Poštnina plačana v gotovim. ČEKA DIN 2'- LLTO!. SLOVENJGRJICEC, 1. MJ R. 1930 ŠT. 3 Moj prvi zajec ob mesečini. (Mnogim našim lovcem v album! Onih, katerih se tiče ne prosi Pavliha, da ga zatožijo po tiskovnem zakonu.) F, y Iz Pavlihove kronike. Kakor veste, sem zadnjič iz Slovenjgradca pri¬ spel na smučkah do Maribora. Dalje, — bogme ni bilo mogoče; kajti, utrujen od daljne ture čez vse bregove in doline sem končno omagal in spoznal ob zlomljenih smučkah: „Smuk je ,fuč‘!“ Usoda me je postavila, kakor vidite pred gotovo dejstvo. Proti „ Slovenskemu Meranu je namreč (to povdarjam) tiste dni začelo tako neusmiljeno kopneti, da so pCoimč Siiiu*-i\S čisto odveč. V svoji sveti jezi — (saj ni samo smeh moj patent in monopol, ker sem končno vendarle človek iz mesa in krvi, kakor vi drugi) sem skenil, da si kupim avto ali pa — eroplan. Mene nič ne vznemirjajo tiste bajke o avtomobilih, ki padejo v Dravo; samoobsebi se mi %li razumljivo da taka „mašina prelomi v dobi brezžičnega brzojava tiste brzojavne drogove kakor dete vžigalico . . . Tomi strašno imponira in vliva zaupanje do takega vozila. Če pa tako „motovilo“, kakor nekateri prezirljivo imenujejo to moderno vozilo, — zavozi v jarek in se prekopicne, ni to nič drugega, kakor logična izpolnitev cerkvenega opomina: „Pomni človek, da si prah in da se v prah 65 povrneš l“ (Latinsko zveni ta pepelnični opomin strašno in — svečano!) Kar se pa tiče eroplana, pa si prihranim svoje mnenje za —prihodnjič! (V svojem premišlevanju glede nabave avtomobila nisem mislil toliko na stroške- To mi je namreč zdravnik prepovedal, ko mi je naročal, da se naj nikdar ne razburjam, ker bi to mojim živcem škodovalo), kakor na — pravo znamko. V to je nekaj zapiskalo. Moj senj je postal — resnica. Kakor na krilih od vetra — bi rekel pesnik — je pridirjal mimo mene srčkan, kakor srna z libanonskih gora - Moravčev „Dixi . . . Zaustavil sem ga. Ni utegnil opaziti mojega znamenja „na holt. - - - Ali se mi sanja? — Res, obrača se. Urno, kakor poskočna gazela, vam rečem. Kakor sem prej ljubil svoje smuči, tako se je moje srce na mah ogrelo za tako srčkano stvar. In ni čuda. Kakor naši ženitovanjski ogledniki, ki barantajo za nevesto, sem po kratkem pozdravu se takoj začel po¬ gajati za meni tako izredno simpatičen „vehikel , kateremu sem kakor spomladno razpoložene deklice prisegajo na „ ljubezen na prvi pogled “ — oblubil ne - le svojo zvestobo, ampak mu daroval kar svoje srce s vsemi pritiklinami. Poskušnja vožnja. — Bogme, to vam je božanski užitek! — Drčah smo skozi Pekre v Radvanje in naprej, naprej mimo hiš in dvorišč, a jarkov in brzojavnih jamborov sploh videli nismo. Zavozili smo v trop kokoši. „Dixi je elegantno zdrčal preko ene in usmiljen, kakor sem vedno v življenju, ki poleg batin zahteva tudi — obzirnosti, sem kategorično zahteval, da - ustavimo ... In obstali smo. „ Povožena “ kokoška je veselo kokodakala in jaz - Pavliha, ki razumem tudi kokošji kokodajs tako perfektno kakor egiptovske hieroglife in asirski klinopis, sem razumel, kako 66 se je „povožena“ putka na vso moč hvalila svojim tova¬ rišicam, da tako elegantnega svata že dolgo ni bilo v vas. To