Štev. 23. List ljudstvu v poduk. Izhaja »sak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom z» celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina ae pošilja uprafništru v tiskarni av. Cirila, koroške ulice, bat. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Slovensko društvo. „Slov. društvo" ima občni zbor v Mariboru dne 10. junija t. 1. ob treh popoludne v čitalničnih prostorih z naslednjim dnevnim redom : I. Nagovor predsednika ali njegovega namestnika — in sprejem novih društvenikov. II. Poročilo tajnika o stanji društva. III. Volitev novega odbora. IV. Poročanje p. n. poslancev o delovanji deželnega in državnega zbora. V. Razni predlogi, nasveti in govori p. n. društvenikov. V Mariboru, dne 1. junija 1888. Odbor. Nemškntarija na Koroškem in Štajarskem z nemškim šnlvereinom vred. Govor državnega poslanca dr. Gregoreca v drž. zboru, dne 3. maja 1888. (Po stenografneni zapisniku.) (Dalje.) O tem dalje ne bom govoril, opomnim pa, da se je to zgodilo; pozneje je bil učitelj Ai-strih dnč 29. decembra 1887 pri okrajnem sodišči zaradi pohujšanja zopet obsojen, in vendar šulvereinske šole niso zaprli. (Čujte! Čujte! na desnici. — Poslanec dr. (rregr.: Ali je učitelj še tam?) Učitelja Aistriha so premestili na drugo šolo, tako tudi Wermutha! Tukaj imam pismo, katero sem nedavno dobil od zanesljive roke iz Sevnice. Pisatelj toži (bere): „Na Wermuthovo mesto je prišel drug učitelj od Št. Grilgena pri Solnogradu z imenom Windbiichler. Ta je tam pustil svojo ženo s tremi otroci in tukaj živi z drugo osebo" — hočem reči, v skupnem gospodarstvu na veliko pohujšanje občini in šolskim otrokom. V tem pismu je dalje, da se nekateri otroci v tej šulvereinski šoli ne učč krščanskega nauka in se ne vdeležujejo verskih vaj, da se ti otroci pohujšljivo obnašajo in duhovnike javno žalijo. To opomnim in prosim c. kr. naučno minister-stvo, naj zaukaže strogo in podrobno preiskavo, in če se vse to uresniči, kar sem tukaj povedal, naj zapre to moralično razbojniško jamo. Na občnem zboru nemškega šulvereina na Dunaji dne 30. avgusta m. 1. je rekel poročevalec: „Že presraa nam vsako leto zatrjevati, da nam niti na^Jisel ne pride naše šole za "koga druzega ustanavljati, nego za nemške otroke". Temu moram ugovarjati, vsaj glede Štajarskega. Tu imamo sledeče šulvereinske šole. Prva je ona v Pekrali, ponemčurjeno Pi-kerndorf pri Mariboru. V to so ugnali nemški posestniki vinogradov slovenske otroke svojih vincarjev in delalcev. Ker pa šola še ni bila napolnjena, skušali so zvabiti še druge otroke z jedili, sladčicami in obleko. (Poslanec dr. Gregr: Tako delajo povsod.) V tej šoli so skoraj samo slovenski otroci. Druga zasebna šola nemškega šulvereina je bila ustanovljena v Razvanji, ponemčeno Rosswein. Ondi je sedaj 8 nemških ali ponem-čurjenih in 90 slovenskih otrok. (Čujte! Čujte! na desnici. Iz pisma, katero sem prejel iz Sevnice, povzamem, da so v tamošnji šulvereinski šoli le slovenski otroci in samo dva nemška, katera je novi učitelj iz Solnograda seboj pripeljal. (Poslanec dr. Vitezič: Vse defenzivno!) Zato manj verujem poročevalcem nemškega šulvereina, kakor onemu šulvereinskemu učitelju, ki je lani pri zborovanji Mariborske podružnice nemškega šulvereina o tem govoril. Mislim, da mora učitelj najbolje vedeti, kaj zahteva od njega nemški šutverein. Pomenljivo je torej, kar je ta mož rekel. Rekel je tole: „Namen nemškemu šulvereinn je, v tistih nenemških krajih, kjer so Nemci še gospodarji, ohraniti gospodstvo; dalje moramo skušati, kolikor mogoče veliko nenemških otrok sprejeti v naše šole in jih ponemčiti (Cujte! Čujte: na des- niči), da ondi ukrepimo svojo narodnost in si tla pripravimo za nadaljno postopanje." To je vendar odkritosrčno in se vjema tudi s statističnimi podatki, katere sem navedel. Torej ni res, da nemški šulverein v prvi vrsti skrbi za nemške otroke. Ne! Ukvarja se največ s slovenskimi otroci, te sili in vabi na mnoge načine v svoje privatne šole. da jim kar mogoče hitro zamori kal ljubezni do materinščine, jih izneveri slovanski narodnosti in pridobi nemški. To, gospoda, je moderno ropanje otrok. (Prav res! na desnici) Nemški šulverein dobro ve, da s svojimi privatnimi šolami ne bo prav veliko Slovanov ponemčil. Zato si prizadeva, da bi se vrinil v javne šole in vplival na šolske oblasti. V ta namen uporabi najprvo denarno zadrego slovenske šolske občine, kar se lahko zgodi, ako je treba graditi novo šolo. Tedaj pridejo agenti nemškega šulvereina in ponujajo posojilo brez obresti. In kaj zahtevajo za to? Nič druzega, nego da se šolska občina odpove narodnemu jeziku v šoli (Gujte! na desnici); ta mora skleniti, da prosi dotično šolsko oblast, naj uvede nemščino kot poučni jezik. Se ve, da so doslej šolske oblasti tacim prošnjam vedno ustrezale. To moram vendar reči, da na tak način Slovencem narodnost naravnost odkupujejo. Med Slovenci že velja pregovor, ki veli: Šolska občina n. pr. slovenje-bistriška je svoje otroke prodala nemškemu šulvereinu, recimo za 4000 gld., slatin-ska tudi za 4000 gld., svičinska za 3000 gld , radvanjska za 1300 gld., razvanjska za 600 gld. (Poslanec dr. Gregr: To je prav po ceni.) To je moderna kupčija z ljudmi, da se reši nem-štvo. In kaj rečejo na to c. kr. nadzorovalne šolske oblasti? Potrdijo vse. Za to imam poseben dokaz Kakor sem že prej omenil, je taka šulvereinska šola v Razvanji. Tam je 90 slovenskih otrok in 8 nemških. Še celo deželni šolski svet v Gradci se je sprva pomišljal, meni nič tebi nič nemščino vpeljati kot poučni jezik. Toda nemški šulverein je provzročil, da je šolska občina poslala novo prošnjo, in nato je pritrdil deželni šolski svet. Tako mora 90 slovenskih otrok odpovedati se slovenskemu materinemu jeziku na korist osmerim nemškim otrokom. Tukaj ne velja več člen XIX., § 6. šolske postave je pozabljen, tu je merodajen le denar nemškega šulvereina. Gospoda moja! Pri nas se temu nihče ne čudi. Prav dobro vemo, da so skoraj vsi člani deželnega šolskega sveta in okrajni šolski nadzorniki udje nemškega šulvereina. Naše šolsko nadzorstvo, posebno na Štajarskem in Koroškem, je z malimi izjemami v rokah nemškega šulvereina. Tu vidimo, kako učitelje prestavljajo. To se zgodi, če ta ali oni član nemškega šulvereina le s prstom gane. Le jedeu dokaz. V Radvanji pri Mariboru je večrazrednica. V tej je 53 nemških, 107 slovenskih otrok; poučni jezik je nemški. Neki učitelj pa je iz usmiljenja s slovenskimi otroci občeval slovenski. To je zvedela šolska oblast, učitelj je bil prestavljen. Torej le migljej, in učitelj mora iti. (Dalje prili) Slovesnost v spomin 40Ietnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (Dalje.) Pozneja četiri leta, od 13. do 17. leta, je cesarjevič večidel za učenje porabil. Se 1. den decembra 1. 