IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« — UREJUJE URFDNIsKI ODBOR -GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL.: UREDNIŠTVO IN L'PRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 — TEKOČI RA«UN PRI KB V KRANJU ŠTEVILKA 607-70-1-135 LETO XIV KRANJ, EONE EUEK, 25. SEPTEMBRA 19« m A ŠT. 109 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK — OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK — OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN G L A S I L O SOCIALISTIČNE Skupni plenum ObSS in Občinskega odbora SZDL Jesenice Ekonomske enote - pot do boljšega gospodarjenja POSPEŠITI JE TREBA IZDELOVANJE PRAVILNIKOV O DELITVI CD IN OD ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Preiekli petek je bil na Jesenicah skupni plrnum Občinsko^ "ndtkalnega sveta in Občinskega odbora SZDL Jesenice, na katerem so govorili o gospodarjenju v I. polletju v jeseniški občini in o uvo-Javljanju oblik neposrednega upravljanja v delovirh kolektivih. ^ poročilu o izpolnitvi družbe- ki spričo spremenjene strukture načrta jeseniške občine za •^ošnje prvo polletje jo bilo na Wenumu mod drugim ugotovljeno, J° bilo pri gospodarskih orga-J^acijah planirano za letos 2974 '•ijonov dinarjev, medtem ko je vloženo le 652 dinarjev aH 21 T^totkov. Pri negospodarskih in-^sticijah je bilo za letos plani-1534 milijonov dinarjev, "*dtem ko jo bilo realizirano 630.8 ^'ijona dinarjev, ali 41,1 odstot-■ Dejanski obseg investicijske prošnje pa je v jeseniški občini jj^ej večji kot je prikazano, to Zatf), ker precejšnje število in-^icijskih del še ni plačanih. ^viike, ki smo jih navedli, se ^T^šajo le na plačano investicij-° Potrošnjo. Neplačane situacije opravljena deLa na posameznih Jcktih pni negospodarskih inve-"^'jah torej znašajo 334 milijo-r^7 *W tisoč dinarjev. Po podat- so bili navedeni v poročilu, kjh, ki gospodarske investicije v jese-r~ občini v vseh panogah nizko ^yizirane. Predvsem velja to za čil e:!:?,^rla, ^i doslej še ni uresni-* Predvidenih posojil za 6vojo ,.. "Opstrukcijo. Investicije po osta- 8osrxxlarskih panogah pa so še raz\< ^Ustr ^^jesavski dolini itd negospodarskih investicijah '•zvoju, predvsem velja to za ijo, turizem in gostinstvo v 'ZTr>vn nižjo realizacijo invo.li-£ Problem plačevanja, posebno "c Dl-v_l_ _^ ___.... ._____.. Jflede na omejitev investicij- sredstev po novih gospodar-predpisih, j^uto produkt je bil v jeseni*M materialnih stroškov po novih gospodarskih predpisih, povečuje materialne stroške (surovine, transporti itd), hkrati pa znižuje narodni dohodek. Ostale gospodarske panoge bistveno povečujejo narodni dohodek, tako v primerjavi z letnim planom, kot z istim obdobjem lani. Delni vpliv na porast narodnega dohodka v ostalih panogah imajo turli cene, formirane v zadnjem obdobju. Preče] živahna razprava jc bila j tudi okoli uveljavljanja oblik neposrednega upravljanja in o pripravljanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in čestega dohodka. Po mnenju nekaterih članov plenuma se je uvajanje ekonomskih enot. na primer v Železarni kot obliki neposrednega upravljanja, izkazalo zelo koristno. V Železarni imajo ekonomske enote že dva meseca. Ko so jih ustanovili, so bili zelo skeptični, ker so mislili, na bodo delavci gledali na ta način neposrednega upravljanja le skozi svoje osebne dohodke. Praksa pa je pokazala čisto drugače. Bili 60 presenečeni, ko so videli, da delavci posameznih ekonomskih enot zelo trezno odločajo o tej ali oni stvari. Drži pa, da so kje še nepravilnosti, ki so se pokazale šele sedaj, ko so upravljanje na 31 ekonomskih i not. To pa zato, ker je prej celotno podjetje lahko precej lažo preneslo ta ali oni problem, kot 1 ga sedaj manjša ekonomska enota. Od neposrednega upravljanja pa je odvisna tud: delitev osebnih dohodkov m čistega dohodka. Tudi o tem so člani petkovega plenuma zavzeli odločno stališče, in sicer, da se kar najbolj pospeši izdelovanje pravilnikov o delitvi OD in CD. To pa ne zaradai tega, ker določa zakon, da morajo biti gotovi do novega leta, marveč zaradi toga, da bodo izdelani trezno in da ne bodo nastala prevelika ne-M. Zivkovič j Novi predel Jesenic bo v bližnji prihodnosti dobil še en nov objekt Polletna realizacija družbenega plana na Gorenjskem neindustrijs Letos smo pričeli uveljavljati novi gospodarski sistem Ta je že v prvem polletju povzročil določeno pozitivno ekonomsko gibanje. Politiko zaposlovanja delavcev smo vodili v tem času zelo smotrno. V gospodarskih organizacijah srmo začeli formirati ekonomske enote in ustvarjati posebne ekonomske odnos? celo med podjetji. Delovni kolektivi čedalje bolj stremijo za čimbolj racionalno izkoriščanje vseh proizvodnih faktorjev. To je za narodno gospodarstvo našega okraja pomembno tudi zato, ker je splošno znano dejstvo, da naše gospodarstvo lahko zaposli vse delavce in tako v tem pogledu nimamo presežka. Število zaposlenih v industrijskih panogah se v letošnjem prvem polletju v primerjavi z ustrez- decentralizirali delavsko samo- nim lanskoletnim obdobjem prak- Plenum ObSS Radovljica tično ni povečalo, medtem ko 60 je število zaposlenih v neindustrijskih strokah povečalo za 13 odstotkov. Tak tempo oziroma Pi napram letnemu družbene- ^ načrtu realiziran 55 odstotno, (jar Jo za j.teniško komuno zelo kn^n°' l*a7(>ri gradbeništva in j/^unalnih podjetij, ki so deloma j"*1 planom, je v vseh drugih po-•Poda, 'nskih panogah presežen pla-i bruto produkt, kot osnovni . >ent vsega gospodarskega raz-Narodni dohodek je v jeso-j0 j. ODcini precej padel, in sicer v Djl v prvem polletju realiziran letnim družbenim j^om 37 odstotno. Zmanjšanje ^^odnega dohodka se nanaša le žustri jo, to je na Železarno, Majhno razočaranje Novinar sem, in od plonumov vedno veliko pričakujem, in miri: m. da upravičeno. Na plenumi h se zbere precej ljudi, na dnevnem redu pa so skoraj vedno pomembni problemi, o katerih naj bi člani plenuma razpravljali in potem na osnovi obširnih razprav izoblikovali skupno mnenje. Toda vse ore-vet krat ugotavljam, da mnogi plenumi ne potekajo tako, kot bi morali. Pretekli petek popoldan je bil plenum Občinskega sindikalnega banju osebnih dohodkov, o številu sveta Radovljica. Udeležba je bi-J zaposlenih in o drugem. Več bola zelo dobra in vse je kazalo, daj mo o tem pisali v eni prihodnjih , '"''»Nj ?<1 icptembra (T.) 1,1 lop!, V Bohinju je bilo danes izredno prav nič Jesensko. V Ukancu, okoli hotela /Jato |;K " /btiiii, i,.|iko ljudi kol *c nikoli. Hllo Jih Je več kot 10 4h,' r™J-rJl In materice so prignali živin« • Zlatoroga pa Jih |g po/.dravll Franc Cvetek — Ukc, 'H;, " '.i s.IMvcc P > .:>.»;. komisija je ocenila I rope In pode »kuD " • u nagrad« U CalolCtnl Inid v planinah, folklon.a " H) liol.'in j '.. narodne plese, ud katerih so ' i.,." , 1 oniačl |„ tuji turisti ter Izletniki posebno pozdravili onega v|^h '"• Dv., ,, l.