odkrito priznanje me je še podnetlo v navdušenju za to novo prometno sredstvo. V to je prišel mimo tisti — Emil Beriglica, podomače ga imamo za „ Sodčka “ in glej ga spaka! Tudi on vozari z „Dixi - jem, ta skopuh, ki tako nerad plača prijatelju kako osminko. . . Baksus,zares! „Če Pavliha sedaj ne kupiš avtomobila, ga ne boš nikdar mi je rekel gospodar in'jaz sem verjel. Vdarila sva in kupčija je bila sklenjena. Kod in kam sem se vozil in koliko sem plačal „a conto - pa bom povedal drugič. Za danes povem le še to, da se prijatelju Moravcu ne čudim, da je ravno potom lahkokrilega „Dixi -ja prišel na idejo, da si kupi — eroplan. Sedaj imam toraj jaz - Pavliha - svoj osebni avto, ker mi je za revezijo vseh naših razmer silno potreben. Kam bom drčal s svojim samodrčem, pa vam bom povedal ob priliki. — Po sklenjeni kupčiji smo prifrčali (ne pridrčali!) v- Maribor. Prvo, kar mi je padlo v ušesa, je bila naša najnovejša narodna himna „Armer Gigolo, kleiner Gigolo!.. Tedaj sem spoznal, kako ubogi in mali smo. Dolgo traja, da prideš do takega zpoznanja, a glavno je, če sloh prideš. Svoj avto sem dal v garažo pri „Orlu“, radi katerega so se dolgo pravdali, kako bi ga krstili. Eni so videli v starem „Črnem orlu“ avstrijsko dedščino, drugi so trdili, da je nosil naziv „črni orel“ srečonosen dijamant na ruskem dvoru, tretji so se zopet ogrevali za „belega vola , kakor ga imajo v Celju, četrtim so se smilile demontirane črke in neeste- tično nastala razdalja sredi napisa, peti so zopet kritizirali ogromne stroške našega prleškega podjetnika (z usmiljenjem se je tem pridružil tudi Pavliha); šesti so videli v tej 67 »protestni akciji“ — rešitev severne meje in narodnega lica Maribora; sedmi, osmi, deveti . .. , Kaj bi vam pravil! - Ko sem prenočeval v novem hotelu, se mi je sanjalo, da sem bil predsednik porotnikov. Imeli smo teško nalogo, da izglasujemo pravdorek v pravdi za oslovo senco . . . Med iskanjem paragrafov in prerekanjem sem se na žalost - zbudil. To je taka smola, kakor tista, ko opaziš, kadar hočeš ljubici kupiti klobuk, pa opaziš, da si postal žrtev žeparja... Končno pa ima prav tisti mariborski „šlager“: „Armer Gigolo, kleiner Gigolo! . .“ — Drugo jutro sem mahodral po ulicah. jojmene, kako sem se prestrašil, ko sem mimo kino-lepakov, ob katerih sem malodane obnemel, prikrevsal na Aleksandrovo cesto in čital v oknu „ Tukaj se režejo bubi-glavice , . . .“ Ako ne bi vedel, da je naš drevni Maribor še v Evropi, bi mislil, da sem nekje v osrednji Afriki. Moj Bog! Kdo bi rezal te srčkane glavice, ki znajo tako božanstveno koketirati in - in - in? Tako sem prišel na kolodvor. Misleč, da sem v Sloveniji, morda sem se zmotil, sem ponižno vprašal nekega uniformiranega gospoda, kdaj odhaja ta in oni vlak. In odjadral sem naprej s srcem prepolnim novega spoznanja, da je nekdo sežgal ali pa prodal tisto metlo, ki bi se lahko tod vrtela. V človeškem življenju so momenti, ki ti zagrenijo še tako veselo in sladko razpoloženje. Postal sem žalosten in jezen obenem ter se skril v »Evropo‘, kjer sem ob črni kavi dopolnjeval svoj dnevnik, katerega vsebino pa vam ob priliki razodenem. Se predno se je zvečerilo, sem jo mahnil v garažo, kjer je stal moj „Dixi in jadrno sem jo odkuril iz Ma¬ ribora. Kam in kot — je danes moja stvar. Zvedeli pa 68 boste vse, čim se vrnem s svoje turneje po Slovenskih Goricah, Liikariji in Prekmurju. Oj, ta deca! Mali Janko je vprašal svojo mamico:„Mamica, zakaj nima naš atek nič las. Mama: „Za to, ker toliko misli, dela in trpil“ Janko: „Zakaj pa imaš ti tako lepe kite? Mama: ..Smrkavec radovedni, zgini!