1848 poučeval ga je dr. Columbus o cerkvenem pravu; a drugi dan, 2. decembra, postal je učenec — cesar. Takrat so bili naš cesar še le 18 let 3 mesece in 15 dni stari. Nek časnik pisal je takrat to le: „Krona avstrijska, najdražji zaklad na vsej zemlji, je bila do marcija 1. 1848. kaj lahka; ena beseda, en pogled cesarja bila je zapoved blizo 40 milijonom zvestih Avstri-jancev. ¡'a prišlo je drugače. Cesar Frane Jožef I. naložili so si za avstrijsko krono najtežje breme na svojo mladostno glavo. Veselje zlatega, mladostnega časa zamenili so z nepopisljivimi skrbmi in težavami, katere njim prireja vladanje naše velike domovine, v katerej biva toliko različnih narodov!" — Res, da v nobeni državi ne prebiva toliko narodov, kakor v našej Avstriji. Pa cesar so rekli, ko so vladanje nastopili, da hočejo vsem svojim otrokom, to je vsem Avstrijancem naj si bodo naroda, katerega koli hočejo, pripraviti veliko prostorno in prijetno hišo, v katerej naj bi stanovali mirno ter se bratovsko ljubili. Njihova očetovska ljubezen ovila jih bo v nerazrušljivo zvezo. — In kar so presvitli cesar takrat obljubili, to izpolnjujejo vedno na tanko. Da naš slovenski narod ravno tako ljubijo, kakor kateri koli drug avstrijski narod, so pokazali leta 1883., ko so prepotovali lepe slovenske dežele. Takrat pozdravil jih je namreč nekje na Primorskem nek Slovenec v nemškem jeziku, misleč, da se njim bo s tem prikupil, ker je njihov materni jezik nemški. Pa varal se je močno. Cesar so ga še med njegovim govorom vprašali, ni li on Slo venec. — Veste-li, dragi moji, kaj so mu s tem hoteli reči ? S tem so mu hoteli reči, da naj ne misli, da oni le nemški umejo, ali pa, da samo nemški jezik ljubijo, ampak vedeti bi moral, da so njim vsi avstrijski narodi v enakej meri ljubi in dragi. Vedeti bi moral, da s teiu žali svojo lastno mater, ker se sramuje jezika, katerega ga je ona učila. Vedeti bi še tudi moral, da s tem tudi zel6 greši, ker žali dva velika svetnika, sv. brata Cirila in Metoda, katero sta se celo njuno življenje trudila, da ' bi storila slovanske jezike veljavne, kakor so drugi. — Te besede pa, dragi moji, niso samo unemu primorskemu Slovencu veljale, ampak veljajo tudi nam in vsem Avstrijancem. Naš presvitli cesar izvolili so si dve imeni, kar sicer pri prejšnjih vladarjih in tudi pri drugih vladarjih sedanjega časa ni v navadi. Zakaj neki? Pri krstu dobili so imena Franc, Jožef, Karol. Zadnje ime so opustili; ime Franc izvolili so si, da jih spominja rajnega dedeka, srečnega cesarja Franca, a ime Jožef pa ljudo-ljubnega cesarja Jožefa II, ki je nekedaj celo za plug prijel ter s tem kmetski stan posebno počastil. Oni tedaj ljubijo svoje podložne, kakor je nekedaj ljubil cesar Jožef II. svoje; to ljubezen pa jim mi iz celega srca vračamo, kajti „naša ljubezen je njihova moč". — Želijo pa si sreče, kakor jo je imel Franc; a njihova sreča je pa tudi naša sreča. In ta želja se njim bo gotovo izpolnjevala, dokler se bomo ravnali po njihovem geslu: Viribus unitis: „Se združenimi močmi", katerega so si izvolili 12. den februvarija 1849. leta. (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Domači konji. Velika nesreča je za naše kraje, da so imeli ves čas sem tujci pri nas prvo besedo ter so nam tudi obgrajali to, kar smo imeli, mi pa smo bili dovolje nespametni, da smo se jim udali. Marsikaj dobrega so nam s tem odpravili, more biti ne iz hudobije, ampak za to, ker tega, kar so pri nas našli, niso bili doma imeli, zato pa tudi niso poznali, je-li kaj vredno ali ne. Kakor pa je tujec sploh, tako je tudi pri nas kar na mah zavrgel vse, kar je našel, ne da bi bil počakal ter iz lastne izkušnje potlej sodil. Tako je bilo tudi pri konjih. Nekaj časa sem, odkar so se ljudje vrgli bolj na konjerejo, niso znali tuji gospodje, v čijih rokah je bila tudi pri konjereji najvišja oblast, kako bi naše konje, tiste, ki so jih ljudje že imeli, zadosta razograjali. Spravili so tudi v resnici v nekaterih krajih tiste v stran ali ti, ki so jih mesto onih nam vrinili, niso se iz velike večine nič prav obnesli. Sreča, da se to sedaj že bolj izprevideva ter misli in tudi dela se na to, da se stari, t. j. konji prejšnjih plemen vzredijo in — vzboljšajo. To je edino pravo stališče. Naši prejšnji ljudje tudi niso bili po norem. Toliko sicer niso upili, češ, koliko imajo „inteligence" ali omike, toda imeli so je v resnici več, kakor je je more biti v naših dneh po svetu, ne v besedi, pač pa v djanji. Reči sicer s tem nočemo, da se naj drži Človek vselej starega kopita; to ne, kajti raz- mere so v naših dneh čisto druge, kakor svoje dni in torej mora imeti človek ozir na nje, sicer se zaduši v svoji trmi Ali preveč, kar tako na besedo kacega kričača, ki upije, da ne velja staro ničesar, da je le njegovo dobro, ne smemo se poprijeti novotarije. Škoda bi le naša bila. Kdor redi pri nas konje, ne da jih pro daja, Bog zna, v kake tuje kraje, ampak za to, da so njemu za rabo, pa še tudi v sosednjih okrajih, če jih kdo od ondot kupi, tak stori najbolje, če si izbere lepo, svoje kobilce za pleme ter jo spravi k ces. žrebcu, ki se za njo podaje. Naj ne bo ne prelehek, ne pretežek. Pri konjereji namreč more v naših krajih le to dvoje veljati; da si vzredi človek konja blizu za vsako delo in da ga še spravi lehko v denar, če ga ravno ni treba doma. Višje naj ne sega pri nas konjerejec, kajti nima za to niti časa, niti v svojem času kupca. Za delo bode pa konj, ako je povoljne rasti in teže — tak, da ga je videti v homotu. Ob enem mora pa še imeti srčnosti in živosti. Za sejem bode pa konj, ako ima lepo zunanjo obliko, pravilno vzrast, trdnost v hoji — tak, da ga človek lehko vzame za delo, za v voz ali tudi za v kočijo, če je treba. Ako še se zljubi komu, bode še tudi za jahanje. Tak bode pa še tudi za vojaško rabo. Da ti bode pa konj tak za delo in za sejem, pomeni si za celo življenje, kar ti povemo. Dobro je, da si obdrži človek dobro, kar ima pa vzboljšuje tisto, redno in pravilno. To izda najbolj pri konjereji. Sejmovi. Dne 6. junija v Racah, Lučah, Ptuju, Brežicah. Dne 7. junija v Kapelah, Loki. Dne 8. junija pri sv. Marjeti na dravsk. polju, sv. Martinu blizu Slov. Gradca Dne 9. junija v Pilštanju, Poličanali in Trbovljah. Dne 11. junija v Jurkloštru. Dne 13. jun. pri sv. Andražu v Slov. gor., Kozjem, pri sv. Duhu v Ločah. sv. Janžu blizu Slov. Gradca, v Brežicah, Rogaču, Žalcu. Dopisi. Iz Šmarja pri Jelšah. (Občni zbor po-družnicesv. Cirilain Metoda z a Š m a rje in Slatino.) Na sv. Trojice nedeljo, dne 27. maja imela je naša podružnica sv. Cirila in Metoda svoj 2. občni zbor. Iz poročila blagaj-nikovega smo zvedeli, da stoji naša podružnica razmeroma dobro. Lani je bila poslala v Ljubljano 90 gld. Podružnica ima 5 ustanovnikov in 47 letnikov. Slavna posojilnica na Slatini je darovala za 1. 