< potom ob Upih domačih W.L Inniarskl plec. ki sc jc popoldan razvU v pravo k0 '.»J....J,. se bo po analizi gospodarjenja v 60 gospodarskih organizacijah z območja radovljiške komune, razvila obširna in tehtna razprava. Analiza je nakazala vrsto zanimivih ugotovitev, za katerimi je moč zaznati veliko problemov jn težav posameznih gospodarskih organizacij, ki jih številke same ne mo-rvjo razložiti. Skoraj vsi člani ole-numa so analizo prejeli toliko časa pred zasedanjem plenuma, da bi jo brez težav lahko pregledali in se pripravili na razpravo. Zato nikakor ni bilo neutemcljeno pri-i likovanje, da bomo na plenumu lobili odgovor r.a primer na vpm-anje, zakaj nekatere organizacije niso mogle izpolniti polletnega plana, ali na kakšen način je mo- r o, da v nekem podjetju izplačujejo osebne prejemke do vi*ino oOOO dinarjev, obenem pa todi take nad TOO.OOO din. ali knko po-' oka jo pripravo na sestavo novih ni nvilnikov o delitvi dohodka itd. Toda o vsem tem danes ne morrm ničesar napisati, kor razprava takih odgovorov skorajda ni dala. Mislim, da smem trditi, da jo bilo zolo veliko udeležencev pl<*nu-ma tu le zato, da bi poč nekdo z.JiKtopal gospodarsko organizacijo, mislim — formalno zastopal. Co naj to pomeni, da sindikalni vo-ore Plrstenjnkove. Slikarka razstavlja tok ral le akvarele, ki Jih jc naslikala letošnjo ponikni, ko se Je mudila v /.druzeni •r.iliski republiki. Iti/ t.i\.i Im> iMlprta do 10. «»klo bra. številk Glasa. ML S. struktura politike zaposlovanja jc popolnoma v skladu z ekonomslco političnimi cilji našega družbenega razvoja. Celotni dohodek gospodarstva okraja Kranj je realiziran oziroma presežen v primerjavi s prvim polletjem za 12,4 odstotka; v prvih šestih mesecih letošnjega leta smo torej realizirali 49,97 odstotka planirane kvote celotnega dohodka za leto 1961. V prvem polletju letošnjega leta kažejo zelo dinamičen porast predvsem neindustrijske panoge, medtem ko za industrijo to ne velja v celoti. Neindustrijske, panoge so namreč v prvih §estih mesecih letos realizirale že 56,7 odstotka letnega plana. Nekako z enakim tempom 6e je gibala tudi realizacija narodnega in čistega dohodka. Spričo novih predpisov o delitvi dohodka med gospodarskimi organizacijami in družbo ter 6timula-tivnejšega sistema notranje delitve dohodka je močno porastel čisti dohodek in vzporedno s tem tudi Pred seio 0L0 Za jutri, iorek 26. septembra, je napovedana seja Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Na skupni seji bodo odborniki obravnavali poročilo o delu Zavoda za prosvetno pedagoško službo okraja Kranj in poročilo o realizaciji okrajnega družbenega plana v prvem polletju letošnjega lcla. Okrajni ljudski odbor Kranj jc na ločenih sejah marca letos obravnaval predlog sveta za turizem in gostinstvo o ustanovitvi Zavoda 7.a izgradnjo Velega polja. Pred-IojT je bil sprejet s tem, da se odločba o ustanovitvi izda, ko bodo potrebne sklepe »prejeli todi ostali ustanovitelji zavoda. Pred Izdajo odločbe pa mora svet za gospodarstvo poročati ljudskemu odboru o stališčih, katere so zavzeli ostali ustanovitelji. Ker je oddelek za gospodarstvo omenjene pklepe že prejel, ho o tem svet za ?roM>odar>;tvo poročal na jutrišnji seji. Prav tako bodo na skupni seji imenovali tudi pristojni organ za likvidacijo okrajnega gozdnega sklada. ljali In sklepali o spremembi odloka o si-stemi7.ac.iji delovnih mest pri okrajnih sodiščih v Kranju, Radovljici in Skofji Loki. Med preostalimi točkami ločenih sej bodo obravnavali garancijsko izjave za -Prireditveni paviljon Bled«, in predlog pravil Zavoda za gospodarski razvoj Kranj. O pei;-li-tvl statutov trgovinske, obrtno-komunalne in gostinske zbornice ter statuta Okrajne zveze kmetijskih zadrug Kranj pa bodo razpravljali samo odborniki zbora pml7vajalcev. N. K. Realizacija občinskih proračunov Občinski preračuni so bili planirani v višini 2.899 milijonov din. Ker se sredstva, namenjena za financiranje šolstva, ne omejujejo, bo znašala 10 proeentna omejitev predvidoma 20.1 milijone dinarjev. Razpoložljiva .si—dstva bodo tako znašala predvidoma 2.69G mili.jonov Na ločenih sejah bodo zaprisegli i dinarjev. Do 31. julija je doteklo še nekateri odborniki, ki sia Jih iz-I v občinske proračune 1.631 mllljo-volila Ob i o Skofja Loka In OblvO nov dinarjev, kar predstavlja fi0,5 Radovljica, nakar bodo razprav- | odstotno realrzaeijo. zdravstveni dom je že v gradnji panoge čisti osebni dohodek. Zanimivo pa bi bilo ugotoviti, kar pa je skoraj nemogoče, kako je vplivala na porast čistega osebnega dohodka delovna storilnost. Čisti osebni dohodek je namreč precej porastel na račun zmanjšanih družbenih obveznosti. Celotni dohodek je bil v letošnjem prvem polletju v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem presežen v vseh industrijskih strokah. Izjema je bila le tekstilna industrija, ki ni dosegla planiranih postavk zaradi občutnega izpada davka na promet proizvodov v prvi polovici letošnjega leta. Največjo realizacijo planirane kvote celotnega dohodka je v prvih šestih mesecih dosegla grafična industrija (67,8 odst.); njej pa sledijo industrija papirja (56,1 odst.), živilska industrija (54,8 odst.), elektrogospodarstvo (52,1 odst.), lesna industrija (50.0 odstot.), gumarska industrija (49,8 odstot.), industrija usnja in obutve (49.7 cdstot.), kemična industrija (48,6 odstot.), črna metalurgija (48,1 odstot.), industrija gradbenega materiala (46,7 odstot.), kovinska industrija (46,0 odstot.), elektroindustrija (46.3 odstot.) in tekstilna industrija (45.8 odstot.). Skupno je torej industrija v prvem polletju realizirala 47.8 odstotka planiranega celotnega dohodka. Iz navedenega pregleda povzemamo, da je v prvem polletju doseglo oziroma preseglo plan 5 industrijskih strok, in to predvsem spričo nemotenega oskrbovanja t materialom in surovinami, kakor tudi zaradi ugodnih hidroenergetskih razmer pri proizvodnji elek-troenergijc. Tik oziroma nekoliko pod planom so štiri industrijske stroke, medtem ko so prav tako štiri industrijsko stroke ustvarile precej manj celotnega dohodka, kakor pa so ga planirale. Tako je realizacijo plana pri industriji gradbenega materiala ovirala dobava strojev, sezonski značaj te proizvodnje in deloma tudi neugodne tržn-.-; razmere. Zakasnela doba mehanizacije je hromila realizacijo tudi v kovinski industriji. Vse neindustrijske prunoge, razen obrti, so presegle postavljena planske naloge za letošnje prvo polletje. K temu je pripomogla večja delovna storilnost oziroma aktivnost v proizvodnji in uslugah, kakor tudi porast cen, korektura marž in uvedba postrežnine v gostinstvu. OBRAZI poiau imniniiii':iiiii!iir.wttiiiniH»iHiHiiiiHiiiiHi!i:ii!iiiii!iiiHiii!iiH limu r*ni so bili namreč tudi "stev.lni kadilci) opazoval govornike. Tine — doma so ga klicali kar TinaČ — vseh besed ni razumel in tolažil se je z mislijo, da jc premaht "študiral. 2ato je ob (zanj nezanimivih) razpravah ocenjeval starost govornika, ki je tedaj stal za govorniškim pultom. Noie in naše ■ ■ Tine je stopil v dvorano, sedel Nenadoma je postala tudi za v zadnjo klop, stoje ttike dlani Tinča razprava zelo zanimiva. Za polohl na kolena in se sele po- ptUt je stopil možak, Tinač je oce- tem ozrl po ljudeh. Seveda, seio nil njegovo starost, njegov sosed je zamudil in bilo ga je sram pa je zamrmral: »Aha, ta pa je Nekaj ta a \e sedel nepremično vodilni . . .* m skozi zadimljen zrttk ( tr rfvo- Mož, ki ga je Tinač »vzel na piko*, je začel govoriti. Njegove besede je razumel, vendar pa mu kljub temu ni slo nekaj v račun. V ušesih so mu zvenele govornikove besede: *...da> to se izplača. Pon::sl:te, čc jaz vržem tja nekaj milijonov investicij, se mora proizvodnja povečati. To trdi tudi moj znanec. V njegovem podjetju so modernizirali . . .* 7 imti se s tem strinja, le besede »vržem« in »njegovo podjet M« mu ne ugajajo. On je namreč član delavskega sveta, in — četudi jc malo "študiral, ve, da bi lahko omenjeni mož takole povedal: »Pomislite, če nas kolektiv investira toliko in toliko, se mora proizvodnja povečati. To trdijo tudi v sosednjem podjetju.* P.]