“ Izdatno sredstvo. Gostilničar je vprašal odhajajočega gosta, ki je dalj časa prebival pod njegovo streho: „Ali ste bili zadovoljni gospod z našo postrežbo? Gost:„Za postrežbo, kuhinjo in klet zaslužite zlato kolajno, za posteljo pa — zdaj sva namreč med štirimi očmi — pa zaslužite koncesijo za zoološki vrt.“ Gostilničar :„Porabil sem vsa sredstva, da preženem vse bolhe in stenice, a ves moj trud je bil zaman! Gost: „Imam izvrstno sredstvo — gazda! — Poslušajte! Napravite vsaki stenici in bolhi tak račun, kakor ste ga meni in prepričani bodite, da vam vse - pobegnejo brez sledu . . . Predpustnim žsnitovanjskini kandidatom v ravnanje. Ko je odšel Minkin zaročenec, je stroga mama vprašala svojo hčerko: „Kaj pa je rekel? 0 čem pa sta 69 se razgovarjala?" Minka: „Pomisli mama! Naravnost sram me je bilo, ko sem cula eno njegovo prvih vprašanj, če znam kuhati." Mama: „Ta nesramnež! Že sedaj ne misli nič druzega kot na svoj želodec . . . Bom že napravila red!“ Kaj je zapisal Pavliha Anki v spominsko knjigo? Anka (krstili so jo sicer drugače, a prijel se jo je ta priimek bogvezakaj) je na vsak način hotela od Pavlihe spomin „v rimah/ Bodi ji ugodeno! „Anka je pijanka brez prestanka in je zanjka moškim, kterim manjka pamet, ki jo rajnka mamka kakor kupico pijanka vlivala je vate — Anka! Višek prijaznosti. Krojač (vajencu, katerega je poslal k študentu z računom, ko se je vrnil): „No, ali je bilo prijetno gospodu, ko si zopet prišel?" Vajenec: „Pa še kako! Brenkajoč na kitaro je pogledal na vaš račun, se veselo nasmejal in mi naročil, da ga zelo, neizmerno veseli in da vam želi zdravja ter dolgo let življenja in da ga bo silno veselilo, ako zopet pridem!" 70 Sramežljive žabe. Žabe so v mlakuži zareglale .... „Lej ga, lej ga!“ so glasno vreščale, v blato so nato zarile se, le glave so ven molile še. Zopet so se oglasile, a glave vse obrnile ter oči vse izbulile njim so se na ono stran, kjer iz grma do vode sklanjal se je brst droban. Vpile žabje so glave „Moš nesramni, kaj počenjaš, kaj se nag po brstu spenjaš? Kažeš gole bedre nam, ali res te nič ni'sram?! Rad bi bil naš kralj — vladar, me pa pravimo: nikdarl“ Žabjak je na brstu dremal, dobrodejno mu objemal solnčni žarek je telo, ki je bilo res golo! Žabjak zine prav počasi in tako-le se oglasi: „ Vek, u - vek, u - vek, vek - vek, kaj me zmerjaš, žabji klek! Bog mi plaščka ni podaril; kakor me je on ustvaril, tu na solncu zdaj čepim; Če pa tak vam grd se zdim, Proč poglede obrnite in mi hlače preskrbite!" Žabe v mlaki omolknile so in še glave v vodo skrile so. Žabjak pa se je vesel grel in svojo pesem pel. Tudi žabe naposled prišle so na breg se gret, bile pa so tudi te kakor žabjak gole vse. Toda tega niso