, pij!"
Porinil ji je vino in Polon-' ka je odpila, česar že dolgo ni storila.
3. Pri lepi Kočevarici.
Na veliki ponedeljek so se shajali lončarji iz dolenjega konca v gostilni, ki je bila v hiši poleg mostu na Pristavi. ! Hiša je bila kakor vse druge : lesena, z mnogimi malimi ok-| ni, toda prostorna. Po sredi : je bila veža. .Na eni strani :veže je bila "hiša", v kateri je bila velika krušna peč. Okoli peči in ob stenah so bile naslonjene klopi. Razen tega so stale v hiši še tri mize in pred mizami podolgasti stoli. Prav tako je bil opremljen "štibelc" na drugi'strani, ki je bil nekoliko manjši kakor hiša. Iz "štibelca" se je šlo v kamro. Tudi "na di-lah" je bilo precej prostora. Pred hišo, na vsaki strani vrat, je bila klop in pred njo dolga miza, pri kateri so lahko sedeli gostje, ako je bilo vreme toplo in je bila "hiša" prepolna. Tej gostilni se je reklo "pri Rajhu", zakaj Rajh so se pisali njeni lastniki že dolgo vrsto let nazaj. Tedaj, ko se je vršila naša povest, so bili ljudje zavrgli to častitljivo ime ter so rekli gostilni "pri Kočevarici". Kdor je hotel še bolj natančno povedati, je rekel: "pri lepi Kočevarici". Na takem glasu je bila namreč v tistem času lastnica gostilne na Pristavi. Ker mora zgodovino-pisec pisati resnico, moram povedati, da so jo imenovali tako le moški med seboj, ženske, zlasti žene, so jo naziva-!e vse drugače.
Ona je bila sicer vdova po Rajhu, ki je umrl par let pred začetkom dogodkov, ki jih opisuje naša povest. Ker je bila kočevskega rodu, doma tam nekje iz Gotenice, so ji dejali Kočevarica, torej "pri Kočevarici na Pristavi".
Tedaj je imela kakih trideset let. Krepka, polnega života, kakor pravimo, da je ni nikjer nič manjkalo, prikup-ljivega obraza, iz katerega so zrle žive oči, vedno željne ljubezni, zgovorna, da nikdar ni čakala nagovora, in tudi z odgovorom ni prišla v zadrego. S tovorniki in kupci se je pogovarjala o kupčijah, z domačini pa o vsem, kar je bilo baš pereče; znala je svetovati in tolažiti. Vrh tega je imela v sodih dobro kapljico iz hrvaških goric in močna sladka vina od morja, ki preganjajo skrbi in životu dobro store. Na mizi je bil vedno lep kruh iz najboljše pšenice, ki je rastla v gorkih hrvaških ravninah, v obilnih kosih narezan, da se je vsak lahko dobro oteščal. Kdor je bil kdaj "pri Kočevarici", je rad zavil zopet tja, in tovornik, ki je odhajal iz doline, je privezal konjiča h kolu in stopil v hišo,,da ga izpije kozarec za slovo. Oni, ki je gonil tovorno živinče od Kadlovca ali od Reke, je pa ustavil, da se
da samo toliko, da se je z rdečimi ustnicami dotaknila roba.
Med gosti je bil tudi Krznič, kmet in lončar iz Nemške vasi. Prišel je na Pristavo, da se pogodi s kakim lončarskim rokodelcem, ki bi mu vgnetal glino in formal lončeno posodo čez poletje; in s tovornikom se je moral.zmeniti, ki bi mu tovori! posodo po semnjih rer od vasi do vasi, ali pa bi prevzel od njega posodo in sam tovoril na svoj račun. Res je, Gregor Krznič je sam zrastel pod lončarsko streho in v mladih letih nekateri dan presedel pri kolovratu. Noga mu je igra-
je podila kolovrat in pred njim je rastla iz kepe gline, ki jo je zagnal na kolovrat, najrazličnejša posoda, kakršno si je umislil, od preproste Iatvice do .ogromnega svinjskega lonca.
(Dalje, prihodnjič)
Naznanilo in vabilo.
Društvo sv. Alojzija v Newliurgu je rifi zadnji seji sklenilo, da da prosto pristopnino za mesec februar in marec novim članom. Sedaj- ima vsakdo lepo priliko pristopiti k temu društvu, ki ima precej močno blagajno. Sprejemajo se člani od 16. do 45. leta. Plačuje se 50 centov mesečno za S'i.00 tedenske bolniške podpore. Poslužiie se te prilike. Za pojasnila se obrnite na John Vidmar, predsednik, 35(10 1£. 81st St., Jos. Miller ,tajnik, .3551 K. 80th St. ali. na Anton Gliha, 911! Union Ave.	(Pri. 3(3)