. uiininniimniiiii!i;niin!iiimni!ira^ STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 2 5. septembra l*1 Posvetovanje v Stolicah V vasi Stolice pri Krupnju (Srbija) je bilo 28. septembra 1941 odločujoče vojaško in politično posvetovanje, na katerem jc govoril tovariš Tito. Na posvetovanju so bili člani CK KPJ, člani Glavnega štaba NOV in POJ in komandanti večjih partizanskih enot iz raznih krajev Jugoslavije. Posvetovanje je bilo pomembno za ves nadaljnji razvoj oboroženega upora, za postavljanje prvih temeljev ljudske oblasti ter za pravimo ocenjevanje političnega stanja v deželi. Po smernicah tega posvetovanja so zatem ustanovili glavne štabe NOV in POJ po vseh republikah, organizirali so večje oborožene enote, povabili vse poli-tičnene skupine in grupacije, ki se niso družile s sovražnikom, za Vzdrževanje cest Preddvor (R. C.) - Na 4. redni seji krajevnega odbora v Preddvoru so razpravljali o koristenju proračunskih sredstev, o zemljišču ob jezeru Crnjava, o koristenju zemljišč, ki so družbena lastnina in katere koristijo razne organizacije nadalje, o nekaterih socialnih podporah in komunalnih zadevah. Tudi o vzdrževanju cest je bilo precej govora. Glede ceste Preddvor—Breg so sklenili, da jo bo treba razširiti in urediti odtočne jarke. Ugotovili so, da za cesto Možjanca—Tupahče vsako leto porabijo največ *ajjredstev. To je dokaj strma gorska cesta, kT jo voda ob večjih nalivih razdira. Temu so delno krivi tudi vozniki vprežnih vozil, le-ti z verigo pri-vežejo eno kolo voza, da drči. Seveda kolo pri tem razkopava cesto. Deževnica tako nastale ko-lesnice nadalje širi. Zato je bilo sklenjeno, da se koristnikom ceste prepove zaviranje vozov na ta način. Gramoz bo dražji? Krrnj (R. C.) - Na 15. redni seji je Svet za komunalne zadeve ObLO Kranj razpravljal tudi o predlogu splošnega gradbenega podjetja »Projekt« iz Kranja glede potrditve novih cen za gramoz. Sve' je ugotovil, da sedanje cene gramoza, z ozirom na pogoje črpan;.; v gramoznici v Naklem, po. m u •: reza jo. Svet jc tudi ugotovil ,da podjetje verjetno ni izpc'r.ilo vseh obveznosti v zvezi s pc sodbo z Občinskim ljudskim cdbe.-om, po kateri jc dobilo gramoz-to v eksploatacijo. Sklenili so, da se najprej ugotovi, če so bili pogoji, pod katerimi je bila gramoznica izročena v eksploatiranje, izpolnjeni. Na podlagi teh ugotovitev bo Svet na prihminji seji ponovno razpravljal o predlaganih cenah. Se prej pa oodo pregledali cene gramoza v ostalih krajih Slovenije, katerim bo treba prilagoditi cene gramoza v kranjski občini. enotni boj za svobodo, znova so poskušali s prigovori pridobiti Draža Mihajloviča, začeli so postavljati prve narodne odbore kot zarodek revolucionarne oblasti in podobno. Na osnovi dotedanjih izkušenj je posvetovanje v Stolicah začrtalo jasno in edino pot revolucionarnemu gibanju pri nas. Kamniškim borcem Dne 26. septembra 1941 sta Boris Kidrič in Edvard Kocbek na Podmelniku izročila Radomeljski četi posebno zastavo, s katero je to partizansko enoto odlikoval CK KPS in IO OF Slovenije za uspešen boj proti Nemcem. Na trgu v Kranju Pred 12 leti - 25. septembra 1948, je bilo na trgu v Kranju veliko protestno zborovanje. Več kot 3 tisoč ljudi je ogorčno protestiralo proti lažnim obrekovanjem našega vodstva in naših revolucionarnih pridobitev, ki jih je širil Inform bro. Na zborovanju je govoril tovariš Bračič. •w.....iMMiiijnninn 'iniirniiiiiiiiiniiiiminmninnfiifliRnii^ Ljudje in dogodki " ur j e Afriško Por V zapisnik o letalski nesreči generalnega sekretarja Združenih narodov Daga Hammarsk-jolda niso še vnesli podatkov o vzrokih strmoglavljenja za nočne polete opremljenega letala. Ne glede na to. kaj bo odkrila preiskava preiskovalne komisije, jc na dlani spoznanje, da so smrt »svetovnega potnika« zakrivile iste sile, ki so neka! mesecev pred tem krvoločno obračunale s pokojnim Patriceom Lumumbo. Premier osrednje kongoške vlade Cyril Abdula je po leopoldvllskem radiu povedal bolečo resnico, da je bil »diplomat miru* Hammaskjold žrtev tistih finančnih krogov, ki jim je človeško življenje vredno manj od grama bakra ali urana. Trenutno vojaško zatišje in sporazum o prenehanju sovražnosti, ki sta ga podpisala Combe. ki je v spremstvu rodezijskih raketnih lovcev priletel na razgovore v Ndolo, in zastopnik Združenih narodov v Kongu, ocenjujejo kot vodo na mlin katanškim secesionistom, ki bodo s pridobljenim časom znali utrditi svoje vojaške položaje. Neodločnost združenih narodov je tudi tokrat pripomogla, da se dogodki v Katangi niso razvijali tako, kot so pričakovali. Sporazum o premirju pomeni poraz za Združene narode, ne toliko v vojaškem kot političnem pogledu. Kajti vsakomur, ki pozna kongoške razmere, je znano, da vračanje na status quo ni nobena rešitev in da bo prej ko slej prišlo do novega obračuna. Premirje sicer prepoveduje premike čet In okrepitve, pravijo pa, da se po jutru pozna dan in če je tako, ne kaže, da se bedo v Katangi držali določil sporazuma. Katanške čete so namreč v zadnjih dneh prešle v ofenzivo in močno zboljšale svoje položaje, tako da je položaj »medlih čelad« v vseh oporiščih v katan-ški pokrajini precej slabši, kot je izgledalo na začetku. Spor v Katangi in oboroženi spopadi med katanškim orožni-štvom, ki mu poveljujejo evropski plačanci, in »modrimi čeladami« je v političnem smislu odkril, kdo stoji za političnimi težnjami Moisa Combeja in od kod dobiva podporo, da se lahko po-» stavi po robu oboroženim enotam svetovne organizacije. Velika Britanija, ki je ves čas kongoške krize, ko je bil katanški režim še utrjen in ko mu ni grozila nevarnost, nevtralno spremljala dogodke v Kongu, je v teh dneh odkrito stopila na stran plačanca Combeja in mu v usodnem času velikodušno ponudila roko. Ni težko razumeti, kaj je spravno Britanijo tako daleč, da je morala tvegati svoj ugled v konrroškem zapletu. Znano je, da so angleški ekonomisti nazivali Katango z »afriškim Porur-jem« in da imajo angleški tovarnarji svoje visoke zaslužke tudi od zlata, cinka, magnezija, bakra in urana iz katanških rudnikov Kipusija, Misnou in Rivu. Ka-t.inga za zahodni svet že vrsto let pomeni botat rudnik zaslužkov, kajti po prirodnih bogastvih se Katangu težko primerja s kakšno deželo v Afriki in na svetu. Kljub temu pa katanško prebivalstvo od tega bogastva nima ničesar, razen praznih želodcev in slabih življenjskih razmer, v katerih živi. Belgija je ves čas pred osamosvojitvijo Konga kovala zaroto, da bi odcepila Katango od osrednje kongoške oblasti. Predvidevali so izgubo kolonije, toda zadržati so hoteli svof denar. Rešitev je bila v Coi. ejevl stranki »Konakat«. Pred tem so izšolali Combeja na banketih v evropskih prestolicah, kjer jc v smokingu in metuljčku zbiral izkušnje za samovlado in teror. Pet do samovlade in političnih ciljev, ki si jih Je zastavil Combe « svojim orožnišivotn in evropskimi plačanci, je bila krvava, kajti ni zaman pobil 150 tisoč prebivalcev plemena Balubo, ki so s* mu upirali z vsemi sredstvi. V angleške, belgijske, francoske in ameriške blagajne so se stekali dobički iz »afriškega Po-rurja«. Vse te države so vsaka po svoje s svojim trnkom lovile bogastva v tej pokrajini »črnega« kontinenta. Po drugi strani so pariški listi odkrili, da je tnj kapital, predvsem belgijska, dal Combeja okoli 200 milijonov dolarjev »Črnih kreditov« za nakup najmodernejšega orožja in tujske legije. Ta denar so katanški plačanci pognali skozi cevi pušk n* nedolžno prebivalstvo in na »modre čelade«. Obstaja celo podatek, da J* preko 3 tisoč nekdanjih hitlerje-vih vojakov našlo kruh v vrstah Combejevega orožništva. To je vsekakor zaskrbljujoč podatek. iiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim MiiiiinnimiflM^ Gradnja novega šolskega poslopja v Tržiču lepo napreduje. Ce bo dovolj sredstev, bo šola že letos pod streho SENCURJANOM MANJKA SREDSTEV ZA KOMUNALNO DEJAVNOST Prihodnie leto gradnja nove šole Šenčur, 21. septembra — (B. F.) — Včeraj zvečer je bila v prostorih krajevnega urada izredna seja krajevnega odbora. Odborniki so razpravljali o dosedanji gr*;pokir-ski dejavnosti na njihovem