1888. podružnici 15 gld. Denarno stanje bi bilo pri nas še laglje boljše, ako bi tisti, ki imajo veliko pod palcem, nekoliko bolj bili za tako imenitno društvo. Zanimivo je gotovo, da naša podružnica nima v Šmarji samem nobenega ustanovnika! — K občnemu zboru, katerega sta sklicala tukajšna kaplana v zvezi in sporazumljenji s Slatin-skimi odborniki, prišla je od tam četvorica častite gospode. Prišli so bili naš neutrudni podpredsednik č. g. nadžupnik Ant. Fröhlich, č. g kaplan J. Kozinc, in pa gospod dr. V. Janežič z gospodično sestro. V gostilni gosp. Anderluha zbrana je bila velika množica kmečkih udov in poslušalcev, ko se je pričelo zborovanje. O tej priliki razložil je tajnik, kako važen je znani odgovor naučnega ministerstva, kar se tiče naše ljudske šole in slovenskega šolstva sploh. Našo doslej čisto slovensko šolo hotel je deželni šolski svet lani ponemčiti. Proti temu povelju uložili smo bili rekurs na mini-sterstvo in glejte, po dolgem čakanji smo dobili letos odgovor z Dunaja od naučnega ministra. Jedro te odloke je to: Slovenski materni jezik je vseskozi učni jezik na šoli Šmarski. Nemščina kot predmet pa se začne poučevati v 3. šolskem letu. Starši, kateri nečejo, da bi se njih otroci učili nemščine, naj to samo naznanijo ob začetku šole šolskemu vodstvu, pa se jim ne bode treba učiti nemški. Nemščina torej pri nas zdaj ni obligatna, ako se stvar pogleda z nedolžnimi očmi. Črnogledi pa so našli v tej ministrovi odloki, da tiči v njej vendar še nekaj, kar nasprotuje osnovnih postav § 19. In zato smo zdaj uložili še pritožbo na c. kr. državno sodišče na Dunaji. Kmečki poslušalci so bili sila veseli, ko so slišali, da je zmagala uaša pravična reč, da nam je cesarjev minister spet povrnil to, kar so nam Grradčani hoteli vzeti zoper našo voljo. Omeniti moram še to, da pri našem občnem zbora razen g. Anderluha in razen g. pl. Uijašiča, ni bilo nobenega tržana Šmarskega navzočega. Iz Šoštanja. (Čuden izlet.) Dne 31. maja, na Božjega telesa dan so si nemškutarji pri nas a ne domači, napravili nek „turnerfest". Prišli so tudi turnerji iz Celja. Žalostno je, resnično boli človeka srce, kedor je videl, kaj se je vse godilo. Ker je ravno božjega telesa dan bilo, je kakor po navadi procesija s svetim rešnjim telesom šla proti Družmirji in zopet nazaj. In te nemčurske postave so pa med tem časom strašno razsajali in rjuli po trgu. Res ne vemo, ali so bili pijani ali kaj jim je bilo. Med procesijo so naši zvonovi pri farni cerkvi sv. Mihela premilo zvonili ali tri-jančili in temu nasproti se je turnerska „Blechmusik" močno oglašala in vse sorte „viže" krulila. V procesiji so naše slovenske pevke lepe svete pesmi prepevale in v trgu so „tajči" svoj zamolkli „hoch" in „gut heil" na vso moč kri-čali. Mnogo, mnogo ljudi, ki so od daleč prišli, da bi se procesije udeležili, so iz radovednosti od procesije izostali, da so te komedije gledali. Moj Bog, današnji dan je že tako malo pobož- nih ljudi in potem jih še take nemčurske skušnjave motijo. Po našem trgu, ki je vendar lastnina Slovencev, so visele puntarske črno rdeče-žolte zastave. Ena taka frankfurterca je visela pri gospodu T , njemu mi svetujemo, naj se poprej nemški nauči, da ne bo takšen „tajčver-derber". Nek gospod, ki je na koncu tiste hiše, kjer stanuje, eno takšno puntarsko zastavo obesil, je v našem slovenskem trgu rojen in že dalj, ko 30 let od Slovencev živi. Mi mu svetujemo, naj rajše na svoje gospodarstvo gleda in ob enem mu naznanimo, da se ga bomo od-sehmal ogibali in mu ne bomo več slovenskih grošev nosili, in danes čez 10 let, morebiti 5 let bode drugače piskal. Drugih ne bomo omenili, pa samo to jim rečemo, da je malo lepo za nje, ki svojo slovensko kri tako grdo onečastijo! Slava pa vsem narodnjakom, ki so te vse ho-matije čisto ignorirali! Živeli naši Slovenci! Živel naš slovenski stan. Dvanajstorica. Iz Vranskega okraj a. (Šolarska zastava.) Naš okraj vidno napreduje; akoravno je majhen, vendar zamoremo marsikaterokrat poročati dobro in lepo o njem. Bogu se moramo zahvaliti tudi, da se po tem okraji le izjemoma godijo nerednosti. Ljudstvo je trdno katoliško in zvesto narodno. Pred kratkim ste poročali, da se je ustanovilo v Braslovčah prepotrebno „bralno društvo", ki je v vrlih rokah — bratje Prislani so vedno čvrsti narodni stebri —; to se veselo razcvita. Poročali ste o mnogih dobrodelnih činih dobrosrčnih Vrančanov in o veseli sedemdesetletnici slovenskega korenjaka očeta Šorna. Naj vam bode dodana toraj zopet vesela dogodbica v vencu napredka tega okraja. Kakor na Vranskem, tako so se tudi v sosednjem prijaznem Št. Jurji ob Tabru po trudu in prizadevanji vrlega ondotnega nadučitelja g. Šorna dogovorili, da omislijo šolski mladini lepo banderce, katero jo ima ob procesijah spominjati, da povzdigne svoje srce kvišku, kjer stoluje vsegamogočni vladar. V prav kratkem času imel je g. nadučitelj potrebno svoto nabrano in sedaj že se je slovesno blagoslovila zastavica. Blagoslov podelili so ji sami preč. gosp. župnik GHobočnik, prevzemši to nalogo kljubu svoji bolehnosti. V prelepih besedah razjasnili so pomen bandera in dolžnost mladine, varovati se greha, kakor je treba zastavo belo in nježno varovati madežev. Po cerkvenem opravilu odšla je mladina z došlimi mnogimi gosti v šolo, kjer je vse prisrčno pozdravil g. nadučitelj Šorn, poudarjajoč, da je zastava vidni spomin na 401etnico vladanja presvitlega cesarja. G. nadučitelj Reich iz Gomilskega je mladini v daljšem govoru opisal, kako zgodovina vseh časov časti in slavi bandera in znamenje sv. križa, ki se leskeče na tej zastavi, znamenje, v katerem je bilo pridobljeno že brezštevilnih zmag. Ko je mladina z g. katehetom konečno molitev odmolila, bila je slovesnost pri kraji. Dve deklici izročili ste šopke gospej botri Antoniji Apat, dobrosrčni prijateljici miadeži, in g. župann Valentinu Južni, poštenemu narodnjaku te doline. Zastava je krasno izdelana in je tvorba iz velike zaloge J. Heindl a na Dunaji, Štefanski trg v palači nadškofijski. Naj še sosedni farani posnemajo pridne Sent-Jurjane! Iz Sobetinec pri Ptuji. (Siva a j dna) Več ko Gletna skušnja svedoči, da preseže siva ajdna navadno črno ajdno v rodovitnosti daleč, najmanj za trojni pridelek jo prekosi in ni glede zemljišča zbirljiva, tudi ne zahteva glede časa in običajnosti sejatve od črne nikakega razločka. Sme se torej kot drugi pridelek v enem in istem letu smatrati za najboljši dohodek kmetijstva, toda ona je od mnogih kmetovalcev še vse premalo obrajtana. Naj bi vendar pomislili, da je v sedanjem času ko davki in druga plačila vsako leto višje rastejo, treba tudi gledati na to, da se po večih pridelkih tudi dohodki množijo. Dobro bi bilo, ko bi se po-prijeli oni, ki se s pridelovanjem žita bavijo, takih sort semena, ki od navadnih mnogo večje pridelke vržejo, in v tem oziru je goraj imenovana ajdna kaj izvrstna. Mislim, da toraj ne bode odveč, ako kmetovalce pri bližajoči se setvi zopet