zapazile, dasiravno so jim bile še izbuljene oči in prav do današnjih dni take žabam so ostale, da so končno se spoznale. A oblek, če jih po svetu kdaj so prosile in iskale, niso še dobile do sedaj in zato zdaj le z nočjo njih koncerti se začno! Fr. R. Selški. Iz sodne dvorane. Odvetnik (med odmorom zelo dolgotrajnega, a malen¬ kostnega procesa, ves nevoljen, nervozno pogledujoč na uro): „Tristo krvavih klobas! Zavoljo takšnega „šmorna“ zgubim tri ure in moram mirno gledati, da mi uidejo — najlepši tolovaji! 72 130 !/! Pavlihov brat piše pismo. V Slovenski Bistrici, v mesecu ko medved 1 !# tfr jogi kuka', h. Moj ljubljeni bratec Pavliha, kateri, se potepa sedaj nekje po dravski dolini mi je pisal: „ tjdbl'bratec. Pavliha v Slov. Bistrici, pošlji mi nekaj za niš družinski list,, Pavliha.“ Mislim da veste sedaj, kdo, sem. — Najprej vam hočem podati .nekaj ,iz moje, biografije. Pravzaprav nisem Bistričan, vs ee : pa tudi ne, kje. sem pravzaprav zagledal beli dan. Tako, se godi človek}}, če je rojen — Pavliha z usodo cigana ,potepina. Znašel sept s,e pač nenadoma v varuštvu naše .obciije, : ki, ima vzorno in vzgledno upravo. Pomislite Ip; rtaša občjna vzdržuje ,/trman- haus,“ včasih v jeseni poreže, kostanjev jirevor.edu ir. pred vsakim žegnanjem pometajp Ctiavni. trg.. —, Jnreniirio,. ,k?j ne? Sl. Bistrica je sploh imenitno me^to, menda najime¬ nitnejše v mariborski obiastj.pp novem, v dravski banovini. - (Pavliha starejši: Bratec, nikar, .na .ppiiiizii.uiil Ziaoliui se rad, ker nisem politično , visoko paobražen, posebno administrativno ne, ni vippdi pi;i:nflS,.y Bistrici, Slovenski, , kjer sega tradicija globoko v srca in jezilte naroda. Mnogo je še pri nas ljudi, kateri ,še ,,pji|^.r cler K. K. Landes- regirung in Graz.“ Pufltjipp ; tp ,„oder“ po naše „los • ma dos,“ da pridem zopet na, svoja hipgrafjjo.. Prišel sem toraj pod, vajtstve^naše'pbemske uprave, je dojil, ker mož!:i nri s flQje. •^lji3p,ordp : pA ; j}^ n v>|Sj, f^is^cj, kar sam že mnogo- iA ,6yieu'ib .vol .vol3 teorije! ,Ieques teonjr.t tod o,', -ten 73 krat slišal besede: „Občino sesajo!?*" To pa ne verjamem, ker so naši občinski očetje močni ljudje (zadnjič je nekdo videl, kako je nekdo nosil železne „po4kne“ neke mesarije po mestu) in bi se branili. Zupan je sedaj odvetnik. Vsega spoštovanja vreden gospod, kateremu bi svetoval, da napravi kurs za krotilca in drezerja . . Daniel v levji jami, vreden zaupanja slovenskega dela Slovenske Sistrice! Sedaj bi sa naj poskušali Piujčani znami pravdati, kakor so se „podstopili‘" okoli 1. 1200 pr. Krist, rojstvom. ]a, staro mesto je naša Bistrica. Pravijo celo, da je kralj Matjaš zavzel nekoč Slov- Bistrico, pa je šel potem od jeze in razočaranja pod Boč na stoletno spanje, ker so bistriški mestni očetje vsi spali, ko je dridrl v mesto, jaz sem vedno rad spal. Že v prvem razredu »Siidmarkschule sem strašno rad spal. V to šolo smo hodili vsi pametni, v slovensko vulgo „Windiše“ šolo pa vsi oslički. Sedaj so pa pametni in napredni izpod uprave „der K. K. Landes- regirung** zelo jezni na „Balkankultur,“ ki jim nepripušča, da bi se otroci naučili očenaš „in der Muttersprache.