stev. 50 PTUJ, 14. decembra 1956 Letnik ix,j Glasilo SZDL ptuJsKega oKraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 158, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- iuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Antoni Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev ono mmw in mipraii V ptujskem okraju v ponedeljek, 10. decefnbra, sta plenuma Okrajnega odbora socialistične zveze in Okrajnega komiteja Zveze komunistov na skupni seji obravnavala poro- čilo komisije za družbeno uprav- ljanje pri Okrajnem odboru Socialistične zveze o njenem delu ter stanju in problemih v organih družbenega upravljanja in samoupravljanja. Iz poročila in diskusije po- vzemamq sledeče misli: Zadnja leta so oči vseh na- prednih ljudi v svetu z velikan- skim zanimanjem uprte v naš notranji razvoj. Vsakomur je jasno, da to pozornost vzbuja predvsem naša posebna, doslej nevidena pot v socializem, ki se izraža v ustvarjanju sociali- stičnih odnosov 2yiotraj naše družbe, kot tudi v odnosih do ostalega človeštva. Po letu 1950, ko smo pričeli ustanavljati prve delavske sve- te, so \-sa prizadevanja naše družbe usmerjena v razvijanje mehanizma družbenega uprav- ljanja in samoupravljanja na vseh področjih javnega življe- nja. Decentralizacija oblasti in drža\'ne uprave torej ni imela končnega namena, čim bolj raz- biti izvajanja oblastvenih in upravnih funkcij, kot so neka- teri v začetku pogrešno mislili, temveč predvsem to, da se čim širši množici državljanov omo- goči ne le vpogled v te zadeve, temveč tudi odločanje. Danes je že do kraja jasno, da edino ta pot lahko vodi k resnični poli- tični in ekonomski demokraciji, torej h končnemu cilju sleher- nega socialističnega razvoja, kar so na zelo tragičen način po^ trdili tudi zadnji dogodki na Poljskem, predvsem pa na Ma- džarskem. Ta ix>t, po kateri hodimo, . prav gotovo ni lahka, saj si moramo sproti sami pridobivati izkušnje, ker se nimamo od ko- ga učiti, posebno pa nas ovira poznano dejstvo, da je moč na- šega gospodarstva — material- na osnova — še vedno zelo šibka, čeprav smo tudi na tem področju že storili velik korak naprej. V zadnjih nekaj letih so se or- gani družbenega upravljanja in samoupravljanja močno razrasla tudi v našem okraju. Kljub vsem slabostim, ki so jih ti or- gani doslej pokarali, pa le lahko mirno trdimo, da so se v sploš- nem še uveljavili, namreč v tem smislu, da se je v njih samih pa tudi v množicah še zakore- ninila zavest, da je njihovo delo potrebno in koristno ter je za- radi tega tudi upoštevano. Vseh organov družbenega upravljanja in samoupravljanja je na področju našega okraja 746, v njih pa dela 6648 držav- ljanov, SVETI PRI LJUDSKIH ODBORIH niso le pomožni organi ljudskih odborov, kot to marsikje napač- no pojmujejo, temveč je še važ- nejša njihova družbeno-politič- na vloga. Nekateri, kot svet za varstvo matere in otroka, za delovne odnose itd., imajo sploh skoraj izključno družbeno-poli- tični značaj. Pri ocenjevanju aktivnosti posameznega sveta moramo torej imeti pred očmi obe vlogi, zato samo število sej ni vedno merilo njegovega uve- ljavljanja na družbeno-politič- nem področju. Dejstvo, da so se v nekaterih občinah dobro uveljavili tudi taki sveti, ki ničesar ne »raz- deljujejo«, temveč rešujejo ne- ko določeno področje družbene problematike, nam daje misliti, zakaj je to možno v nekaterih občinah, v drugih