območju in o potrebah, ki jih še vedno imajo. Tovariš Fojfcar. upravitelj tamkajšnjo osemletke je predvsem orisal potrebo po "radnji nove šole in stanovarj-4cegn bloka za prosvetne delavce. O problemu elektrifikacije je go- Ccrkljah gradijo novo bencinsko iiiiiiiiiiiiiiiimiiBiiMimiH voril Karel Ajdovec. Električno omrežje je na šenčurakem področju te povsem dotrajalo in je tudi prešibko za vse potrebe. Zaradi tega je tudi. problem, kako urediti javno razstvetljavo. Jože Kern jc govoril o nujnosti ureditve potoka v Srednji vasi. ki ime bolj ali manj hudourniški značaj in o potrebi no avtobusni postoji v Šenčurju, od koder se dnevno vozi nad 600 delavcev v kranjske tovarne. Senčurjani pa tudi nimajo prostorov za kulturno-prosvct-no delo. O tem problemu je govoril Viktor Pipan, ki je potrebo po večji dvorani za kulturne potrebe podkrepil z dejstvom, da je v Šenčurju vse več delavcev, ki so željni razvedrila, koncertnih, gledaliških in drugih prireditev. Predeednk KO Janez Remic pa je razpravljal o splošni potrebi po večji komunalni dejavnosti na območju njihovega kraja. Za te potrebe pa manjka sredstev. Za leto* so imeli v ta namen en milijon in po) dinarjev, kar pa jc odločno ■ romalo. Skoraj milijon dinarjev (x)trošijo za plače cestarjema in grobarju, 200.000 dinarjev za javno : azKvetljnvo, z ocrtankom pa ni moč vzdrževati niti cest, kaj sele, da bi bo lahko lotili tudi drugih potrebnih komunalnih ureditev. Seje Rta se med drugim udels-žila tudi podpredsednik ObLO Kranj Lojze Založnik in tajnik Rudi Balderman. Tovariš Založnik je Šenčurjanom obrazložil kako je s sredstvi v kranjski občini in kako bo tudi v prihodnje. Z drugimi besedami je rekel, sredstev ni, da bi Senčurjani že prihodnje leto lahko rešili vse probleme, ki jih tarejo. Obljubil pa jim je, da bodo sredstva za novo šolo vsekakor v letu 1962. zagotovljena in bodo torej lahko tudi pričeli z gradnjo. Ker je imel preteklo sredo predsednik KO Šenčur Janez Remic majhen jubilej — obhajal je 55-letnico, so se mu na seji odborniki za njegovo neumorno delo vsa lota po osvoboditvi v raznih družbenih organizacijah zahvalili in ga nagradili s skromnmi darili. V monu ObLO Kranj pn mu Je tajnik Rudi Balderman izročil aktovko. NAPET POLOŽAJ V KATANGI — Čeprav vlada v EHsabethwJ mir je vzdušje še vedno napeto. Poročajo, da je Combe obdolz» Združene narode, da kršijo sklenjeni sporazum o prenehanju 'j-J vražnosti in da krepe svoje oborožene sile. — Poveljnik sil OZ" O'Brien je izjavil, da so katanški in evropski plačanci kršili spora' zum o premirju. Prišlo je do krajšega puškarjenja pri pošti in nekaterih drugih krajih. Katanški orožniki so pri tem ranili 12 1JU°'" Povedal je, da so v osemdnevnih spopadih izgubile čete Zdi-1*" ženih narodov 12 vojakov, 60 pa je bilo ranjenih. ♦ ODGOVOR GRUŠCEVA NA POSLANICO — Predsednik FL^ Josip Broz-Tito je prejel od predsednika ministrskega sveta ZSS^ Hruščeva odgovor na poslanico, ki so jo z beograjske konferenc poslali v Moskvo in VVashington. V odgovor na poslanico je ščev zapisal, da pozitivno ocenjuje prizadevanja nevtralnih dr/3v' >Pozornost vseh ljudi bo nedvomno vzbudil odločen poziv koflf^ renče, naj bi brez odlašanja sklenili pogodbo o splošni in popol"1 razorožitvi. Da, to je dejansko najbolj bistvena in nujna stv3r> kajti prav v tem je zanesljiv ključ za trden mir na zemlji« SESTANEK GROMIKO - RUSK — Ameriški zunanji minUt* Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko sta na sedežu Združenih narodov sešla in se razgovarjala štiri in P Uf*. Poudarjajo, da so bili njuni razgovori v prijateljskem del0** nem vzdušju brez kakršnekoli polemike. JAPONSKA PROTI ATOMSKI OBOROŽITVI — Japonski gj mier Ikcda je izjavil, da Japonska ne bo nikoli dovolila vnaša' atomskega orožja v njeno deželo. Poudaril je, da se Japonska sp'° nima namena vključevati v atomsko tehniko, čeprav opravljaj! atomske poizkuse v njeni neposredni bližini. Atomsko energije ^° uporabljala samo v miroljubne namene. PRINCI NE NAJDEJO SKUPNEGA JEZIKA — Vlada Bun Um> jc odklonila predlog zakonite vlade Suvane Fuma za sestanek kioskih prinčev. Predstavniki vlade Suvane Fume pa so odkl rl1, zahtevo Bun, Umovc vlade, da bi kot kandidate za predsedn**' bodoče vlade predlagali kralju princa Bun Uma, njegovega obi""11 nega ministra Fumija Nosavana in princa Suvano Fumo. ..j GENERALNI KOMITE ZAKLJUČIL RAZPRAVO O DNEVJ«j5 REDU — Generalni komite Generalne skupščine OZN je v !,L"'. zvečer zaključil razpravo o dnevnem redu in s tem končal o? /daj jc na vrsti Generalna skupščina, ki se bo morala izreCl priporočilih Generalnega komiteja. Po priporočilih General***' komiteja pride problem Angole na plenarne seje, prav tako v* bodo na plenarnih sejah obravnavali tudi vprašanje kitajske* predstavništva v OZN. . 1 NAREDNIK JULIEN UMRL — Ameriški narednik Harrj JulW| celini preživeli potnik letalske nesreče, v kateri je Daše] smrl generalni sekretar OZN Dag Hammarskj6ld, jc v Ndoli l,nl''cCj Kakor so poročale nekatere agencije, so je bil .lulicn že Pre y Opomogel in nekateri so že upali, da njegovo življenje ni vC f( nevarnosti. Julicti bi bil lahko edini dal avtentične podatke letalski nesreči. o t« SPOROČILO OZN O SPORAZUMU S COMBF.JEM — Na $ OZN so v petek zvečer objaviM sporočilo o sporazumu O uljU Combe jem, Funkcionarji poveljstva sil O/.N so postavili 1 '"V^n tri pogoje, pod katerimi je spoštovan nedavno doseženi sr>or*xj|», o prenehanju sovražnosti v Katangi. Kakor ic razvideti s snor0i.cd bo OZN obdržala pravico do izvajanja resolucij v Kongu, 1X1 njimi tudi resolucijo o izgonu vseh tujih najemnikov iz Konga- o slabem mleku SO BILE TOKRAT UPRAVIČENE Cerklje - Prod časom so se razširile govorice, da z mlekom, ki prihaja iz zbiralnice mleka Kmetijske zadruge Cerklje, ni nekaj v redu. Zato je Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju, skupno z občinsko sanitarno inspi-kci jo. črpalko in mehanično delavnico. PtillllllIMIIIIIIIHIIIM nnš RRZGOUOR Smetarji bodo uliiiliii V zadnjem času Kranjska gora B vso naglico spreminja svojo podobo. Težko pričakovani motel je dograjen, urejeni so parkirni prostori, dokončan je zdravstveni dom itd. Te dni pa so spet orali v Kranjski gori buldožerji. Planirali so smučarsko progo na VI-trancu. O tem nam jo nekaj več p0v«4aJ obratovodja žičnice na Vitrancu, tovariš Jože Bizj*k: »Doslej smo preuredili tri četrtine proge na Vitrancu in računamo, da bo smučarska alpska proga urejena okrog 10. oktobra. Za ta dela smo doslej porabili okoli osem milijonov dinarjev. Progo smo z buldožerji precej razširili in poravnali vse grehe ne, tako da bo moč smučati, ko bo zpadlo le 10 cm snega. Ko bo proga končana, bodo lahko na njej najkvalitetnejše alpske smučarske prireditve, saj bo ustrezala vsem mednarodnim predpisom.« »Prav gotovo bo prenovljena proga zahtev.da tudi novo vlečnice; ali na mlahko tudi o tem kaj poveste?« »Računamo, da bomo zgradili še dve novi vlečnici. Sedaj prepeljemo na Viirane naenkrat le okoli 100 ljudi. Ko bosta gotovi še ostali dve vlečnici pa predvidevamo, da bomo prepeljali na Viirane vsakokrat okoli 2400 smučarjev In drugih turistov.« »Kako pa je z ureditvijo ostale HOmjosavske doline?« »Doslej kakšnih urbanističnih n aorto v za ureditev doline od Mojstrane naprej nismo imeli. Zato se je v tem dolu Gorenjske crradilo marsikaj nen urino, kar je med ljudmi povzročilo precej negodovanja. Sedaj pa je Občinski ljudski odbor Jesenice po«kr-ln I za skiipino arhitektov Iz Ljubljane, ki bodo do novega loti Izdelali popoln urbanisti*-ilI načrt /a fte z gornjega v sk o dolino.« »Zanima nas še, kdaj bo dograjen novi dora n« Vitrancu?