na njo opozorim, ker sem prepričan, da je, kdor bo z njo poskusil, ne bode več opustil. Ako bi kdo želel zanesljivega semena, naj se dosledno do 2-i. junija oglasi pod uže poznanim naslovom: „Jan. Vidovič v Sobetincih, pošta Možganci". Naročnikom se bode potem vstreglo do 30. junija po vrsti, dokler bode kaj, cena za hektoliter brez zavitka bode 5 gld. Politični ogled. Avstrijske dežele. Nj. veličanstvo svitli cesar poda se v soboto, dne 9. junija v Budo ter vzprejme potem v nedeljo delegaciji. V nagovoru bode tudi odstavek o razmerji, v katerem stoji naše cesarstvo proti drugim drža vam. — Drž. zbor pretrgal je v torek večer svoje zborovanje. Načrt postave o žganih pijačah je vzprejet v drž. zboru brez spremembe, a ne brez dolgih in — nepotrebnih govorov. — Poslanca dr. Gregorec in Vošnjak sta stavila do grofa Taaffeja vprašanje glede potrjenja okr. odbora v Celji in na Ptuji. — Vodja Cehov, dr. Rieger odstopi poslej to čast ali grofu Clamu ali pa Žeitbammerju, on pa dobode bojda plemstvo barona. — V delegacijo tudi letos ni voljen za Štajarsko noben Slovenec pa tudi noben konservativec. — V Gradci so si naredili, kaki dve leti bode tega, šulverein za Nemce, sedaj pa so to društvo preselili na Dunaj, češ, da bode ondi ležje delovalo. Društvo pa ne dela nič bolje, kakor nemški šulverein. Obe društvi žrete slov. otroke, če jih le dobite v roke. — Slov. Korošci so krotke duše, skorej so že pre-krotki. Zmirom in zmirom se jim še vsiljuje neka zahvalnica dr. Weitlofu in Ghonu. Zakaj se gre v njej ? Za to, da slov. ljudstvo izreče: Dobro je za nas, če se nam vzame prej ko prej — materna beseda, saj nas je lehko sram, da smo slov. krvi! To je hudo. — Kakor se pravi, skliče se že v tem meseci drž. zbor v Ljubljani, toda le za malo časa. Ko vzprejme postavo o prestrojenji zemljiške odveze, pa se mu sklene zborovanje. — Društvo „Narodni dom" ima v soboto občni zbor v Ljubljani, bralno društvo v Kranji pa je dobilo novo zastavo. — V Gorici so trgovci malo prijazni slov. ljudstvu in je naravno, da se to odločuje poslej od njih ter ne mara pri njih več kupovati blaga. More biti spameti to dotično gospodo. — Av-strijanski Lloyd je društvo v Trstu, ki ima vse ladje v rokah, na katerih se prevaža ljudstvo in razno blago v tuje kraje. Država daje mu precej podpore, toda pri vsem tem se društvu ne godi predobro. Lani se mu je znižalo blizu za en miljon dohodkov. To ni veselo. — V Ko-torskem okraji še tudi poslej ne bode porotnih sodeb, ker vlada nima zaupanja do porotnih mož ali ka li. — Italijansko šolsko društvo „Pro patria" v Trstu ne dobi od vlade dovoljenja, da bi imelo doli po Italiji podružnice. Kako tudi? To bi bilo malo, da ne privoljenje za izdajstvo. — Minister Tisza ni imel srečne ure, ko je v ogerskem drž. zboru odsvetoval trgovcem, naj ne pošiljajo svojih reči na razstavo v Parizu. Trgovci store to sedaj gotovo, ako še pride sploh do razstave. Vnanje države. Sv. Oče so se pri zadnjem konsistoriji britko pritožili čez italijansko vlado. Ona kuje že dalje časa le postave, vsled katerih skorej ne more duhovnik nobene besede izreči, da ne stoji za njim žendarm. — Vseučilišče v Bologni obhaja letos svojo 800-letnico. K slavnosti pride tudi kralj iu kraljica, ne bode pa zastopnika sv. Očeta in vendar je vseučilišče delo papežev. — Na razstavo v Parizu tudi Španija ne svetuje iti svojim trgovcem, vendar pa jim da, če gredo, nekaj podpore. — Francosko ministerstvo še ni padlo, da si ga je general Boulanger bil hudo v po-slaniški zbornici prijel. Njegov predlog, naj se prenaredi ustava ter odpravi predsednik republike, še tokrat ni obveljal. — V Belgiji ima katol. stranka večino v drž. zboru pa tudi v obč. zastopih. Pri zadnjih volitvah so liberalci hudo pritiskali, da bi dobili večino v obč. zastopih ali hvala Bogu, niso jo dobili. — Ang lija izprevideva, da ima premalo vojakov in vojnih ladij. Sedaj hoče 26 milj. izdati za to, da se vredijo pristanišča. Nekaj je to že, ali pa je že tudi zadosta? — V nemškem dež. zboru velja poslej doba poslancu pet let, doslej samo tri leta. — Cesarju se vzboljšuje zdravje in pravi se, da še ozdravi more biti do cela. — Rusija stavi marljivo železnice, izlasti v Aziji onkraj Kavkaskih planin. — Bolgarski knez, princ Koburški, je na svojem potovanji izvedel marsikaj, toda prijetne te novice niso bile za sedanje ministerstvo. Mati princa, Klementina, ostane za več mesecev pri svojem sinu v Sofiji. To je dobro znamenje, menimo, da ima upanja, da se princ vzdrži na svojem prestolu. — Iz Srbije prihaja vest, da je hotelo 2000 Črnogorcev vdreti v deželo a_minister Kristic je poslal hitro tje vojakov in Črnogorci so ostali doma. To človek težko verjame. — Med Turčijo in Grčijo še prepiru ni konca, toda mi nimamo strahu, da nastane vsled njega kaka večja praska. — Vojne odškodnine še Turčija ni izplačala Rusom in ne zna se. bode-li jo kedaj poravnala. Ruski poslanec v Carjem gradu jo pa tirja sedaj huje, kakor kedaj poprej. — Iz Ma save se poroča, da 'ostane Raz Alula v Arue-fasu skozi celo poletje ter si stavi ondi več kolib za vojaštvo svoje. Za poduk in kratek čas. Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rini ski romarji. (Dalje.) Doli v grobu je altarček, na katerem so sicer — pa le s posebnim dovoljenjem — duhovniki smeli meševati. Nam pa sreča ni bila tako mila. Sv. oče so namreč za zdaj, dokler so v Rimu tako nevarni časi, prepovedali tamo meševati, ker se neki bojijo — in ta strah ni prazen —, da bi kdo zlobni ne zlezel v podzemeljsko kapelico ter zatoril kakšnega si bodi streliva. Vrh groba in sicer sred cerkve stoji glavni altar, celi iz najdražjega marmorja. Na altarji pa je priprava čudno priprosta. Sredi altarja zlati sv. križ in na obeh straneh po troje svečnikov, to je ves kinč tistega altarja, na katerem le sv. oče, in tudi oni samo ob visokih praznikih in pri posebnih priložnostih opravljajo daritvo sv. meše. Okoli altarja gori noč in dan 89 pozlačenih svetilnic. Nad njim je razpet velik balda-hin ali nebo, katerega nosijo štirje visoki stebri iz pozlačenega brona. Dve vrsti velikih štirioglastih stebrov de lite cerkev v tri ladije. Stebri iz stene so z marmorjem kriti. Na strtem stebru od vrat na desni strani vidimo podobo sv. Petra iz brona lito, sedečo na tronu. Podoba je neki že iz petega stoletja in romarji jo častijo s tem, da jej desno nogo, katero malo naprej drži, poljubu-jejo, kar jo je tako zglodalo, da je zdaj noga sv. Petra taka, kakor da bi si bil v mladosti prste odsekal, a zdaj da mu je zarastlo. Kraj sten se vrstijo kapele, ki pa je vsaka že za se cerkva, tako velike so. Vse slike na altarjih in sploh po celi cerkvi sv. Petra so mozaik, razun ene edine, ki je namalana. Ma-lar napravi podobo s pomočjo raznih barv, mozaična podoba pa se sestavi s pomočjo kamče-kov različnih barv, katere umetnik tako lepo