pa ne. Gotovo so pri tem najvažnejši ljudje, ki delajo v netiem organu, kar ne velja samo za svete, temveč prav za vse organe družbenega upravljanja in samoupravljanja. Ce torej nekje nikamor ne pri- dejo, je ljudski odbor brez dvo- ma grešil pri izbiri odbornikov (člcmov), ker ni dovolj presodil, ali res imajo veselje in zanima- nje za tisto področje dela, ki so jim ga namenili ali ne. Pa tudi pozneje, ko je že ugotovljeno, da je bila izbira zgrešena, na- vadno oklevajo z razrešitvijo neaktivnih članov in to v imenu demokracije^. To vprašanje je gotovo važno in mu bodo mo- rale organizacije Socialistične zveze posvetiti več pozornosti, ni pa seveda edino. Delo občin- skih svetov otežuje tudi dejstvo, da se občina zelo počasi uve- ljavlja kot komuna in ostaja še vedno predvsem oblastveni or- gan, vendar pa to še ne bi smel biti razlog, da sveti ne bi hitreje doraščali v svoji družbeni vlogi. KRAJEVNI ODBORI so se na nek način bolj uvelja- vili kot sveti, kar je tudi razum- ljivo, saj so bližji neposrednim interesom ozke lokalne skup- nosti. Toda tudi ti organi po povečini niso prestopili okvira urejanja krajevnih komunalnih zadev in še v tem niso izkoristili možnosti za afirmacijo svoje družbene vloge. Krajevnih vpra- šanj v večini slučajev niso obravnavali na zborih volivcev, kamor te razprave spadajo, tem- več v ozkem krogu odbora sa- mega, mobilizacijo za sodelova- nje vaščanov pa so izvedli s po- samičnimi dogovori z gospodar- ji. Krajevni odbori bodo morali svoje delo, oziroma razprave in mobilizacijo, izvajati preko zbo- rov volivcev, kajti na ta način se bodo ljudje naučili o skupnih zadevah skupno razmišljati in skupno ukrepati. Del krivde za to, da se kra- jevni odbori niso širše aktivi- zirali na splošnih družbenih vprašanjih, nosijo tudi občinski ljudski odbori, ker jih k temu niso spodbujali oziroma jih niso pritegovali. Slab odnos občin do krajevnih odborov pa se kaže tudi v tem, da je padel le malo- kateri dinar iz občinske blagaj- ne za čisto krajevne potrebe, kar je prav gotovo tudi vzrok, da se krajevna komunalna de- javnost ni še bolj razmahnila. Nekateri krajevni odbori z lastnimi silami in s pomočjo or- ganizacij Socialistične zveze uspešno premagujejo vse te te- žave, kar nam dokazuje, da so živa in misleča telesa, to pa nas še bolj obvezuje, da jim poma- gamo do popolne uveljavitve. ORGANI SAMOUPRAV- LJANJA V ZAVODIH IN USTANOVAH Čeprav je slišati precej glasov negodovanja na račun naših za- vodov in ustanov, pri čemer so največkrat prizadeti Zavod' za socialno zavarovanje, Zdrav- stveni dom in bolnica, je le tre- ba priznati, da so se organi sa- moupravljanja tudi tu že uve- ljavili. Upravni odbori vnašajo vse več svežine in prožnosti v obravnavanje problematike tega področja. Pri svojem delu' ni- majo nobenih neposrednih sti- kov z ljudskimi odbori, temveč le z ustreznimi sveti, kar do- kazuje, da je pri nas država že pričela odmirati. Za uspešnejše reševanje nalog se bodo morali vsekakor še globlje spoznati s problematiko svojih p>odročij, da se bodo lahko v celoti osvobodili pri- tiska uradništva, ki jih je doslej že večkrat zavedlo v birokrati- zem. Poleg tega pa bodo morali tesneje sodelovati z drugimi, neposredno zainteresiranimi or- gani (delavskimi sveti, sindikal- nimi podružnicami itd.) pa tudi z državljani — to morda preko zborov volivcev ali na kak drug način. ŠOLSKI