« »Z grobimi deli pri domu na Vitrancu snno že končali. Hedaj so na vrsti obrtniška dela. Cr bo delo v redu napredovalo, hotno dom odprli za Dan republike, 2\). november letos,« »Kakšen pa je kaj obisk te dni na Vitrancu?« »Preteklo nedeljo. 17. septembra, smo tabei etil! rekorden obisk v letni sezoni, in sleer smo r Žičnico prepeljali r.a Viirane okoli 2100 turistov. Med tednom prepeljemo na VJlrano povprečno 300 ljudi na dan.« M. Zivkovič' nuiitiiiiiiiUfiiitiuiiiiii^ iiiiuiiuuiM0iiuuiiiiiiiiiiyiiii:mui klonil mleko iz omenjene zbiralnice analizirati. V juliju, fevguftU in septembru letoe je bilo preiskano mleko vseh proiivujalccv, ki ga oddajajo'v zbiralnico. Da je bila preiisknva mleka potrebna, priča ugotovitev, da proizvajalci oddajajo ml^ko z "nočno bakterio-loš>o okužbo. V 1 kubičnem centimetru mleka sme biti le nekaj tišoj bakterij, medtem ko so ugotovili ▼ pregledanih vzorcih mleka po več milijonov bakterij v kubičnem centimetru. Razen ogromnega števila bakterij le kontrola mleka ugotovila med 300 vzorci kar 164 primerov a colll bakterijami, to je črevesna bakterija, ki so posebno močno kvari mlekp. Pri 124 vzorcih so ugotovili, da Je mleko umazano, v 6 primerih jo bilo mleko poisneto, 2 primera pn sta bila zalita t vodo. Proizvajalci, k: so prodajali umazano aH drugrcu rtoustrez.no mleko, bodo morali razen kazni plačati š« utroške analize: za v\.ik vzorec anulizlruntga mleka 1200 din. Novi zakon o mleku, ki Je lisci letos, določa stroga ukrepe prav pri čistoči mleka, zato bodo morali kmetovalci, kakor tudi kmetijska zadruga v Cerkijidi avet iti tudi čistoči mleka skrbi. ur Ko je Zavod iskal vzroke , llkftne primere slabega °7A ^ okuženega mleka, jo l>:l<> "'v vJl-ljeno, da so temu krive n<':ii^0)$i> ske razmere v hlevih, Pri ^od* pri nepravilnem čiščenju .^j^j* ta prevažanj.- in shrani«' ^ mleka in pri slabem hlnj^J'1^ gt ka v poletnih mojo-nh, Pr(V jt>i' oddajo Bblralnlcl. Tudi *Ht1ia „,,)-ralnicn mleka v Cerkljah n ^ bolj primerna, zato bo rnOT* ^. drut'n njene pomanjkljiv0* praviti. Ve, j.-tiin pa i «!. an daiiK ^.„f- nio m,i pa |u oki kU-n *?. druge, temvel 4,1 ^aji"' Kod, /lasii v o tiooncjšlh .rf\^e MtO Im ka 'alo lukknr P'"^,!»» opravili Ind! na obmorJ'" kmeUJekll) sadrag. ., C> Tudi v prihodnjih unr" ^> !.>!>» vreme * hladu"«11 .^c 1'roii koncu tedna poflM" PONEDELJEK, 25. septembra 1981 OBVEŠČEVALEC — MLADA RAST STRAN Kje se igrajo pionirji in cicibani v Kranju Poklic, tajnice ni samo zahteven, temveč tud! pester. Poznati morale »muhe« svojih šefov. Na čudno idejo pa je prišla 21-letna tajnica Hassi Feyel iz Freiburga ,ki se v odmoru spravi na sleme strehe, da bi kakor mlada golobica uživala na soncu. Razen tega je to brhko dekle pred kratkim položilo izpit za pilota ob nočnih poletih, tako da je t privatnem letalu svojega šefa takoj pri roki. remalo igrišč m $000 ©trofe V Kranju živi približno 6000 šolskih in predšolskih otrok. Ker so v večjem delu mesta stanovanjske hiše blizu druga ob drugi, je med njimi zelo malo prostora, kjer bi se otroci lahko igrali. Zato se neredko dogaja, da otroci za svojo igro uporabljajo cesto, ki pa ni brez nevarnosti. Na področju Kranja je sedem stanovanjskih skupnosti. Sleherna je po svoje skušala urediti igrišče za otroke. Najbolje imajo urejeno otroci na Zlatem polju, kjer sta kar dve dobro opremljeni igrišči. Le-ti zadoščata za 650 otrok, kolikor jih je sedaj v tem naselju, prihodnje leto bodo verjetno zgradili še eno igrišče v novem delu naselja. O tem smo že pisal;, vendar naj še enkrat omenim, da so pri urejevanju igrišč na Zlatem polju zelo veliko delali pionirji sami. S prostovoljnim delom pionirjev je nastalo tudi igrišče na Primskovem, na katerem je postavljena mreža za odbojko, pes-kovnik in gugalnica. Na tem terenu je okrog 800 šolskih in predšolskih otrok, zato je to i»riščo premajhno in se otroci prisiljeni iskati prostor za igranje še drugod. Predvidevajo, da bodo zgradili še eno igrišče na Klancu, skupaj s stanovanjsko skupnostjo Huje-Planina-Cirče, ki sedaj za svojih 800 otrok nima niti enega igrišča. Prav tako nimajo igrišča otroci na območju stanovanjske skupnosti Center. Edini prostor, ki bi se lahko v ta namen uporabljal, je v Majdičevem logu, ven- Vsak je počitnice preživel po svoje. Nekateri na morju, v planinah, nekateri v brigadi, marsikdo pa tudi pri knjigah, ker jih je bil zanemaril med šolekim letom. Tudi jaz sem jih preživel po svoje. Ker sem doma iz kmečke družine, sem moral pomagati pri delu na travnikih in njivah. Mod-tem ko so se drugi kopali, sem jaz moral sušili seno in opravljati še druga dela. Pozabiti sem moral na šport. Moja prva dolžnost je bila delo. Zjutraj sem moral vstajati zgodaj, zvečer pa sem hodil pozno spat. Moje počitnice so torej minile v delu. Med njimi nisem doživel nič posebnega. Le enega dogodka se dobro spominjam. Ob treh zjutraj sva šla z očetom sekat smreke. Ko sva dospela do n«i«ga gozda, sva zagledala srno in mladiča. Mladič je ležal, srna pa je stala poleg njega in ga lizala. Nedaleč stran pa se je pasel srnjak. Ko naju je zagledal, je z laježem opozoril smo in mladiča na nevarnost. Nato so vsi trije zbežali v breg. Zagledala sva jih zopet na pla- j njavici tik pod vrhom. Tedaj pa sta odjeknila dva strela in srna se je zgrudila mrtva. Srnjak je zbežal v goščo, mladič i pa je žalostno skakljal okrog 1 ■ ,' ; mrtve matere in ji lizal smrtno i rano na vratu. Toda le nekaj tre-• nutkov. Počil je še en strel in ismjaček je obležal mrtev pol »g i matere. . Tedaj je pristopil peki divji lovec in odnesel srno tor mladiča v goščavo. Cez kake pol ure pa se je vrnil srnjak. N«. jasi je ovohaval le ma-I dež krvi. Žalostno je dvignil ekr- vavljeni gobec in zateglo zalajal. nato pa se zavlekel v goščo in žaloval za svojo družino. Ta pretresljivi dogodek mi bo ostal vedno v spominu. J. Hartman Kino Jesenice »PLAVZ«: 25. do 27. septembra ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK Koroška Bela: 25. sept. francoski film PRECEP Radovljica: 26. septembra italijanski film NEVARNE SOPROGE ob 20. uri Kranj »CETER«: 25. in 26. sept. angle'"3ti kriminalni film LIG\ G ENTLEM ANOV ob 16., 18. in 20. uri ter matineja Lstega filma ob 1 10. uri Kranj »STORZlC«: 25. in 26. , septembra nemški film ZADNJI BODO PRVI ob 16., 18. in 90. uri ter matineja istega filma ob 10. uri Sinu&išee -SVOBODA«: 26. sept. francoski barvni film PARIŽANKA ob 18. in 20. uri dar je od središča mesta preveč oddaljen, pa tudi pot do njega preko prometne ceste je nevarna. Predvidevajo, da bodo zgradili i Tri če na levem bregu Save, ko bo zgrajen most na Planino. Na Gorenji Savi je manj otrok pa tudi gozdičkov in trat za igranje je dovolj. Kljub temu imajo utajeno igrišče za odbojko, igrišče za najmlajše pa je zaradi slabega v:" ' '"var-je propadlo. V Stražišču. bodo morali poskrbel i za igrišče, na katerem bo pro-6iora kar za 1200 otrok. Zgraditi ga nameravajo prihodnje leto. V naselju Vodovodni stolp so pred kratkim uredili 3 dobra igrišča; dovolj velika so za 900 otrok. Igrišče ima celo asfaltirano ploščad, ki služi rudi za kotalkanje. I t VSAK DAN SVEŽE MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE TER ŽABJI KRAKI V PRODAJALNI RIBA — Delikatesa Kranj PRODAM Ugodno prodam odlično ohranjeno NSU Primo, 150 ccm. Zirovnik, Šenčur 300 3744 Poceni prodam vzidi; i v levi štedilnik. Zupan Fani, Sempeterska 26, Kranj 3758 Frodamo poltovorni avto Opel-Blttz, 1.5 t. Mesarsko podjetje Tržič ' . " 3701 Dcbro ohranjeno spalnico prodam zaradi selitve. Cesta Staneta Žagarja 7, Kranj 3801 0 T A L 0 Trgovsko podjetje Knjigarna Simon Jenko Kranj obvešča vse cenjene odjemalce, da bo zaradi tro mesečne inventure trgovina zaprta v dneh 28.. 