** Da bi bil mir in ker sem dober človek, sem predlagal nekoč v Beogradu, (ne v jugoslovanskem nego v bistriškem) sledeče: »Dajte jim nemško šolo, pa bo mir!'* Zelo vpliven nacionalist mi pa je dejal: „Osel!“ In takoj sem pogvuntal kot rojen Pavliha, da je takih oslov v Bistrici Slovenski zelo mnogo. Eden večji, drugi manjši. Cankar pa je dejal nekoč: „Če je osel še tako majhen, je vendar osel. Tudi prave mule imamo sedaj v Sl. Bistrici odkar so se priselili vojaki. Včasih čisto podivjajo in kozle streljajo. Kozlov pa ne streljajo člani Slovenskega lovskega društva, Kvečjemu luknje v zrak in v kmečka okna. Zadnič mi je nekdo kot tajnost zaupal, tajnost Slov. lov. društva, ki 74 misli naročiti bengalske tigre in. jih spustiti v revir. Ker pa je tajnost pridrla v javnost, misljje to opustiti in naročiti kozle, katere bodo streljali — kajpak brez pušk. Slov. lov. društvo pa je nekakšen koncil. Zadnjič nisem preslišal besed: „Der Verein ist ja etwas internationales und 'naben alle Eintritt.‘‘ Na lovskem plesu sem se mislil tajno zaročiti, pa nisem dobil punce. Odkritosrčnost velja mnogo, zato odkrito priznavam, da jaz imam punco, ali ona mene nima. Domači fantje baje preveč pijejo, tujih ni in konec temu je ogromne kolone gospodičen, katerim bi neroden tujec prisodil 40 ali vsaj 50 let. Nikar ne sodi! Vprašaj prej domačina odgovoril bo najbrže: »Odkar jo jaz poznam, je vedno osemindvajset, poznam jo pa odkar sem v Bistrici.!“ Kako dolgo ste že tukaj ?“ jaz sem tukaj domačin, rojen Bistričan. Ako ima dotični tujec avtomobil, se bo gotovo odpeljal z največjo brzir.o proti Rogaški Slatini. Tako izgublja Bistrica kredit in v tujskem prometu je vedno večja kriza. Rogaška Slatina nam preveč konkurira. Za danes pa pozdravljen bratec! Tvoj bratec Pavliha mlajši. Uganka za post. „ Kakšna razlika je med ženinom in nevesto pri nas in na Turškem? 11 „Na Turškem se ne moreta videti pred poroko, pri nas pa navadno ne — po poroki. 75 P! ¥?.' Selški: pf>S£»< V starih časih . . . ni/ fl , 56>!l bO Eq Sovragi so zakleti okrog po vsej deželi vohune razposlali in nam še-govor vzeli! , Prijatelja kaj vprašam, ppmjgg, .mi, z. ramama ..ji),, plašno ,sp. .ozira, če rkdp, stpji -za nama. im*sl£ oišsgoH : oi?ri mizi družba zbrana j; ;;:v.t;o-;c s, potihoma šepeče in če odpro se vrata, vsak zgane se boječe. Poglbdi pa žarijo in dajo razumeti, kako tam notri v dušah drhti vse po osveti. Od„ .jeze^vsi ..zeleni so skrivni ‘ policisti, r| ; ^..veiidar mi jim dano nam gledati v obisii. m no Is liboe s joiJut r jidom .nntntno« . nq ,o: doroc /.Poskrili ,bi se v luknjo, da stroj, bi tam skovali in misli, ' želje naše z njim fotografovali. N, 76 Posrečila tiranom bi morda se nakana, a upajmo, da prej bo njih služba dokončana. Povedal sem resnico, ki pa jo moram skriti; če pride v svet, bi mogla državo prevrniti. A kam si naj zapišem nevarne te vrstice, da bi jih ne staknili? Šepet: „Na nos pravice! II Pripognil se je prav do tal in v prahu nekaj je pobral, pogledal, v žep potlačil in dalje odkoračil. Brž vpraša skriven policaj: „Prijatelj, kaj si našel, kaj? Povej, če ne, pa v luknjo, kjer ti preiščem suknjo l“ „„Tu v žepu srečo zdaj imam! Če