ODBORI Ko so zbori volivcev prvič vo- lili šolske odbore, so nekateri menili, da bi zadoščali za reše- vanje problematike šolstva tudi sveti za šolstvo pri občinah, ne- kateri pa so bili mnenja, da bo glavna skrb šolskih odborov materialno oskrbovanje, zato so tudi izbirali predvsem take lju- di, ki imajo »intendantske^t. sposobnosti. Mnogi še danes mislijo tako, ker niso doumeli, da je glavna naloga šolskih od- borov reševanje učne in vzgoj- ne problematike. V tej vlogi se tisti šolski od- bori, ki so bili izbrani po kri- terijih napačnega p>ojmovanja njihow vloge, seveda niso mo- gli uveljaviti in te napake v bodočnos-ti ne bomo smeli več ponoviti. Šolsiki odbori delujejo, z več- jim ali manjšim uspehom, pri vseh osnovnih in strokovnih šolah ter gimnaizijah, le pri kmietijskah gospodarskih šolah jih ni. »Odgovorni ljudje« na občinah so s« uprli formiranju šolsifcih odborov za te šole. češ da so vsi »sposobni« že vklju- čeni v oni drugi odbor, ki bo prav lahko skrbel tudi za kme- tijske-gospodarske šole. Koliko je ta skrb zalegla, lahko skte- pamo iz tega, da sredi decetd- bra delujejo vsega dve ali tr., vse druge pa še spijo, č-eprav je med kmetovailci in kmečko mladino mnogo zanimanja za- nje. Prav gotovo je v vseh ob- činah dovolj ljudi, ki jim je do tega, da bi se kmečka mladina česa naučila, zato tudi ne bo težko popraviti storjeno napa- ko, toda treba bo pohiteti. HISNI IN POTROŠNIŠKI SVETI Tudi ta dva organa sta po- treben člen celotnega mehaniz- ma družbenega upravljanja in samoupravljanja. Čeprav ju po važnosti ne moremo primerjati z delavskimi sveti, jima Je pcn trebno posvetiti stjč pozornosti kot doslej. Hišni sveti bodo morali poleg samega upravljanja zgradb sikrbeti tudi zato, da bo življe- nje stanovalcev čim prijetnejše in lepše. Nekateri sveti so v tem že pokazali uspehe: z ure- ditvijo otroških igriišč na dvo- riščih, zasaditvijo dreves itd. Potrošnjškim svetom pa bo treba pomagati s spodbudami, posebno še zato, ker so splošni predpisi in navodila o njihovih pravicah dokaj pomanjkljivi. V Ptuju so se nekateri po- trošTiišiki sveti prav lepo uve- ljavili, v Ormožu pa jih sploh še niso formirali. DELAVSKI SVETI Uvedba delavskega samo- upravljanja je bi)Ia P^av gotovo najrevolucionarnejši akt v gra- ditvi naše nove družbe. S tem je zagotovljen svoboden razvoj socdalističmh gospodarskih sil in odnosov ter vzidan temeljni kamen za razvoj ekonomske demokracije. V okraju je 96 gospodarskih podjetij socialističnega sektor- ja, ki jih upravlja 72 delavskih svetov, 24 manjših podjetij pa ima le upravne odbore, ker je .število zaposlenih tako majhno, da bi bila dva organa brez po- mena. Delavskemu upravljanju so poCfltične organizacije posveča- le doslej mnogo več pozornosti kot vsem ostalim organom družbenega upravljanja in sa- moupravljanja, vendar bo tre- ba to pomoč v bodoče organi- zirati bolj sistematično. Kot re- sen začetek te pomoči moramo oceniti desetdnevne seminarje Za funikcionarje organov delav- skega samoupravljanja, ki jih je meseca novembra organiziral Okrajni sindikalni svet na po- budo in ob pomoči komisije za družbeno upravljanje pri Okr. odboru SZDL. Dela%'ski sveti pomenijo že danes, kljub visem napakam in pomanjkljivostim, ki so v raz- vojni dobi neizbežne, v našem gospodarstvu tako pomemben činitelj, ki ga ne bi mogla no- bena sila izbrisati iz zavesti delavcev. Po poročilu