ubrati razume, da je najbolji malar lepše na-malati ne more. Orjaško kupijo nosijo štirje nad 70 metrov debeli stebri. Vrh teli stebrov, tam kjer kuplja na njih sloni, so na krasnih mostovžih hranjene sloveče svetinje, in sicer: prt sv. Veronike, katerega je Jezusu na križevem potu ! podala, kos sv. križa katerega je našla sv. Helena, gornji del sulice, ki je prebodla presv. i srce lzveličarja, in glava sv. apostola Andreja. V prednjem koncu cerkve, kjer je v naših cerkvah navadno veliki oltar, stoji oltar Matere božje. Nad njim se hrani stol sv. Petra, tisti leseni stol namreč, ki je sv. Petru, prvemu rimskemu škofu, nekdaj služil pri sv. meši. Treba je tudi na cerkveno streho stopiti, da si pogledamo razgled po starodavnem Rimu. Cerkva sv. Petra gleda namreč visoko črez mestne palače, kakor koklja črez drobne piške. Na streho ne hodiš po stopnicah, ampak polagoma napeta pot te pripelje na streho. Zgorej biva več rodbin, ker tako velikanska cerkva treba stražnikov, pa tudi delalcev, ker je zmi-raj dosti popravka. Pot človek pošteno v kolenih občuti, kadar pride na površje strehe. Dalje na visoko kupijo plezti me ni veselilo, pa za naše slovenske fante bi to bilo kaj veselja. Na robu strehe stoji Kristus in dvanajstero apostolov, ki gledajo doli na veliki prostor pred cerkvo sv. Petra. Podobe so izsekane iz kamna in so velikanske. Zmeril sem stopalo sv. apostola Tomaža: tako dolgo je kakor moja marelca. Kristus je nekoliko naprej nagnjen in z desnico blagoslavlja večno mesto. Ljubo vam bo zvedeti, da cerkva sv. Petra stoji na tistem mestu, kjer je kruti rimski cesar Neron nekdaj imel svoje cesarske vrte. V njih je veliko prvih kristijanov storilo grozovitno smrt. Tukaj so mučeuike trpinčili, križali, v smolo in slamo zavijali in užigali, v živinske kože šivali, da so jih divji psi raztrgali, vse cesarju — trinogu na veselje. Smešnica 23. Po mestih velja prepoved, da ne sme nihče upiti po noči na ulicah. V oni noči pa so mladi razgrajalci na to prepoved pozabili ter so kričali na vse pretege. Hitro je bil jim za petami mestni redar ter jih je posvaril. „Ali ne znate", reče jim, „da se ne sme upiti gredoč domov?" „Kaj pa, da vemo", reče eden razgrajalcev, „se ve, da vemo to, toda mi še ne gremo domov". Razne stvari. (Cesarski dar.) Nj. veličanstvo, svitli cesar je daroval šoli okolice na Ptuji 300 gld. za to, da se ji razširi poslopje. (Slov. društvo.) Slov. društvo, ki ima svoje ude po celem slov. Štajarji, ima v nedeljo ob 3. popoludne svoj občni zbor v čitalnici v Mariboru. Mi opomnimo posebej naše bralce na to zborovanje in prosimo, naj se ga, izlasti slov. kmetje iz okolice, vdeležijo, kar se jih največ more. (Zborovanje.) Pri zborovanju slovenskega društva v Mariboru dne 10. t. m. bo g. kanonik in državni poslanec dr. Gregorec o delovanji v državnem zboru govoril, zato pričakuje, da se bo tega zborovanja mnogo ljudstva udeležilo. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za okraj Gornji grad bode imelo dne 21. junija t. 1. točno ob 10. ari svoje zborovanje na Rečici. Med drugim bode tudi prednašanje g. Škofleka v Mozirji o „petji v narodnej šoli". Vsi p. n. gg. udje in prijatelji šolstva se najuljudneje vabijo, da se tega zborovanja vdeležijo. Komur ni mogoče, naj pa gotovo pismeno svoj pristop naznani. Posebno povabilo se ne bode razposlalo. Odbor. (Vpisovanje.) Slov. hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravbergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, začne v petek, dne 15. junija svoje delovanje v hiši g. S. Rabiča v Spodnjem Dravbergu. Vsi gg. členi, ki so se že oglasili in tudi novi, naj blagovolijo priti ta dan v pisarno ter se puste zapisati. Vsak ud plača pa 10 gld. Obresti se plačajo za hranilne vloge po 4V2, za posojila pa 5 gld. Predsednik: Drag. Rous. (Sv. birma) V Celji bode sv. birma v četrtek dne 14. junija, v petek potem pa bla-goslovljenje pokopališča oo. trapistov v Rei-chenburgu. (Žrtva Drave.) France Medčn, doma iz Cirknice, četrtošolec v Mariboru, se je v sredo, dne 6. junija, poleg drugih tovarišev kopal v Dravi, doli pod železno brvjo, v tem pa ga je brž ko ne krč prijel ter je zginil v valovih. („N aš" cesar) Jurij vitez Schiinerer, mož pretiranih Nemcev in bauernvereina, se je budoval nad nečim časnikom na Dunaji, ker je ta za par ur prerano razglasil, da je nem ški cesar, stari Viljelm, umrl. Vitez Jurij je zato vdrl v pisarno tega časnika, z njimi pa še kacih mladih ljudi. Pri tem je vitez Jurij bojda vprašal, je-li „naš" cesar v resnici umrl. „Naš" cesar pa je v Avstriji Franc Jožef in livala Bogu, mi prosimo Boga. naj nam ga ohrani še dolga leta. Vsak torej sodi, da je vitez Jurij imel nemškega cesarja za „našega" cesarja. Koga je vitez Jurij imel v mislih, tega sicer ne znamo, toda kdor še drži z bauernvereinom, s tem pa tudi z vitezom Jurijem, tak je po pravici na sumu, da je malo domoljuba v njem. (Slovstvo.) Pri Kleinmayru in Bambergu v Ljubljani je prišel na svitlo spominski spis za mladino: Naš cesar 1848—1888. Knjižica ima podobo svitlega cesarja v barvah in več navadnih ter velja en iztis 18 kr., 100 pa 15 fl. (Pozor!) Ultranemška stranka Jurija vit. Schönererja pošilja tudi po slov. Štajarji za podpis prošnjo do ministra barona Pražaka, naj dela le-ta na to, da se g. vitezu odpusti kazen na ječo štirih mesecev. Tako prošnjo naj podpiše Nemec, če ga je volja, Slovenec pa je ne sme podpisati. Sploh pa opomenimo, naj si vsak slov. posestnik prevdari vsako prošnjo, kedar se mu ponuja za podpis, nemške pa naj ne podpiše nikoli. (Interpelacija) „D. W." strašno divja nad poslancema dr. Gregorecem in Vošnjakom, ker sta stavila vprašanje do ministra grofa Taaffeja, odkod pride neenako ravnanje c. kr. na-mestnije v Gradci pri potrjenji okr. odborov v Celji in na Ptuji. To njuno vprašanje izvira bojda iz sovraštva do c. kr. namestnika. No, nam se zdi, da izvira le njeno, „D W." divjanje zoper gg. poslanca iz sovraštva do slov. ljudstva gg. poslanca pa znata gotovo, kaj sta c. kr. namestniku dolžna in jima ne bode treba poduka po „Deutsche Wacht". (Nemir vesti.) Nek Mihelič, doma iz Vurberške župnije, bil je na sumu, da je bil pri tatvini v župnijski hiši pri sv. Petru pri Mariboru, a niso mu mogli do kože. Njemu pa se je cela stvar še le zdela nevarna ter je pisal prijatelju na Ptuji, naj mu potrdi, da je pri njem zaslužil lani več sto goldinarjev. Leto pismo pa je prišlo v roke sodniji in mož je prišel na novo v ječo. (Požar.) V viničariji grofa Herbersteina v Mestnem vrhu pri Ptuji je dne 24. maja jelo popoludne goreti ter je ogenj viničarijo in gospodarsko poslopje vničil. (Žganje.) V unem tednu se je J. Koren, doma iz Petrove, sicer pa svoje dni sluga c. kr. okrajne sodnije v Celji, obesil doli na hrvaški meji pri Rogatci. Mož je bil prijatelj žganja, to mu je tedaj brž ko ne zmešalo pamet. (Poboj.) Pri Mali nedelji je nek srborit sin posestnika v Kuršencih v pretepu smrtno ranil soseda Tom. Kšela. Le-ta bode težko ozdravel. Kaj pač naredi vroča kri mladosti in — pijančevanje! (Posojilnica v Mariboru)" je imela meseca maja 1888, dohodkov 39.980 11. 