ne verjameš v žep mi sam pogled obrni pazen, pa vidiš: žep je — prazen! V norišnici. Kakor znano, nameravajo v Mariboru zgraditi norišnico. V ta namen so poslali na več krajev, kjer se nahajajo moderne norišnice — strokovne komisije, da si ogledajo, kakšna mora biti taka ustanova, da ustreza vsem modernim zahtevam. Prišedši na obširno dvorišče takega zavoda so člani komisije opazili, kako lepo so zaposleni bolniki: Da jim mine čas, so moral: prevažati v samokolnicah kamenje iz enega kota dvorišča v drugega. Med temi „kulukarji‘‘ pa je bil eden, ki je vstrajno prevažal narobe — obrnjeno samokolnico po dvorišču. Član mariborske komisije — gnan od „firbica se spusti z „norcem“ v pogovor in ga pov¬ praša, zakaj ne prevaža kamenja, kakor njegovi tovariši.. Le ta se odreže: „Gospod ,kaj mislite, da sem-nor?!" Kaj naj dela v pokoju. Nekemu staremu šefu so venomer po ovinkih nami¬ ga vali, naj gre vendar enkrat v zasluženi pokoj. Najbolj so se zavzeli za ta očividno hinavsko dobrohotni nasvet pač oni, ki bi se radi „-;tarega sitneža“ znebili. Ob priliki nekega jubileja so „staremu“ zopet „dobrohotno“ namignili in stari je ves nadušljiv, kašljajoč in kihajoč ime! na številne „gratulante‘‘ sledeči nagovor: „Zelo ganljivo je, ljubi otroci, da mi želite na stara leta zasluženi pokoj! Vendar pa pomislite! Venomer me muči glavobol, moji živci so mi odpovedali, revmatizem me trpinči, roke se mi tresejo in teka nimam . . . Vprašam vas, ljubi moji: Kaj pa naj delam v pokoju? Pravijo, da mu do smrti niso več svetovali, naj gre v pokoj! — /8 iz šole. Učitelj razlaga zemljepis. V svrho orientacije objasnuje pojm štirih svetovnih strani: No Mihec; kaj imaš zadaj?“ Mihec v (zadregi): Go-go-go-spod učitelj, sram me je povedati! Resnična dogodivščina. Učitelj opazi v šoli, da ima Milan na šolski klopi sezut čevelj. Razjezi se: „Milan, kaj pomeni ta čevelj? Ali je to spodobno obnašanje?! Miian: „Go-go-spod učitelj! . . . Zgubil sem radirko in sedaj bi rad z peto od čevlja spravil to črno packo iz zvezka. Pavliha pri zdravniku. Pavliha se je prehladil. V skrbi za svoje zdravje je stopil k zdravniku in se potožil: „Gospod doktor! Tako strašno me boli glava. Drugače se čutim zdravega. Jem kakor volk, delam kot konj, frčim po smučkah kakor ptič, zvečer sem truden kakor pes, a ponoči spim kakor — medved!' Dragi Pavliha, potem ste se zmotili. Moj kolega živinozdravnik stanuje na drugem koncu mesta.— Vzdih vajenca. „To je pa že od sile, koliko moram požreti od svo¬ jega mojstra pa sem še vedno — lačen! 79 Pavliha preiskuje eksperimentalno psihologijo na mar. učiteljišču. bo it' „Z metlo svežih Ti kopriv pretipaj dušo in obist — trikrat na dan po dvaisetpet na telesa anonimno stran, pa boš rezultat dobil nezmotljiv,-, reformiral boš ves, mladi svet, soc; m'.-,are q/il OiU.vp "j,:.' 'i .