29. in 30. septembra 1961. Prosimo vse potrošnike, da si pravočasno nabavijo potrebne predmete 3776 Zaradi nujnih adaptacijah del bo Turistični dom v Dragi' pri Begunjah na Gorentskem začasno zaprt od 2. oktobra 1961 do 31. decembra 1961 3777 Pogačnikov dom na Kriških podih in Roblekov dom na Begunj-ščicj bosta odprta Je do nedelje, 24. tega meseca. Valvazorjev dom pod Stolom pa bo še do nadaljnjega rodno oskrbovan. PD Radovljica 3778 2 mizarska pomočnika sprejmem takoj. Kos Anton, mizarstvo, Huje 3, Kranj 3733 Upokojenki nudim hrano in stanovanje za varstvo otroka. Aljan-čič Mira, Bistrica 27, Tržič 3784 Zelo nujno iščem prazno sobo in kuhinjo kjerkoli. Dam 5 tisoč din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku pod »Čimprej — miren« 3788 Vajenca za pohištveno mizarstvo sprejmem. Oskrba v hiši. Bemik Partizanski grob Nekega nedeljskega popoldneva sem šel v gozd, v tisti del, kjer so se partizani borili z Nemci. Nisem hodil po poti, prebijal sem se kar skozi grmovje. Hodil sem po mahu, nato pa sem začuden obstal. Pod smreko, le nekaj korakov ©d mene proč, jc stal na mali gomili trhel križ. Pattuanskj grob, sem pomislil. Pristopil sem bliže in zagledal na križu črke: P. L., S. F. - S. N. 1. 1943. Torej kratice imena tega junaka. Sedel sem krgj groba, a začutil sem, da sem sedel na nekaj trdega. Ko sem z rokami odstranil mah, so se mi prsti dotaknili mrzlega železa. Odstranil sem še ostali mah in izvlekel na dan težko partizansko puško. Skoraj mi je zastal dih. Torej to je ena izmed pušk, s katerimi so partizani podirali sovražnike! Skrbno sem jo položil spet na njeno mesto in jo pokril z mahom. Potem sem z gozdnimi cvetlicami okrasfl grob. Ivan, Gunclje 64, Senivid nad Ljubljano 3805 V Kranju ali okolica, do 15 km, iščem sobo. Ponudbo oddati v oglasni oddelek pod »Nujno« 3306 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Kranj—Cerklje na ime Podgoršek Vinko, za neveljavno 3807 Imam plemenskega kozla, švicarske, pasme, za puščanje. Pe-ternelj Janez, Kokrica 125 a, blizu Golniške ceste 3808 ZAHVALA! Vsem, ki sle ob te*-ki nesreči kakorkoli pomagali reševati nai dom, najprisrčnejea hvala, kot tudi gasilcem iz Srednje vasi, Kranja in Luž. Vsem, prav vsem, iskrena hvala. Francka in Alojz Kanduc 3309 ZAHVALA! Bisernorxiročenca se zahvaljujeva za čestitke in darila sorodnikom, sosedom. pevcem, upokojencem in vsem udeležencem pri sprevodu. Najina prisrčna hvala. Anton in Marija Jakopin, Fodbrezje 3810 V četrtek, 21. septembra popoldan, sem izgubil moško jopico od Kranja do Naklega. Poštenega najditelja prosim, da zo proti nagradi vrne na naslov: Porenta, Naklo 63 3811 Iz raznih slik vam na željo napravimo poročne umetniške povečave v barvah ali pridemo slikat na dom. Dolenc, šola Gabrk, S|t. Loka 3312 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena. Hafner Franc, Lom, Tržič 3813 Ugodno prodam odlično ohranjeno NSU Primo 150 ccm. Zirovnik, Šenčur 300 Prodam športno kolo znamke »Torpedo«. Gorenjski tisk, Kranj Za Poljane bo velika pridobitev nov trgovski lokal (v zgo mjlb prostorih bodo pisarne), katerega otvoritev bo predvidoma 29. novembra Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« sprejme admitristratorko I znanjem strojepisja. — Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe oddati v tajništvo podjetja. OBJAVA Vpisovanje v osemletko za odrasle v K ran in bo ©d 25. do 30. septembra 1961. Kandidati, ki stanujejo na desnem bregu Save, naj se vpijejo na osnovno šolo »Lucijan Seljak« v Stražišču, z levega brega Save pa na osnovno šolo »France Prešeren« v Kranju med uradnimi urami. Prijavljenci morajo biti stari nad 17. let. Za šolanje bo treba plačevati me.secno šolnino. Svet za šolstvo ObLO Kranj --—enega Žrtja In nobenega topništva,« j« de-,a| Grundmi-M ■*TriJ« streli.« Je dejal Guehler. Lrzahi sta in prisluškovala nočnim Klasovom, ""undmann j«, dejal: 'Ure/ str.liv;.' Oni lam preko pa streljajo kar * s,«'im> in to samo na prelaz.« j *Ce hočejo zavzeli Casslno, potrebujejo ta pre-*"«Je dejal Guehler. "1 "da, čemu nimamo topniške podpore?« je zno- * l>ri!n.j se je dan za dnem pričenjal ob Petih zjutraj in granate »o do večera padale po njihovem hribu. Ponoči so nad njimi letele težke granate in padale v dolino smrti. Pričelo je deževje in voda s hrena Je curljala v njihovo luknjo. V mraku so se plaalll čez skalovje, da bi prinesti hrano. Le redkokdaj so kaj dobili. Podnevi in ponoči s<» sedeli s skrčenimi nogami ter s čeladami pred obrazom čakali napada. »Ko bi že vendar prišli,« so pravili. Toda ni Jih bilo. Vsako jutro In vsako noč je dolina, ki je ležala pred njimi. Izbruhala na njihov hrib na tteoše granat. Orošje jim Je zarjavelo. Ležalo je po tramovih in nobeden ae ni brigal zanj. Neke noei. ko Je bobenčkanje utihnilo, je Guehler zlezel Iz luknje. Nad hribom Je vonjalo po aa- žsranl zemlji. Guehler Je sedel na kamen blizu pečine in strmel v temo. »Morda pridejo jutri,« je pomislil. Naslonil se je na zid in zapri oči. Ostali so smrčali v luknji. Dpleč spodaj, v dolini, j,-» bilo slišati brnenje avtomobilov. Zitem še nekaj glasov in povelj. Potem spel brnenje. »♦Nove baterije prihajajo,« je premišljeval, »še več baterij.« Nad seboj Je zaslišal, kako je nekdo sprožil nekaj kamnov. Skotalill so se navzdol in se zaustavili. Skočil jc pokonci in pogledal navzgor. Levo zgoraj se je nekaj premikalo. Opazil jc nekaj grmov, ki so se premik..'i. »Tam sploh ni bilo grmovja.« jo pomislil. Pocenil je na zemljo in se splazil do luknje. »Grundmann,« je dejal. »Da?« »Nekdo prihaja.« Grundmann jc zlezel iz luknje. Oba sta gledala proti grmovju, ki se je počasi približevalo. »To so oni.« je zašepetal Grundmann. Vzet jc br/ vsi relko s praga. Grmovje se je vedno bolj bližalo. Videla ste čelade in za njimi obrise teles. »Naj streljam?« Je dejal Grundmann. »Znorel si,« je dejal Gucbler. Položil jc roko na brzostrelko in dejal: »Daj jo sem!« »Čemu?« »Da ne storiš kakšne neumnosti,« je dejal Guehler. Grmovje se je močno približalo. Čelade so bt)f tik pred njima. »Američani« je zašcpelal Grundmann. »Da,« »Poklicati jih morava.« Grmovje Je bilo končno tik pred njima znala sta obliko čelad za grmovjem. — Bile gj nemške. »Kaj hočete tukaj?« je dejal Guehler. / 4 STRAN GLAS PONEDELJEK, 25. septembra 19«" DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI! 15 CAAIUARJII/GI i »Ko bi mogel vzeti še harmoniko,« je nazadnje za-l želel Janez in z očmi objel počivajoči instrument na mogla videti. Le dim so opazili v okolici, ki se je vzdig- ) nil iz Narjgarjeve hiše. Domačija je pogorela. Še prej J , pa so iz nje izropali, kar je bilo vrednega ter odnesli I tudi Janezovo harmoniko. I j Od tedaj je, če se ni kdo izmed orožnikov poskušal 1 na njej, počivala v prostorih orožniške postaje v Poljanah. Tiste dni so se Poljanci priključevali partizanom. Nemški telefoni so zvonili, klicali k preplahu, okupatorski voditelji so bili vznemirjeni. VSTAJA JE SLA V KLASJE! Poljanski organizator Maks Krmelj o teh dneh pravi: »Znamenje za začetek vstaje je bilo popolno uniče-jj nje policijske kolone, ki je 12. decembra prodirala iz I Škofje Loke proti Blegašu. Mera potrpežljivosti na sploh, { je prišla do vrhunca okoli 20. decembra. Vse je šlo pokonci, kot da je začela'delovati neka nevidna sila, da so se dvignili ljudje prav rz teh krajev. S seboj so jemali raznovrstno orodje, spravljeno orožje in drugo opremo ter se zbirali v večje skupine in kolone, ki so odhajale v hribe. Uporniško razgibanost so ljudje izražali na različne načine. V Hotavljah na primer so domove zapuščale celotne družine in odhajale v hribe. Tako je vas ostala skoraj prazna. Zgodilo se je, da je neka mati pripeljala svojega edinega, še mladoletnega sina in ga ponudila partizanom. Ljudje so OF tudi podpirali na različne načine: po svojih močeh so dajali denarne prispevke ali pa v t naturi. Kmetje so partizanom odstopali in dajali na raz-f polago živino in drugo hrano v znatnih količinah. Ni bilo a malo primerov, da so kmetje dajali partizanom na voljo I cele hleve živine. Tak je bil primer pri Janezu Peter-w nelju in Pavlu Kalanu iz Vinharij. Trgovec Anton Je-lovčan iz Gorenje vasi pa je dal na razpolago celo vse premoženje. Tako so se prejšnje male akcije naenkrat spremenile v velikopotezno gibanje in v boje s sovražnikom.