se je razndla iz- redno živahna in stvarna racz:- prava, kakršne po mnenju od- bora dosilei še ni bilo na okraj- nih sejah. V disikusaji sta iz- nesla zelo tehtne misli pred- vsem tovariša Vlado Krivic, predsednik komisije za družbe- no upravljanje pri Predsedstvu SZDL Slovenije in Miiloo Gor- šič, član Izvršnega sveta LJTid- ske skupščine LRS. V tem članku je iznešenih le nekaj glavnih misli o proble- matiki družbenega upravljanja v ptujsikem okraju, v prihod- njih številkah pa bomo posa- mezne organe obravnavali ob- širneje in gfoblje. SRlepi Okrajni odbor SZDL v Ptuju je v razpravi po poročilu svoje komisije za družbeno upravlja- nje o delu in problematiki or- ganov družbenega upravljanja in samoupravljanja v ptujskem okraju sprejel sledeče sklei>e: 1. Organi družbenega uprav- ljanja in samoupravljanja so se v svojem dosedanjem razvoju že izkazali kot organizacijski me- hanizem, ki je sposoben zagoto- viti demokratično samouprav- ljanje delovnih ljudi v proiz- vodnji in ostalih področjih druž- benega življenja. V delu teh organov se pojavljajo napake in PK)manjkljivosti, katere so v raz- vojni dobi sicere neizbežne, ki pa negativno vplivajo na porast zavesti delovnih množic in ovi- rajo nadaljnji razvoj organov samih, zato je dolžnost vseh or- ganizacij Socialistične zveze, da nenehno zasledujejo delo in pro- (Nadaljevanje na 2 strani) Letos bomo svečano proslavili 15 letnico JLA Letos 22. decembra bomo ob- hajali 15. obletnico zgodovin- skega dne, ko je bila formirana prva proletarska brigada, osnov- na enota naše slavne jugoslo- vanske ljudske armade. Da bi to zgodovinsko obletnico proslavili čim dostojneje in veličastneje, je bil na pobudo Okrajnega od- bora SZDL formiran poseben pripravljani odbor, ki naj pri- pravi proslavo tega praznika. Odbor za proslavo se je sestal in izdelal obširen program, ki pa se ne bo omejeval samo na praznovanje samega Dneva Ar- mije, temveč se bodo razne pri- reditve vršile ves mesec decem- ber. Takšno širše proslavljanje nam narekuje jubilarni značaj in pa mednarodni dogodki, ki ponovno opozarjajo na to, da je zaradi imperialističnih teženj ne- katerih treba biti vedno priprav- ljen. Danes ni treba posebej pK>- udarjati velike vloge naše arma- de v času NOB, saj je prav ona zlomila sile domače reak- cije in ogromno pripomogla k uničenju fašističnih sil. Naša JLA pa je bila odločujoč faktor tudi v času našega odpora proti sili stalinskega pritiska po letu 1948. Ona je s svojim odločnim nastopom vplivala na razvoj do- godkov okoli Trsta in danes enote JLA pod zastavo OZN uspešno pomagajo reševati si- tuacijo okrog Sueza. Tako vi- dimo, da JLA ni samo čuvar naših meja in pridobitev ljud- ske revolucije, temveč tudi va- žen steber mednarodnega miru. In prav to dejstvo nam posebej nalaga dolžnost, da letošnjo obletnico praznujemo še prav posebno množično in slovesno. Pripravljalni odbor je skle- nil, da bo priporočil vsem orga- nizacijam SZDL, naj pripravijo skupno z organizacijami Zveze borcev, prosvetnimi društvi in ostalimi svečane akademije. Po- leg tega bodo organizacije ZB pripravile posvetovanja svojih članov, organizirale obiske v našem garnizonu, pripravile predavanja in podobno. Po vseh šolah bodo člani ZB pripovedo- vali učencev o svojih doživetjih iz NOB. Šole bodo imele svoje lastne proslave. V Ptuju pa je poseben odbor izdelal zelo ob- širen program, ki ga je že začel izvajati. Prejšnji teden so namreč v kinu Ptuj že pred- vajali za mladino in odrasle zelo zanimiv film o velikih ma- nevrih. Naj bo letošnje praznovanje Dneva armije dokaz naše velike ljubezni do oborožene pesti na- ših narodov in izraz tesne po- vezanosti ljudstva s svojo JLA. u^rogram proslave 15. OBLETNICE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE 18. dec: Tekmovalni dvoboj v kegljanju. Tekmujejo aktivni in rezervni oficirji. 