« m neoos vec čutil - pedagoških srenih rani 1/(0361 — onusv ož mas r>q sitetom sgoi 80 Q\ Kupite, kupite ...! Tam dol pri Sv. Ruperti trgovec Aškerc Anton živi. Pozdrave svoje Vam izroča, se vsem iskreno priporoča. Res prvovrstna trgovina, postrežba točna in pa fina! V zalogi so vseh sort krtače za čevlje, zobe in mustače. Za moške tobak in fajfe, za ženske kava, sladkor, žajfe. Svileni robci za dekleta. Za Vas čevljarji pop in dreta! Za lačne kruh, klobase, šir, za site pa gotov papir. Za šolarje so sveže žemlje, ker starih nihče rad ne jemlje. Dobiš tu dobre baterije razne druge drobnarije. Dobiš po ceni vse, kar rabiš, če tud‘ denar doma pozabiš. In dobra mera je ter vaga, ki vsakemu v nebo pomaga. Zato ljudje, če kdo kaj rabi, vse vljudno Aškerc Anton k sebi vabi! 81 Ko je Pavliha smuknil zadnjič po Pohorju, se je na¬ enkrat znašel v Studencih, priljubljenem zatočišču mari¬ borskih krokarjev. Ko je na svoje veliko začudenje zagle¬ dal pred seboj kapelico z napisom „H1. Josef bitt fur uns! se je silno prestrašil in bil ves iz sebe. Sele, ko je pre¬ gledal svoje dokumente, se je uveril, da je v Jugoslaviji. 82 V visoki lovski sezoni. (Mnogim našim lovcem v album! Onih, katerih se tiče ne prosi Pavliha, da ga zatožijo po tiskovnem zakonu.) 83 Pavliha v svoji delavnici. Pavliha se pogaja za nakup radio-aparata za svoje službeno glasilo ter — kakor vidite — obenem beleži važne svetovne dogodke, ki pretresejo celo pastirske ko¬ libe in vse pohorske ter kozjaške „hube. 84 W — e — s: Takrat v starih časih. (Povest iz srednjega veka.) Takrat v starih časih, ko so bila nele naša mesta, ampak tudi trgi in vasi obdani z zidom, skozi katerega so vodila samo mestna vrata - se je odigrala naša kratka a mična dogodivščina, kakor je ohranjena v ustnem izročilu od kolena do kolena. Zupan Krivec iz Žabje vasi je v varnost svoje srenje in radi številnih potepuhov, ki so se ponoči priklatili v njegovo prestolico izdal sledeči razglas, katerega je bobnar objavil vsem Krivčevim podanikom pod pretnjo najstrožje kazni: „Cela gmajna se opozarja, da bodo odslej mestna vrata vsak večer že ob deveti uri zaprta. Srenjski vratar ima strogi ukaz, da po izklicanju 9. ure ne pusti žive duše skozi mestna vrata in v slučaju potrebe rabi orožje! Ukaz se je izvršil do pičice in brez godrnanja. Zgo¬ dilo pa se je, da jo je župan Krivec enkrat mahnil po opravkih v sosednjo srenjo, kjer se ga je po prastari slovenski navadi prav pošteno nakresal. Ura teče nič ne reče ... Tako je postala že trda noč, ko jo oče Krivec mahne v spremstvu svojega kuželjna v svojo prestolico Žabjo vas. Prišedši do vrat, se je spomnil svoje naredbe, a tudi strogosti mestnega stražarja, ki ne 85 pozna ne pardona, ne šale. Začne razbijati po vratih. „Kdo je zunaj ?l“ zarenči osoren glas mestnega stražarja. „Jaz" odvrne natrkani župan, ki se je medtem že malce streznil. „Jaz?! Ta pa je lepa! To mi lahko reče - vsak rokomavh! se razjezi stražar znova vesel, da bo za uje¬ tega lopova prejel od strogega župana šestico za nagrado. Vendar ni pozni „popotnik“ nehal razbijati, kar je vestnega vratarja še bolj razburilo. Zopet se oglasi župan: „ Odpri vendar i“ „Ne boš Jaka! Naš župan je strogo zaukazal, da ne smem po 9. uri nikogar pustiti skozi vrata! - Marš!"-se je zopet raztogotil vratar, a županu je že stopal pot na čelo: „Ali ne poznaš mene, svojega župana?! Brž odpri!‘‘ „Vsak klatež bi bil naš župan! Že poznarn take stvari .'. .Povej, kdo si, če ne bom rabil orožje! 