^ Zato ni bilo čudno, da je že 17. decembra 1941 poveljnik redarstvene policije za Koroško, Mascus izjavil: »Gorenjska ni več v nemških rokah. Treba je pro- !glasiti obsedno stanje!« Podobno je izjavil tudi gauleiter Reiner in dodaja: »Možje, ki so v enotah na Gorenjskem in Štajer-t skem. so prav v taki akciji, kot bi bili na Vzhodu!« J Kot rečeno je bil sredi tega v Kranju pogreb 46 uničenih Nemcev iz Rovt, ki mu je prisostvovanje novega gauleiter i a dr. Fritza Reiner ja dalo še poseben pečat. Pri pogrebu je bila zbrana skoraj vsa nemška soldateska. Tudi orožništvo. To je bil kaj »imeniten« sprejem novega gauleiter ja! Zandarji so njegov prihod varovali z ročnimi bombami v žepih. Ta previdnost ni bila povsem odveč, saj je Reiner prihajal pravzaprav le na pogreb svojih J policistov. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! TRIGLAV (Kranj) : TRIGLAV (Ljubljana) 1:1 (1:0) Prva točk KRANJ, 24. septembra — šele v četrtem kolu tekmovanja v slovenski conski ligi je Kranjčanom uspelo osvojiti prvo točko v dvoboju s solmenjakom iz Ljubljane, ki je bil doslej na vrhu lestvice. Zanimanje za današnje srečanje je bilo precejšnje, saj se je zbralo na stadionu preko 1500 gledalcev (med njimi precej Ljubljančanov, ki so skoraj napolnili parkirni prostor s svojimi avtomobili), ki so prvič v jeseni lahko zadovoljni, bolj zaradi srečno osvojene točke, kakor zaradi igre domačega moštva. Triglav (Kranj) - Da^arin L, Stular II., Perkovič, Martinovič, Goste, Siladi, Norčič, Lipej, Stu-lar I. Triglav (Ljubljana) - Frič, Pire, (Eltrin), Klančišar, Plavšič, Ber-ginc, Nikič. Modric, Velkavrh, Brezigar, Srbu, Jalševec. Domači so dobro začeli in že kmalu imeli več lepih priložnosti za gol, žal pa so ostale neizkoriščene. Stular je sam vodil žogo proti golu, vendar mu je nasprotni branilec precej ostro preprečil akcijo. Finžgar je kmalu nato iz avta vrgel žogo pred sam gol Ljubljančanov, od koder je po nekaj neuspelih poskusih streljanja domačih napadalcev Norčič brcnil mimo gola. Gostje so v naslednjih minutah močno napadali, tako da je imel Dagarin dosti prilike za parade in uspešno posredovanje. V 30. minuti je Cadež prisodil Mladi atleti na startu Kranj, 24. septembra — Včeraj in danes sta bili v Kranju kar dve atletski prireditvi, na katerih je sodelovala Spiska mladina. Na stadionu Mladosti v Stražišču so so včeraj popoldne pomerile srednješolske ekipe, danes pa so na igrišču pred osnovno šolo Franceta Prešerna tekmovali učenci osemletk- Prireditelj atletski klub Triglav je letos ostal brez svojih športnih naprav, zato je bil prirnljen za silo urediti igrišči v Kranju in Stražišču. Vendar pa so bili poboji za tekmovanje še vedno nezadovoljivi, zato tudi rezultati niso posebno razveseljivi, saj smo bili že pred leti navajeni boljših izidov s podobnih tekmovanj. Rezultati: srednje šole — moški: 4X100 m: IKS 49.4; višina: Sušter-šič (TTS), Svab (Gimn.) in Nadiža-r (Gimn.) vsi 165; daljina: Pavšek prosti strel za Kranjčane iz kakih 20 metrov. Norčič je streljal mirno zida, Frič je sicer skušal žogo ujeti, vendar tako nespretno, da se je zatresla mreža, gledalci pa so navdušeno pozdravili vodstvo domačih. V drugem polčasu so Ljubljančani zaigrali v zveznem stilu. Morda je bil videz tak tudi zato. ker so bili domači v tem delu precej slabši, saj redki napadi niso mogli prepreeti Ljubljančanom, da jih ne bi potisnili povsem v obrambo. Kljub številnim priložnostim pa so Ljubljančani dosegli edini zadetek iz prostega strela. Sodnik je zapiska! prekršek, domači so se nekaj razburjali, Modric pa je hitro streljal in Dagarin je lahko samo še skočil proti žogi. V zadnjih minutah je že kazalo, da bodo Ljubljančani le zmagali, saj si lepših priložnosti za gol skoraj ne bi mogli misliti. Borbenost domače obrambe, nespretnost nasprotnikovih napadalcev in precej sreče, pa so pomagali kranjskemu Triglavu (IKS) 601; krogla: Sega (Trg. š.) I *> P*v« točke 13.27; kopje: Zepič (Gimn.) 40.52. Ženske: 100 m: Križnar (ESS) 15,3; 400 m: Tolar (ESS) 1 : 07,2; 4X100 m: Gimnazija 1 : 02,0; višina: Stok (Girrm.) in Salmič (TTS) 140; daljina: Belehar (Gimn.) 437; krogla: Skobrne (ESS) 11,17. Osemletke — moški: 60 m: Triler (L. Seljak) 8,3; 400 m: Triler (L. Seljak) 1 :03,5: višina: Lašič (S. Žagar) 155, daljina: Šolar (L. Seljak) 4R-1: krogla: Kogovšek (S. Jenko) 1° "i1, Zen-ke G0 m: Gajster (L. Seljak) 9,0; višina: Gajster (L. Seljak) 120; daljina: Ošina (France Prešeren) 100 m: Roos (TTS) 12,0; 200 m: 1413; krogla: Rehberger (F. Preše-Teza (Gimn.) in Mercel (Mlek. 5.) I ren) 9,25. 25 Pr " ~r>'1 m* P^vl-n (""["r^ 2 : f-$.2: T 1, Ker deligiranega sodnika Kolen-ca ni bilo. je bil glavni sodnik Kranjčan Cadež, ki svoje naloge ni najbolje opravil. L. S. Zadnji športni rezultati ZADNJI ŠPORTNI REZULTATI L ZVEZNA LIGA: Dinamo : Vojvodina 0 :1 Velež : Hajduk 0 : 0 Sarajevo : Crvena zvezda 3 :3 Partizan : Vardar 1 : 3 Beograd : Borac 0 : 0 Novi Sad : Rijeka 0 : 0 II. ZVEZNA LIGA - ZAHODNA SKUPINA: Proleter : Šibenik 5 :1 Celi k : Varteks 3 : 0 Borovo : Lokomotiva 4 : 2 Maribor : Trešnjevka 0 : 0 Split : Željezničar 2 : 1 Sloboda : Karlovac 6:1 SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA: Ilirija : IJubljana 0 :1 Celje : Slovan 2:1 \ Rudar : Kladivar 4 : 3 •V Gorica : Sobota 3 :1 Odred-Krim : Kovinar 6 :1 Triglav (Kr.) : Triglav (Lj.) 1 :1 NOGOMET: Mladost : Jesenice 1: 2 GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Tržič B : Mladost B 16 :17 Duplje : Iskra 10 : 21 Borac : Triglav Ti : 12 REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI Neborbena Mladost MLADOST : KOVINAR 11 :17 (7 :11) Kranj. 24. septembra — Danes je bilo v moški republiški rokometni ligi na sporedu četrto kolo. Kranjčani so to pot nastopili doma in tudi pred domačo publiko visoko izgubili predvsem zaradi neborbe-nesti. Gostje i z Maribora so to mlačno in slabo igro Mladosti Okoristili in zaigrali z velikim članom in povsem zasluženo odnesli iz Kranja obe točki. Kovinar ;e namreč zmagal z rezultatom 17 : 11. Moštvi sta se sodniku Jožetu ""avrič iz Ljubljane predstavili v sledečih postavah: MLADOST: Zavrl, Sumi, Bevk, Bernard, Poljka (2). Ankele (1), Česen (1), Bregar, Petrič (1), Sotel-ick (6). Posedi. KOVINAR: Suša, Kvar. Maleš (l). Vosrtne, Apresnik (2). ■elecel, Naraglav, Pod gornik, Urlep (7) in M?.le (3). Mladost je sicer prva prišla v vodstvo, a žal je bilo to le kratek čas. Kovinar je že v sedmi minuti prevzel pobudo in jo obdržal vse do konca tekme. Kranjčanom ni uspelo niti enkrat izeriačlti naj" manjša razlika, ki so jo poOej dosegli pa je bila le tri gole. Zmaga gostov iz Maribora je povsem zaslužena in rezultat povsem odgovarja dogodkom na igrišču. Mladost, ki kljub temu. da j* nastopila to pot v dokaj močm postavi (nastopila sta tudi Petnč in Zavrl) ni pokazala ničesar, ka* bi bilo vredno pohvaliti. V prvem polčasu se je zelo trudil vratar Z-svcl, a je bilo vse zaman, ker js bila igra celotnega moštva v ob* bila igra celotnega moštva, v o* hrambi .kakor tudi v napadu. zelo slaba. S takšno igro, kot jo j« Mladost pok"azala v zadrrjah dveh prvenstvenih tekmah, ne bo prišla nikamor drugam, kot v podzvezno ligo. Pri igralcih je opaziti zelo malo volje do kolektivne igre w kar je najbolj žalostno, vsi igrajo brez požrtvovalnosti. Ekipa Mladosti se sedaj naheja v nevarnih vodah in bo spomladi težko nadoknaditi izgubljeno, kljub temu« da bodo nastopali v močnejši sestavi, kot sedaj. Državna reprezentantka v smučanju, Klofutarjeva Iz Kranjske gore _ v#v £ * • Ji < *W 't đ% ('t "fl čez poletje ni pozabila na treninge. V prijetno dopolnilo jI je tudi | fXIC • dGIllVlC! ■/ .IV V*' plavanje. Njeno spretnost v vodi pa je ujel na film tudi naš fotoreporter, ko se je pred dnevi mudil na jeseniškem kopališču J. J. 10) ženska republiška rokometna liga Le tako naprej - dekleta lladosti! Kranj. 