OHIO—
Famous Cor Its Colleges
AM fifth
MIKOMUR ni treba daleč potova-
ti po Ohio, ne c!a bi zagledal kako univerzo. Da, neki angleški pisatelj ni bil daleč od resnice, ko je govoril o Buckeye državi: "Nemogoče je za streljaj daleč iti. ne' da bi.slišali glasu iz univerze."
V o7 univerzah države Ohio se nahaja več kakor 30.000 študentov. Te šole so raznovrstne, od malih kolegijev do velikih univerz. Vse pa nudijo mladim ljudem naše države priliko, da se temeljito izobrazijo, ne da bi šli iz države.
Neprestano 1 naraščajoče število študentov v univerzah države Ohio nam priča ne samo, da naše prebivalstvo narašča, pač pa tudi, da se način našega življenja zboljšuje. Da drži korak s tem napredkom in naraščanjem, bo The Ohio Bell Telephone Company potrošila $71.000. 000 tekom prihodnjih pet let, da -zboljša in razširi telefonsko službo, kakor jo razmere zahtevajo.
The Ohio Bell Telephone Company
UMETNIŠKI KONCERT

IGRA
Zlatko
Balokovič
pod pokroviteljstvom dram. društva
"TRIGLAV"
v nedeljo, 15. marca '25
ob 8. uri zvečer.
V SLOV. NAR. DOMU,
St. Clair Aye. in 64. cesta.
Cene sedežem $1.00, $1.50
Ker bi se sicer koncert motil, se sedeži med igranjem ne odkažejo. Bodite točno na mestu.
v vasi omari?
Zelo važno vprašanje je to ravno sedaj, ko se spomlad m Velikanoč bliža. Večkrat je slučaj, da se vaše stare obleke in suknje tako lepo sčistijo, da zgledajo kot nove. Danes imamo moderne. priprave in znanje v čiščenju in barvanju ženskih in otročjih oblek, da nam lahko izročite vsa dela, pa naj bodo še tako delikatna. N e odlašajte do zadnjega tedna, pošljite čistit sedaj. Pokličite nas po telefonu: Randolph 5694 da pride naš zastopnik iskat ali pa sami prinesite.


SVARILO:—(Prve vrste čiščenje je zelo kompliciran način, katerega morejo pravilno izvršiti samo prve vrste izkušeni delavci z dragimi stroji in opravov Pomislite prej kam in komu daste čistiti! Vaše obleke so zavarovane proti ognju i'n tatvini, dokler so pri nas. Naša tovarna je edina slovenska čistilnica obleke v Clevelandu, ki je bila pregledana po državnem nadzorstvu ter dobila lajsenc (license).
The Frank Mervar Co.
ČISTILNICA in BARVILNICA OBLEK
PODRUŽNICE:
6511 St. Clair Ave. 12306 St. Clair Ave. 6923 Superior Ave. 5810 Broadway.
TOVARNA IN URAD:
5911-5931 Bonna Ave. vogal E. 60. ceste, med St. Clair in Superior Ave.
iifsiiaikiitiiKatiBi9ii2tiiiiititiap«iiisit£iif iisiiitikiitiicf itscitiBiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiitl
- i
PranK J&akrajseK
Slo-c'ensKt TogrebniK.
1105 JVorfovood 'Road "Randolph 4983
J

SLOVENSKI DOM
15S10 Holmes Ave., Cleveland, O.
Redne direktorske seje se vršijo vsak drugi in četrti torek v mesecu, ob 7. uri zvečer.
Redne delniške seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani.
EDDY 8337 ^
Najboljše žito in druge potrebščine za kanarčke dobite vselej pri Lunka, 1037 Addison Rd.
£lllllllllliUIIII!IIIIIIIIIIMIill)l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllHIIIIIII^
Vi
NAZNANILO in VABILO,
Članicam društva Carniola Hive št. 493» L. O. T. M. se.naznanja, da se vrši
zabaven večer
v torek, 15. marca, 1925.
V SPODNJIH PROSTORIH SLOV. NAR. DOMA.
samo za ženske, članice tega društva tudi lahko pripeljete svoje prijateljice s seboj. Može in fante pa le pustite za ta večer doma. Na programu imamo nekaj takega, da ne smeio moški Vedeti, le naj jih ima firbec za toliko časa, da pridete ve doinu in jim poveste. Vabljene ste, da pridete vse, kateri le čas dopušča, da se bolj spoznamo tned seboj. Ne bo vam žal, če 'aas bo več, lepša in večja zabava bo. Na programu imamo veliko za-bavnlh stvari. Lačne in žejne pa tudi ne bomo, to nam bo vse prosto preskrbel veselični	,
ODBOI*.
s 3
3
5
9 S
7||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII>'