19. dec: Razstava slik iz življenja v JLA in v taboru pred- vojaške vzgoje. Slike bodo izložene v okni veleblagov- nice »Merkur«. 20. dec: Šahovski dvoboj na 20 ploščah v Domu JLA. Tek- mujejo aktivni proti rezervnim oficirjem. 21. dec: Dvoboj v rokometu-odbojki med aktivnimi in re- zervnimi oficirji. Vodstvo tekmovanja ima poročnik JLA tvo, Turudžič. (Tekma je popoldne). Ob 10. uri dopoldne: sprejem delegacije aktivnih oficir- jev pri predsedniku OLO Ptuj. Ob 10. uri dopoldne, sprejem delegacije okrajnih funk- cionarjev v gamiziji. Ob tej priliki prejme 6 najboljših vojakov po eno knjigo. 22. dec ob 14. uri: nogometna tekma Gamizija : Drava. — Vstop je brezplačen. 22. dec: Proslava na vseh šolah v Ptuju. Proslava bo v zad- njih šolskih urah. Dijaki iz vajenske šole za razne stroke se priključijo proslavi na gimnaziji. Podelitev odlikovanj učnemu kadru, dijakom, dijakinjam gimnazije in vajen- ske šole. Značke najboljših v predvojaški vzgoji prejme večje število dijakov in dijakinj. 22. dec ob 19. uri: Družabni večer za aktivne in rezervne oficirje. Sodelujejo pevci iz Radio Zagreba in Beograda. 23. dec. ob 7.30: Polaganje venca pred spomenik Jožeta Lacka in kratka svečanost ob spomeniku. Ob 8. uri: Svečana otvoritev I. Okrajnega orientacijskega pohoda in patrolnega teka obveznikov predvojaške \^goje. Tekmujejo tudi ekipe: TVD Partizan, Strelski odbor, ekipa JLA ter ekipe gimnazije in vajenske šole za razne stroke v Ptuju. Ob 8.30: Svečano formiranje Odreda predvojaške vzgoje v Ptuju na Titovem trgu. Sodeluje godba na pihala DPD »Svoboda«. Po končanem tekmovanju: podelitev nagrade. — Prehodni pokal Tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo prejme zmagovahia ekipa. Objava rezultatov bo v dvorani OK ZKS Ptuj. Ob tej priliki prejmejo predavatelji pred- vojaške vzgoje, ki so taborili v Lovrencu na Dravskem polju, priznanja. Po končani svečanosti: Ogled znamenitosti Mestnega muzeja v Ptuju. Odbor Oba zbora OLO sta zopet zasedala Na 13. seji obeh zborov OLO Ptuj 12. decembra t. 1. sta pred- sednika Sveta za šolstvo, pro- sveto in kulturo seznanila od- bornike s stanjem šolstva in ostalih področij v ptujskem okraju. Do teh sta zavzela oba zbora svoje stališče, da bo na- vedeni področji potrebno upo- števati v proračunu za leto 1957 pri OLO in pri občinah in da bodo morali ljudski odbori iz- boljšati svoje odnose do ljudi, ki delajo na omenjenih področjih, da bo več medsebojnega razu- mevan.ja, pomoči in sodelovanja pri reševanju vseh problemov. V nadaljevanju seje je bilo rešenih še 28 personalnih, upravnih in gospodarskih pred- logov. Skupno sejo je vodil predsednik OLO tov. Jože Tranišek, ločeni seji pa pred- sednika zborov. Seje se je ude- ležilo 91 odbornikov, trajala pa je dalje časa kot sicer, ker je bilo na dnevnem redu veliko vprašanj. Na področju šolstva je v okraju po osvoboditvi veliko storjenega, vendar vzbuja na- raščanje števila