40 kr., stroškov 33.226 fl. 86 kr., toraj skupnega prometa 73.207 fl. 26 kr. (Pasji lovec.) Iz Prevalj se nam piše, da je nek delalec na fužinah vstrelil psa ta-mošnjega posestnika, to pa kar tik ceste. Celo ehk o bi bil koga, ki je v tem času prišel po cesti, zadel, kajti še le na drugi strel se je pes stegnil. V obče pa so tamošnji fužinski delalci malo prijazni slov. kmetu. Tako obnašanje delalcev pa jim utegne postativ nevarno. (Duhovske spremembe.) C. g. Jože Sever, župnik v Zavodnah, je dne 30. maja po kratki bolezni umrl v svojem 57. letu. Župnijo sooskrbuje č. g. Er. Rojko, župnik v Razboru. Loterij ne številke V Trstu 2. junija 1888: 8, 27, 32, 87, 4 V Lincu „ „ 42, 62, 32, 25, 71 Zalivala. Vsem prečastitim g. duhovnikom, osobito č. g. Bohincu, dekanu Braslovškemu za prelepe besede na pot v boljšo bodočnost, č. g. pevcem čitalnice Soštanjske in vsem župljanom, ki so se tako obilno pogreba vdeležili, našega nepo-zabljivega brata Jožefa Sever, župnika v Zavodnjem, izreka presrčno zahvalo Žalujoča rodbina. Oljnat firnež, tenko zdrobljen, trpetinov, kopalov in spiritov lak, vsake vrste suhe barve, barve, da si lehko z njimi barva vsakdo sam oblačila, bronaste, zlate in srebrne in vsake sorte čopiče priporoča za prav nizko ceno IV. Itillcrbek v Mariboru, Gosposke ulice. Razprodejalci dajem poseben odpuščaj. Ceniki prosti. 1-3 A < m \s~w * V/ V "" Mnzbo i*ce 5 oseb, dobro izučeuih v vsakovrstnih gospodarskih delih. — Krčma se išče v najem, Naslov povč administracija „Slov. Gosp." 3 3 Nlomšekovih zbranih spisov IV. knjiga: rnzlic-no lilugo (I. del: šola in odgoja str. 180; II. del: nar. politika in pa narodno gospodarstvo str. 183—354; III. del: razua pod-učna tvarina str. 357—428) dobiva se izvod po 1 gkl. pri izdajatelja: Mili. Lendovšek, župnik v Makolah (Maxau bei Pöltschach.) III. knjiga: životoiiiai str. 397. pa po 70 kr. Po ravnoisti ceni tudi po vseh slov. bukvarnah! Prva in druga knjiga sta pošli. Val. Oi-oaiio* i I» pesnij je še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr. Pete knjige: „Slomš. liRKtirMki listi" ni moči izdati, dokler niso za III. iu IV. tiskovni stroški poravnani! 6 VlliRnild uradno pooblaščen in zaprisežen civilni zemljemerec, inžener za vzfcoljšanje zemlje in za pogozdovanje itd. v Mariboru, Biirgerstrasse št. 42, opravlja vse premerbe, razmejitve in izločitve posesti postavno veljavno, sestavlja vse načrte in pisma, katerih je za to treba, za manj premožne še tudi pod ceno vsled uredbe c. kr. na-mestnije v Gradci z dne 12. febr. 1862 št. 2613, istotako napeljuje ali pa odpeljuje vodo z zemljišča, za tem izvršuje tudi stavbe na travnikih, iz domoljubja brez vsega plačila za samo povrnitev lastnih stroškov, na dalje napravlja gozdne naprave, cenitve in pregledovanje zem« ljišč. — To blagovoli p. n. občinstvo vzeti na znanje. 2-3 I Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je založila in natisnila naslednje knjižice: Svete pesmi za šolarje. Eden iztis vezan velja lO kr. "3PE Zbirka narodnih pesmi. Eden iztis vezan velja LO kr, Angeljska služba božja, poduk za strežnike ali ministrante. Eden iztis vezan velja £5 kr. Kdor 50 iztisov kupi, dobi 20°/o na" davka. Posamezni iztisi po pošti 2 kr. več. « k« I I ft » » I » I I P i » » ni tako močna, da bi funkcije naših orgauov silila, temveč le dobrodejno pa gotovo zdravilo, katero celo truplo uredi, zato tudi ne škoduje našim organom, ako so tudi delj časa rabi. Esenca ozdravlja vse želodčeve in trebušne bolezni, jeter in vranice, kakor tudi zlato žilo in telesno zaprtje, vodeniko, kronično hitrico in je izvrstno sredstvo proti glistam. Esenca se razpošilja v škatljicah po 12 steklenic za fl. 1.36 av. v. proti povzetji. Poštne stroške trpč p. n. naročniki. Na Štajarskem, Gradec: Eichler, St. Leonhardstrasse ; N e d v e d, Murplatz; — Aussee : Lang; — Bruck ob Muri: Langer; — Celje: Kupferschmied; — Gleichenberg: Fürst; -- Köflach: Bilek; — Lipnica: Russheim; — Ljubno: Fili-peck; — Ljutomer: Schwarz; — Maribor: Ban-calari; — Ptuj: Behrbalk; — Brežice: Schni-deršič; — Voitsberg: Guggenberger. 7 Priloga k 23. štev. „Slov. Gospodarja'.' 59. Računski sklep c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu za upravno leto 1887. --- A. Stanje. • Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Skupna svota zavarovalne Število Štev. Zavaro- delež- poslopij vrednost zavarovalnih vrednost zavarovalnih listov valna vrednost vrednosti nikov gold. listov gold. gold. gold. Dne 31 grudna 1886 je bilo stanje .... 93.339 217.466 127,084.932 13.339 33,534.216 227 58.576 160,677.724 Leta 1887 je priraslo: Po novem ustopu in ponovitvi minolih zavarovanj ..... Po povišanji vrednosti . Po zopetnem prejetji, oziroma po preklicu odpo-vedbe ..... 2.816 131 6.194 969 304 5,658.523 2,579.570 106 520 8.739 7 22,603.845 138.702 1 710 120 24.414 28,286 782 2,718.272 108.230 Skupaj . 99.2«6 224.933 135,429.545 22.085 56,278.473 347 82.990 191,791.008 Odpadlo je pa: Po izstopu..... Po stornab radi oporeka, podrtju, ker je bilo zavarovano dvakrat in ker se je premenil posestnik ..... Po znižanji vrednosti Po izključbi ex offo . Po preteklem začasnem zavarovanju in vsled požarov ..... 816 304 211 471 2.140 679 212 520 1.133 934.140 500.275 235.130 168.630 2,194.335 55 324 8 7.582 21.770 1,088.476 31.384 1.750 19,770.487 6 98 1.476 21.562 974.910 1,590.227 266,514 170.380 21,986 384 Skupaj 1.802 4.684 4,052.510 7.969 20,913.867 104 23.038 24,989.515 Toraj je stanje dne 31. grudna 1887 . . . 94.484 220.249 131,377.035 14.116 35,364.606 243 59.952 166,801.593 B.gGr O S p 0- V Dohodki. 1 a) Prenos iz gospodarstva leta 1886 ............... 2 h) Dalji prenos iz gospodarskega ostanka leta 1886 po sklepu zbora 24. maja 1887 Rezerva za doneske in premije iz lanskega leta, in sicer: a) za začasna zavarovanja .................. b) za trajna zavarovanja v znesku predpisanem za leto 1887 ....... Skupaj .... odšteti storni..................... Predpis doneskov in premij: a) za zavarovanja sklenena leta 1887 na novo in povikšane vrednosti..... odšteti storni..................... b) doneski za trpeča zavarovanja, da se pokrije potrebščina za 1888 ..... Zavarovalne knjižice in plačila za police............. odšteti storni..................... 5 Obresti od aktivnih glavnic tekočega gospodarstva........"... 6 Protizavarovalna provizija................... Škode. 1 Protizavarovalne premije.............. 2 Plačila za škode: a) Že plačane škode, za preiskavo in rešitev . odšteti deleži protizavarovalcev in en vrnen račun b) pridržano za nedognane škode....... odšteti deleži protizavarovalcev....... 