24. septembra — Nekoliko t negotovostjo smo pričakovali današnje srečanje za točke v republiški ženski rokometni ligi, kajti Mladost je to po nastopila precej oslabljena brez vrat arke Udov-čeve in Marije TolarJMve, ki sta danes nastopil! za AK Triglav v Beljaku na atletskem tekmovanju. Kljub temu pa so igralke Mladosti zaigrale z velikim elanom, zlasti BLEJSKI JUBILEJNI ŠAHOVSKI VELETURNIR Razburljiva XIII. runda Mita je dohitel Bobby|a - Prva zmaga Ivkova - Keres pred porazom z Matanovičem? Bled, 24. septembra - Včerajšnje j končanih kar sedem partij in od XIII. kolo blejskega turnirja je1 tega štiri brez miroljubnega kon bilo kot naročeno za gledalce, ki so se tokrat zbrali v rekordnem številu. Do časa za prekinitev je Jugoslovan št. 1 •VKTOZAR GLIGORIC ca. Toda tudi trije remiji eo bili tokrat nadvse zanimivi in nobeden med njimi ni imel »velemoj -irskih-« zapletov. Nič manj zanimivo, kot omenjenih sedem iger, no bMe tudi tri prekinjene partije, ki jih bedo mojstri doigrali v torek. Sobotno kolo Je bilo zanimivo tudi zaradi precejšnjih sprememb v turnireki razpredelnici oziroma na lestvici dvajsetih udeležencev blejskega turnirja. Medtem ko se je moral Bobbv bolj aH manj po srečnem naklju>Ju zadovolJiM z remijem proti Pachmonu - žrtvoval je trdnjavo, ker bi bilo lahko zanj usodno - je Tal j premagal mladega Parmo v igri, ki so jo glodalci spremljali z največjim -.unimanjem. In posledica toga -^»obbv ni več sam na vrhu, tetn-c- je dobil nevarnega sopotnika ' zadnjih šastih kolih, v katerih ma precej ve*4 izgledov za prvo u,ito Miso, doskorajftnji svetovni ahoveki prvak. Precej težav sta imelo v lem kolu Petrosjan in Keres. Me I, ni ko bo prvi brez večjih naporov proti Matanoviću lahko dobil naj- manj pol točke, se bo moral za enak izkupiček Kores krčov.to boriti v nadijevanju z Bertokom. Zagrebški medrarodni mojster je tokrat odlično zaigral in ima ob prekinitvi vse upe na popoln uspeh. S tem pa bi seveda Kenvi odpadel kot kandidat za prvo mesto. In se več. Dr. Trifunovič bo v prekinjeni pnrtiji z Udovči-cem skoraj zagotovo zmagal in se bo Kcrcfiu približal samo za pol točke. In če k vsemu temu dodamo, da sta v trinajstem kolu zmagala tudi velemo'stra z dna lnstvi-ce, Olafttson in Ivkov (prva zm;i;';i na turnirju), lahko pričakujemo, da se bodo presenečenja Sačslo Sele v zadnji tretjini turnirja. Bled, 24. septembra - Današnje 14. kolo blejskega velikega mednarodnega turnir j s poteka nadvse borbeno. Do 18.80 uro se ni bila končana nobem partija, položaji na deskah pa so trka dvorezni, da v nobenem sre'mju 5e ni mo/ napovedati morebitnega končnega rezultata. B. Fajon v obrambi, saj sloviti Svobodi iz Ljubljane ni uspelo doseči niti en gol iz igre, le dvakrat so bile Ljubljančanke uspešne iz'sedem-met rovke. Tako odlične igre v orambi kot so jo prikazale Igralke Mladosti, še nismo videli na žen" ski tekmi v Kranju. Nasprotno pa jim v napadu ni šlo tako od rok in bi lahko po priložnostih doseglo le mnogo več golov. Kljub veeffi pa smo bili na splošno z igro Mladosti zelo zadovoljni. Po tretjem kolu so krepko na .ko preizkušnjo bodo imele V jeseni še prihodnjo mdcljo v Črnomlju. Moštvi sta se zveznemu sodniku Andreju Krenu it Ljubljane predstavili v sledečih postavah: MLADOST: Oštlr. Kolman O). Majda Ankele (3). I v a.ToUr (1). Jankovič (1). Kristan. Ra.i-'i. ( aik. SVOBODA: M. Jamnik, Zorko BREZ VIDOVICA NE GRE Tržič. 24. septembra — Več kot 400 gledalcev je danes pričakovalo zmago domačega moštva nad tre~ nut.ru> zadnjim Šentvidom, kljub temu, da so domačini nastopili brez svojega najboljšega igralca Vidoviča. Igra je bila VOS čas povsem enakovredna in bi po dogodkih na igrišču najbolj ustnv.al neodločen rezultat. Zelo dina m < no in napeto tekmo za točko v republiški rokometni ligi pa so žal pokvarili nekateri zelo rudi '••ni! nirani igralci, kakor tudi sodnik Krmavner iz Kamnika, ki je bil premalo odločb) in ni pravoča.sno reagiral na včešjh zelo neljube dogodke na Igrišču. Moštvi sta nastopili v nasled-njih postavah: TRZIC: Meglic, Hladnik N. (7). VVagner (1), Gros, Cadež. Mencinger (C). Stuein (2), Kn^fic. Kogoj. Hladnik L., Hviner. SKNTVTD: Vr>anei(\ Vrcve (3). Vrtačnik (1). Boaft* (1). Zlebnik (2). Kreafar (3), Blufctee, Celje (S), Stunisk. Vovk (D. Limpel (t), V prvem polčasu so bili v vodstvu skoraj ves čos domači in ko šli Tržičanl na odmor t golom v dobro. V nadaljevanju Je bilu igra še bolj živahna kot v prvom polčasu. Moštvi Sta ec stulno menjavali v vod.sivu, \r> proti koncu p;> gostje s finišem nspoli in odnesli cbe točki Tržiča. Tako eo gostje iz Šentvida zaradi tega za- Po tekmi je vodstvo Tržiča vložilo protest na registracijo tekm^» ker je sodnik Krmdvner materi" alno oškodoval domače. J. J- SLOVENSKO-HRVATSKA KOŠARKARSKA LIGA Kvarner: Trinla* 83:71 (40:36) I menjali tudi mesti na lestvici k (?). Pndkra^ek. Palčič. MH1Č, Tržičem, ki Je po tem kolu na Smardjija, Skrabel. n. Jamnik. repu prvenstvene lest i ( REZULTATI BLEJSKEGA MEDNARODNEGA ŠAHOVSKEGA Vl.LI.TURNIR.fA \ III. kolo: Pachman — Ilrcher remi, Portivh — Gcr-mek remi, Najdorf — Blsguler 0:1, Ivkov — Darga 1 : 0, Olai'sson — Donncr 1:0, Geller —Gligorlei remi, partijo Mntanovič — Pclrosjnn, Bertok — Keres In Trifunovič — Udovčlč ro prekinjane. Stanje: PlltCher In TelJ 9,5, Gllgorle 8,3, Keres In Petro-ahn S 'M, V,\.t- in Geller 7, Trifunovič 6.5 (1), Dom..-.. * ajdoif Pnrma In Porllsch 6,.\ Dnrga 6, Matkaovlč 3,5 (1), Pachmann 5, Gcrmek In Olafsson 4,5, Bertok 4(1), Ivkov 4 In UdOVČU 3,5 (1). Medtem ko Je bilo včeraj na sporedu \ IV. kolo, se bodo v dr:'ašnjem XV. kolu srečali: Portlnch — Flscher, Najdorf — Pachman, Ivkov — Gcrrrtek, Talj — Blsgui r. **'afason — Onrga. Geller — Parma, Matanovlč — Dooner, SerlOk — Gllgorle, Trifunovič — Pctrosjan, Udovčlč — Keres. V torek so na sporedu prekinjene partije, v sredo pa je prost dan. Reka, 21. septembra - Km<>c: j domači Kvarner v prvenstven tekmi slovensko-hrvatske ko*ar* kanske lige premagal Triglav '* Kranja z rezultatom J!3 : 71 (40 : w KVARNER: Koso nm-i ć 26, Jen**" vič 11, Derx>lo 14, Glavan 12. S,°* ftič 15, Cicvarič 2, Antoni 3; TRIGLAV: Petrič 26, Ru* 1 Rus II 27, Klavora B, Bolobar I * Belehar II 6. Rečnni so trenutno najresn'*'^ kandidat za izna-l. zato se Z v.*r^-silami bore za obstanek v rirU \h najboljših slovenskih in hrvat«*' košark.-r-kih moštev. Vleott z*1*J ui proti Rudarju in uspehu PJ*0^ Slovanu pred tednom dni ro "'[^ le dve točki « tekme s Triglav011? ki so jih ]Kv.-i:>m zaslužili. Velika »»oporn- v sinočnjl ni |«»rl i:e,\in<>, s'a bila tudi *<\ štev-1 n!kn, ki sploh ni.'a .vodila nih napak nri v< l.njit žoge raki), precej mil kriterij P-1 imela tudi pri preboji os*,b'lin ^ krškov, kar so -domači žc v**8^^ ku boljo Izkoristili, V vimezne jgrnlce Tr lahko rečemo, ti uspešnim kontranflPfl'}(,-Kvarnerja, ki so jih odlični tJ, mon»:triruli Kosunovič, Gluve" Stošic. I, Stni?»ik