šoloobvezniii mladine, potreba po strokovno in fakultetno izšolanih mlajših kadrih vedno več skrbi, ker po- stajajo šolski prostori pretesni, ponekod skoraj neuporabni, raz- položljiva sredstva ne zadoščajo, manjkajo učitelji in profesorji. O teh problemih razpravljajo v mestih in na podeželju in kaže. da bi večletna ororačunska sred- stva ne zadoščala za vse potre- be. Z vsemi temi problemi se bo spoprijela posebna komisija, ki bo ohisk^I=i vse prizadete šole, zbrala potrebne podatke in predloge za vi-stni red, po ka- terem bi se bilo potrebno lotiti obnavljanja in graditve šol, vp>o- števajoč pričakovano šolsko re- formo, ki bo znatno vplivala na bodočo vsebino in obseg učne snovi, pa tudi na ureditev šol- skih prostorov. Nove šole bodo morale imeti tudi praktične šolske delavnice, ki jih sedaj ni- majo po šolah. Najtežje je sta- nje v Kidričevem, na Kogu, v Gorišnici, Vitomarcih in Majš- perku. Poleg zahtev po obnovi nekaterih šol želijo ponekod, da bi tam, kot n. pr. v Stojncih po- stavili novo šolo. s čimer je v doglednem času še težko raču- nati. Diskutanti so potrdili na- vedbe predsednika sveta tov. Bračiča. da je stanje šol. pouka in problem učnega kadra po- nekod zaskrbi iujoče. vendar bo potrebno vse probleme liajeti v poročilu komisije, ki jih bo zbi- rala in jih potem obravnavala kot celoto. Tudi v poročilu o kulturnem življenju v okraju je prikazano dosedanje uspešno izobraževalno delo po .-'.aslugi agilnih društev in organizacij, šolskih in Ijud- skoprosvetnih knjižnic, tiska, arhivov, Mestnega muzeja v Ptuju, Študijske knjižnice, gle- dališča, tečajev ter pravilne uporabe sicer skromnih mate- rialnih sredstev. Iz vseh dose- danjih izkušenj in uspehov pa moramo posneti tudi nekaj sla- bosti, ki se v bodoče ne bi smele ponavljat}. Več kot doslej bo potrebno v bodoče misliti na izobraževanje tudi izven rednih šol. Sveti za kulturo in prosveto bodo morali preiti preko proble- mov šolstva tudi na probleme splošnega prosvetlievanja ljud- stva in bodo morali tudi več mi- sliti na vzgojo mlai.^ih Ijudsko- pros-^-cti-ii'^ V-adro'.' zlasti na po- deželju. Zelo važno je tudi vprašanje sistematičnega izobra- ževanja odraslih delavcev v pod- jetjih in v kmetijstvu za izbolj- šanje kvalitete dela in dvig pro- izvodnosti. V čitalnicah je še premalo strokovne literature. Možnosti tečajev še niso povsod izrabljene. Poleg teh problemov pa je še vrsta materialnih vpra- šanj kulturnoprosvetnih zavodov in ustanov, ki se ponekod ne morejo razvijati ravno zaradi teh težav. Tudi o teh problemih je bilo več diskusije. Za prihodnjo sejo sta še ostali poročili Sveta za zdravstvo in socialno varstvo, ker bi se sicer seja zavlekla do večera tega dne. Nad 28 predlogov za rešitev nekaterih kadrovskih, upravnih, gospodarskih in drugih vprašanj podjetij, uradov, zavodov in ustanov so odborniki pK) uteme- ljitvi soglasno izglasovali in bodo objavljeni v »Uradnem vestniKU«, PTUJ. 14. DECEMBRA 1956 France Novak. 