3 Odpisani že predpisani doneski, ker se ne morejo iztirjati..... 4 Rezerva za doneske in premije v tekočem zavarovanju, in sicer: a) za začasna zavarovanja .............. b) za trpeča zavarovanja po za leto 1888 predpisanem znesku Skupaj odšteto protizavarovalstvo............. 5 Stroški za okrajne komisarje.................. 6 Upravni stroški, in sicer: I. Centralna uprava: a) Stroški za društveni zbor in za odbore poslane od njega, odškodnine za seje upravnemu svetovalstvu in plača za ude vodstva . gld. 7.816 43 b) Plača in drugi sistemizirani dohodki uradnikov in služabnikov zavoda „ 45.195 95 c) Najernščina, kurjava, svečava, tiskov., invent. reči in druge potrebščine za pisarno, inser., naročn. za časn., stroški za pravno zastop., izvanr. podpore in nagrade, doneski za pokoju, zaklad i. dr. neuvršč. stroški „ 19.601-27 skupaj .gld. 72.61365 TI. Stroški za zunanji urad, kot: Stroški za pota, opominjevanja in iztir-jatvo, poštnina i. dr. stroški zun. zastopnikov, stroški zavarov. revizorjev, ljublj. in celovške reprezentancije in posam. agentov, skupaj „ 17.102 58 Skupni upravni stroški . . gld. 89.716.24 Koleki, dohodnina, pristojbine za pogodbe, prejemnice, podelitve služb in državno nadzorovanje, potem postavni doneski požarnim brambam „ 17.066 62 skupaj . . gld. 106.782 86 Prenos ostanka iz preteklega leta Ostanek računskega leta ..... Skupni ostanek d a r s t y o. Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo S k u p a j gid. | kr. gld. | kr. gid. kr. gld. | kr. gld. kr. II g«. kr. gld. kr. gld. kr. 30.000 3.059 51 33.059 51 1 33.059 51 11.418 508.723 14 27 40.489 14.921 20 55 1012 36 52.919 523.644 70 82 520.141 2.295 41 62 55.410 15.757 75 86 1012 36 576664 18.053 52 48 24.663 1.457 28 81 517.845 79 78.238 2.409 07 52 39.652 89 ! 947 69 90 36 1012 36 103.849 3.936 25 69 558.511 04 2.688 22 23 38 23.205 514.590 47 93 4.763 87 95 11 75.828 15.490 55 29 64 3 97 07 878 54 7 517 112 15 56 99.912 530.081 56 22 2.665 6.616 35.025 82 87 72 4.676 1.122 9.506 84 24 18 61 10 90 89 7.404 7.750 44.531 59 90 1,133.010 14 146.276 99 1963 69 1,281.250 82 285.928 95.915 82 45 140.102 99 28.273 8.833 24 02 38.024 72 456 30 314.658 104 748 36 47 178.127 71 689 45 04 09 190.013 643 37 95 19.440 22 456 30 209.909 643 89 95 3.163 77 246 29 — — 3.410 06 11.786 514.590 38 93 42.730 15.490 64 29 982 25 55.399 530.081 27 22 526.377 1.833 31 96 58 220 14.797 93 24 981 25 585.580 16.631 49 20 524.543 31.098 35 77 43.423 8.291 69 96 982 87 25 83 568.949 39.478 29 56 91.056 20 15.575 56, 151 10 106.782 86 980.622 40 125.002 44 1677 48 1,107.802 32 33.059 119.328 51 23 152.387 74 21.274 55 286 21 173.948 50 C. Bi- Aktiva. Gotovina v denarnici ................ Gotovega imamo na dobrem: a) pri c. kr. poštni hranilnici........gld. 10.739'85 b) pri štaj. eskomptni banki........„ 37.025 72 c) pri štajerskih in koroških hranilnicah .... „ 989.554'25 Posestva (nezadolžena): a) Poslopje zavoda št. 18 in 19 v Sackstrasse v Gradcu gld. 135.238'42 bj Poslopje zavoda na Dunajski cesti št. 13 v Ljubljani „ 139.197 87 c) Stavbeni prostori in nove stavbe v kolodvorski ulici v Celovcu.............. 39.97825 Vrednostni papirji: a) '/i loterijsko posojilo 1. 1860 b•) posojilo Graškega mesta . 4% . 6°/o . 6% . 6% c) akcije avstro-ogrske batike d) prijoritete Franc Jožefove železnice . . 4% ej prijor. Ferdinandove sev. železn. (izd. 1886) 4°/0 „ (izd. 1886) 4°/„' f) „ . n (¡«d. 1887) 4°/o „ (izd.- 1887) 4°/o g) avstrijska renta v zlatu.....4% h) zastavna pisma zavoda za zastavna pisma štaj. hranilnice........5% Tekoče obresti od teh vrednostnih papirjev . Število komadov Nominalna vrednost Vrednost po kurzu v avstr velj. 81. grudna 1886 20 28 49 5 40 117 5 75 22 3 6 10.000 28 000 24.500 500 24.000 117.000 25.000 75.000 22.000 600 6.000 4.000 131 108 108 108 en kos 844 91 99 99 101 101 106 101 Znesek 13.125 30.380 26.582 542 33.760 106.470 24.812 74.437 22.264 607 6.360 4.040 5.067 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Posojilo mestni občini Graški........... Na ieto 1887 spadajoči delež od pristojbin za pogodbe in prejemnice . Razni dolžniki............... Na dobrem imamo pri protizavarovalnih družbah .... „ „ „ „ zastopništvu v Celovcu..... „ „ „ „ . „ y Ljubljani..... „ „ „ „ okrajnih komisarjih...... Dolžni doneski in premije: a) za trpeča zavarovanja, in sicer za prejšnja leta do 1886 ......gld. 917*32 za leto 1887 ........ „ 1.21167 gld. 2.128 99 b) za nova zavarovanja............ 10.914 50 Predpisani doneski za leto 1888 za trpeča zavarovanja...... 05 Znesek gld. kr. 11.453 1,037.319 314.414 348.418 92.000 726 15.609 8.247 290 972 2.701 13.043 530.081 2,375.309 1 a ii c a. Pasiva. 1 Rezerva za doneske in premije po odštetem protizavai"ovalstvu 2 Rezerva za nedognane škode po odštetem protizavarovalstu 3 Nepotegnena odškodnina po odštetem protizavarovalstvu 4 Nepotegnena darila............. 5 Nepotegneni stroški za sklicevanje in gašenje .... Nepotegnene podpore ............ Pristojbine za vinkuliranje, ki se imajo plačati meseca januvarja 1887 za IV. četrtino 1886 ........_......... 2% doneski za požarne brambe, ki se imajo plačati leta 1887 deželnim zakladom na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Nižeavstrijskem in magistratu Dunajskemu za leto 1887 ........... 9 Različni upniki.................. 10 Zavarovancem poslopij iz gospodarskega ostanka leta 1886 za leto 1888 namenjena povrnitev................ 11 Rezerva za kurzne diference: a) od vrednostnih stvari zavoda.......gld. 18.708 66 b) od vrednostnih stvari pokojninskega zaloga ... „ 1.885*50 12 Pokojninski zalog................. 13 Ustanovni zalog za ponesrečene požarne brambovce....... 14 Rezervni zalog.................. 15 Ostanki iz gospodarstva leta 1887: a) v oddelku za poslopja s prenosom iz leta 1886 . . gld. 152.387-74 b) „ c) „ premakljivo blago zrcalno steklo 21.274-55 286 21 Znesek ~ g'd. T1 568.949 906 16.878 39 29 105 352 12 402 11.683 73.473 20.136 69.207 6 002 1,421.194 173.948 2,375.309 T>. Rezervni zalog. Stanje rezervnega zaloga po računskem sklepu dne 31. grudna 1886 ................. Od tega treba odšteti: a) zavarovancem poslopij iz gospodarskega ostanka 1. 1886 vrh že po bilanci za 1886 prihranjenih gld. 52.000.—, po sklepu društvenega zbora, dne 24. maja 1887 še odkazana povrnitev.......gld. 21.473.54 b) ostanek gospodarskega ostanka leta 1886 prenesen na gospodarstvo leta 1887 . . „ 3.059.51 1,400.620 24.533 83 05 Ostaja toraj stanje rezervnega zaklada....... 1,376.087 78 j 1 2 3 4 Novi dohodki leta 1887. Ostali znesek dobitka poslopenskih deležnikov iz gospodarskega ostanka 1. 1885, kateri ni prišel v porabo...... Obresti aktivnih glavnic rezervnega zaloga ...... Celi dohodek zavodovih hiš v Gradcu in v Ljubljani . Drugi dohodki ............... 