1 Župan, ki se je med tem streznil, je dejal napolglasno bolj za-se, kakor za vratarja: „ferdamana vrata, še jutri jih dam podreti" in dostavil glasneje: „Fridolin odpri mi, takoj !“- „A-a-a, oni so, gospod župan?! Zakaj so pa zau¬ kazali, da moram zapreti? Potrpite malo, prinesem lestvo, ključi so na občini! (Fridolin se je zlagal.) Pa spležite čez zid!" „Dobro! Pa brž, je že pozno!" Stražar Fridolin je res prinesel lestvo, jo pristavil k mestnim vratam in čakal . . . In zapozneli župan Krivec, ki je medtem s težavo srečno preplezal na vrh zidu, se je naenkrat spomnil, da 86 je pozabil onstran zidu svojega kuželjna „Čuvaja“: „Kapa kosmata, na pasjo mrho sem pa' čisto pozabil. Pred vrati cvili“ je dejal stražarju. „Nič ne de gospod župan, mu bom pa odprl vrata, da se revež ne prehladi." Mestna vrata so zaškripala in župan Krivec je z vrha zidu gledal, kako zvesti vratar Fridolin odpira „Cuvaju vrata . . . Ves ginjen nad zvestobo svojega srenjskega čuvarja mu je stisnil v roke tri šestice. Če pa je župan še ostajal po deveti uri izven Žabje vasi ali dal vraia v času svoje vladavine podreti, o tem kronika ničesar ne pove. Med zdražbarji. Pred sodnikom stojita dva soseda. Po daljšem za¬ sliševanju reče sodnik tožitelju: „Toženec priznava, da je lagal!" — Nakar odvrne tožitelj ves razjarjen: „Gospod sodnik, nikar mu tega ne verjemite, ta človek laže, kadar usta odpre!" Sijajna zapuščina. V Drvarjih je umrl stari občinski tajnik. Med raz¬ govorom o njegovih vrlinah so prišli tudi na njegovo — zapuščino. Razplel se je sledeči pogovor: Miha: „Tone, ali je res, da je pokojnik zapustil vse svoje premoženje mestni sirotišnici?" „Res je, Miha; bil je vedno plemenit človek!" Miha: „Koliko jurjev pa je bilo?" Tone: „ — Sedem otrok..." 87 Našim naročnikom in citate!jem \ liudn o sporočamo, da bo PAVLIHA za¬ časno prenehal izhajati Razne upravičene kri¬ tike so dokazale, da so pri listu potrebne večje spremembe In list , ki hoče uspevati _ mora budno paziti na želje svojih čitatdjev. Odmor se bode porabil za vsestransko reorganizacijo, zato prosimo naše cenjene či- tatelje in naročnike, da nam ohranijo vSo na¬ klonjenost do zopetnega svidenja. | „Ljudska samopomoč" v Mariboru | | sprejme za slučaj smrti in doživetja vsako zdravo osebo od 1 m 1. do SOJeta in izplača dedičem oziroma opravičencu od Din | | 1000 do največ 53.000 Din na podporah. j §= Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo I f| T. SOKLIČ tvornica štampiljk in prodaja vseh v to stroko spadajočih potrebščin. MARIBOR Aleksandrova cesta 43 Franjo JMajer MARIBOR, Glavni trg št. 9 TRGOVINA z modnim, manufakturnim, suknenim in platn. blagom, perilom in pleteninami. 88 Izhaja v Slovenjgradcu 1. vsakega meseca. Naroča se pri upravi „PavIihe" v Slovenj gr adcu. Rokopisi se pošiljajo na na naslov: Roman Bende, Maribor, Koroška cesta št. 19. Naročnina za Jugoslavijo : celoletna Din 20, polletna Din 10, četrtletna Din 5. — Inozemstvo: celolet. Din 25, pollet. Din 13. Oglasi po ceniku. — Nefrankirana pisma se zavrnejo. Izdaja in tiska tiskarna ,,Jadran” v Slovenjgradcu. Za tiskarno, lastništvo in uredništvo odgovarja Korenč)n Franc v Slovenjgradcu, \