2.747 53.940 15.888 405 34 36 76 72 72.982 18 1 2 3 4 5 Skupaj Od tega: So se izbrisali doneski in premije iz prejšnjih let do vštetega 1. 1886 in drugi nepridobljivi in negotovi zneski .... Izbrisalo se je od konte posestev......... Pokojnine in odgojevalni doneski......... Pristojbinski nadomestki za nekretnine zavoda za leto 1887 . Davek in drugi stroški za poslopja zavoda in za ohranitev . 1.414 5.600 13.012 423 7.424 22 74 06 38 62 1,449.069 27.875 96 02 Stanje rezervnega zaloga dne 31. grudna 1887 ..... 1,421.194 94 Gradec, meseca januvarja 1888. Antoz vitez Spinler s. r., Franc Doser s. r. generalni tajnik. knjigovodja. Franc grof Meran s. r, Kari vitez Knafil Lenz z Folinsdorf-a predsednik. t. č. ravnateljski predsednik. s. r, Račun se je pregledal in se s knjigami sklada. Gradec, dne 14. aprila 1888. Ivan Hofmann s. r Edgar baron Ecker-Eckhofen s. r. Kari Fritscher s. r. (Ponatis se ne plačuje.) Za mizarsko delo V cerkvah. (oltarje, klopi itd.) in v farovžih se priporoča Anton Holzl, mizar v Mariboru, 2 3 __Elossergasse št. 4. Marijaceljske kapljice sa želodec, izvrstne pri vseh boleznih v želodcu. Neprekosljivo sredstvo zoper pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, uräk, smrad iz ust. vetrove, ri-ganje, kolike, želodčni katar, zgago, pesek v mehurju, preveliko slinjenje. zlatenico, bljuvanje, glavobol, če pride iz ž lodca, želodčni krč, za-| basanje', prenapolnjenje želodca z ¡jedrni ali pijačo, gliste, zlezenico. je-ternico in hemeroide. Cena stekle-uice s podukom 35 kr., dvojna stekl. Varstvena znamka 60 kr. Osrednje pošiljateljice lekarne Karla Brady v Kromerižti (Moravsko). Marijaceljske kapljice niso tajno zdravilo. Obstojni deli so pri vsaki steklenici v poduku napovedani. frnvp m» dolu» v vmeli IpKai-nal». Svarjenje! Prave Marijaceljske žel. kapljice se večkrat kvarjajo in ponarejajo. Znamenjo. da so prave, mora vsaka steklenica v rudečem, z gornjo varstveno marko previdenem zavitku biti in v poduku, ki je pridjan vsaki steklenici, mora še opomnjeno biti, da je v tiskarni H. G useka v Kromerižu tiskan. Prave se dobč: Aussee: lekar K. Lang; Celje: lekar Kupferschmied; Fiirstenfeld: A. Schrükenfux: Judenburg: K. Unger; Gradec: A. Nedved; Gleichenberg: Dr. Ernst Fürst. 21—52 J. 4-10 ZÜIÜKA. ) domaČih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. ;S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. ) Odobril br. Edvard Banedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Kor. } Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni tiskarni" k v Ljubljani, Gosposke ulice štv. 12. Stane 40 kr., po pošti kr. Radenska slatina je edina mineralna voda na svetu, katera ima toliko litija v sebi, zato se rabi posebno proti protinu, žolčji in mehurji bolezni. Vsled obilja ogljikove kisline in natra se priporoča tudi pri želodčni holezni, hemeroji-dah in nahodih. Radenske železne kopelji blednico in žen-\\ijjV^^ ske bolezn itd Prospekti brezplačno in fran ko v kopališči Radenskem na Štajarskem. 3—26 Zaloga v vseh večih specer. prodajalnicah in gostilnicah. "Tiiniaru mini mili 1 Proti tori zavaruje po najcenejših, določenih premijah, pri katerih se polovica odstotkov, oziroma ena tretjina odstotkov naprej vpnsti, ter se le v slučaju škode doplačujejo, glavni zastop v Gradcu, Thonethof, Pfarrgasse štv. 2, ogersko-francoskega zavarovalnega društva (Pranoo-Hongroise.) Poroštveni zaklad znaša 9 milijonov goldinarjev v akcijah. gJ ______v vl> Skoda se ročno ceni in se točno plača. Prošnje takih, kateri hočejo prevzeti zastopništvo, naj se vložijo pri glavncni zastopa v C«radon, kjer se vse potrebno pismeno ali nstmeiio izve. 3r*remije tucli lahko vsaki po žetvi plačuje. 2-2 Ker se počne žetev, c. k. pri V. vzajemna zavarovalnica zoper požar v («radci vse svoje p. n. gospode kmetovalce vljudno opozoruje, da zavaruje ona zraven Hiš in vsak-terega pohištva, strojev, živine itd. tudi pridelke na njivah in seiiožetili zoper požar po mogočno ugodnimi pogodbami. Dotična vprašanja se vljudno vselej razjasnijo v zavarovalniČnih kanc-lijah (Gradec, Sackstrasse štv. 2«), kakor tudi pri glavnih zastopništvih v Celovci in v Ljubljani in pri vsakem okrajnem zastopniku, kjer se tudi zavarovalne ponudbe sprejemljejo. C. h priv. vzajemna zavarovalnica zoper požar v Gradci, Okrajno zastopništvo v Gra&ci meseca majnika 1888. (Ponatis se ne plačuje.) 1-6 I^otrclilo. Umetnijska trgovnica g. J. B. Purger v Grodenu v Tirolali je izdelala letos za tukajšnjo župnijsko cerkev podoba Izveličarja in poprej M. B. Lurške. Le-te ste umetno pravilni, nežni in lepo izdelani ter sploh zadovoljujete in se hvalite. Z ozirom na to lehko priporočam vsem cerkv. predstojništvom lastno delalnico. Anton Fischer, župnik. Grodenska rezljarija podob sluje že stoletja. Umetalnost in ročnost prebivalcev Gro-denske doline, ki živ£ iz večine od tega dela, ste vstvarili posebno v rezljanji svetih podob čudovite stvari. Večja delalnica za cerkvene stvari v Grodenu (v Tirolah) je J. B. Pnrgerja (vstanovlj. 1800), ki se lehko priporoča za izdelovanje cerkvenih in domačih oltarjev, taber-nakljev, križevih potov, božičnih jaslic itd. v oziru na umetalno, pravilno delo in nizko ceno. Mnogo pritrdil cerkv. predstojništev in višjih uradnij hvali te izdelke Purgerjeve delalnice. Krajevnimpotovalni slovnik A a. avstrJjsko-ogerske dežele, sestavljen od Josipa pl. Kendler in Leop. Siller. 7rajevni in potovalni slovnik J\skt! dežele in vse železniške, poštne, parobrodne in brzojavne postaje z imeni železniških in paro-brodnih podvzetlj, zato potrebna in imenitna knjiga za vsakega. Frajevni in potovalni slovnik, J\metnih razmerah, posebno imenitna knjiga za c. k. vojake in vojaške uradnike, ker se v njej nahaja natančna lega vsacega kraja avstro-ogerske dežele, posebno važna tudi za poštne, železniške in brzojavne uradnike. 7ra]evni in potovalni slovnik ZJTll J\vsakega odvetnika, bilježnika, sodnika itd., ker je pri vsaki vasi politični in sodnijski okraj pri-djan, tudi za vsakega oskrbnika, fabrikanta, trgovca, popotnika im- in exportirja itd., ker jo pri vsakem kraju po ta, železnica, oziroma zadnja poštna železniška postaja pridjana. rajevni in potovalni slovnik pride na svetlo v 30 zvezkih po 3« kr. ali cena za celo knjigo 7 gld. in se dobi pri vseh knjigarjih, kakor tudi pri založniku Leop. Siller, Dunaj I., Griinangergasse 1. 6—10 BtBSr- Posamezni iztisi po pošti f« kr. več. „Poduk za sv, birmo" i'«»« IO Ar. -»3 Lepi spin za sv. ti! Se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru „Duhovni vrtec" ali „Tfcfolitvenik" za katoliško niladež s pdnkom za s?, birmo. Vezan v črnem usnju z zlatim obrezkom brež kopče.......gld. —.85 Vezan v črnem usnju z zlatim obrezkom s kopčo . . . „ —.95 Vezan v chagiin s tesnim okvirom in s križem.....„ 1.70 Vezan v chagrin z okvirom iz nikeljna......„ 1.80