'borovanje sadjarjev v Navem mestu (Nadaijevanie) Kako nai obnavljamo sadovnfake Kot prvo delo je navedeno utrditev sadnega izbora, ki je bil pred leti revidiran in na no- vo uveden v prakso. Nadaljnje delo v izvedbi £e- nološko-pomoloških opazovanj bo služilo utrditvi oziroma spre- membi obstoječega sadnega iz- bora. Ako neka sorta dobro uspeva pri manjšem številu sadjarjev, ni rečeno, da to velja aa večja področja. Mnogo težavne j še je razisko- valno delo sort, ki imajo dobro kaljiv ali slabo kaljiv cvetni prah. Večji nasad sort s slabim cvetnim prahom je vzrok ne- redne rodovitnosti, če tudi je ostala oskrba dobra. Zato je ve- like važnosti, da urejamo nasa- de sort z jalovim cvetnim pra- hom vedno z dodatkom sort z dobro kaljivim cvetnim prahom, če ravno teh sort ne želi- mo. Važno je še to, da morata obe sorti cveteli istočasno. To je znanstveno ugotovljeno Ea mnogo jabolčnih in hruško- vih sort, posebno važno pa je za breskve, kjer imajo nekatere sorte kot I H. Hale, June Berta, Late Crawf ord deformirane prašnike brez cvetnega prahu. Take sorte so navezane na tujo oplodbo in ne morejo same slu- žiti kot oplojevalke za druge sorte. Pri breskvah se opazuje delo v križni oplodbi (alogam- no) za povečanje pridelka. Nadalje je popolnoma ne- raziskano poglavje sadnih pod- lag nekaterih sadnih plemen Vpliv podlage na vegetativni razvoj žlahtnega dela, na rodo- vitnost, kvaliteto pridelka hi odpornost žlahtne sorte je do- gnana. Podlaga je važen pro- dukcijski činitelj in močno orož- je v borbi za ekonomičnost sad- ne proizvodnje. S podlago vpli- vamo lahko tudi negativno, zato ni važna pri sadiki samo bujna rast drevesa, temveč tudi njega rodost in kvaliteta plodu po zu- nanjem izgledu in obliki {zuna- njostni izgled). 2e za jablano in hruško je težko določiti pravil- no podlago, še teže je določiti podlago zSl breskev in zlasti za marelico. Pri nekaterih plemenih in sortah je up>oštevati poleg pod- lage tudi posi-edovallto. Dobri deblotvorci dajo krepko nad 50 let staro deblo drevesu, dočim slabo deblo krajša življenjsko dobo drevesu. Navedene in še številne dru- ge so skrbi drevesničarskih obratov za pridelavo kvalitetnih sadik. Posebno skrb nalaga znan- stvenikom delo z gnojilnimi po- skusi za zadostno gnojenje sa- dik poleg skrbi glede pomanj- kanja mikroelementov v zemlji, ki večkrat podrejo vse upe in uspehe pri obilnem gnojenju z naravnimi in dodatnimi gnojili. Znanstveniki se poslužujejo ta- kozvanih foliarnih analiz listja in ugotavljajo, katerih snovi v listju manjka napram vsebini snovi lista na zdravem, rodnem drevesu neke vrste. Obstaja vrsta nerešenih vpra- šanj zaradi izmenične rodnosti dobro negovanih dreves; pred- časno odpadanje plodov v zad- njih tednih dozorevanja brez nekih na zunaj vidnih vzi-okov, vpliv razmnoževanja oreha s plodovi mesto vegetativnega razmnoževanja s cepljenjem, nove vrste bolezni na listih ore- ha in kostanjev rak, vzgoja no- vih sort potom križanja itd. Kratko, dela imajo znanstveniki dovolj, samo pripomočkov za Intenzivnejša razisi^ovalna dela manjka. Republiško zborovanje v No- vem mestu je prikazalo vse ne- dostatke, ki jih je odpraviti, če želimo napredek v sadjarski proizvodnji. Vrsta neprilik se bo še pojavila tekom časa Na sadjarjih samih je, da ugotov- ljeno škodo odpravijo sproti, da upoštevajo nasvete strokovnja- kov in povečajo skrb sadnemu drevju, sicer bo Sadjarstvu sle- dila katastrofa. Konec. ING. ZOREČ EGON Se o zimskem globokem orciii'u 'Nadaljevanje in konec) Znano je, da pade v naših krajih največ padavin v oktobru in novembru, preko zime pa mnogo manj. To je važno vedeti zaradi tega ker je izpiranje različno in morajo biti zatega- delj agrotehnični ukrepi, s kate- rimi izpiranje preprečujemo, te- mu prilagojeni. Važno je tudi ugotoviti, katero obdobje pada- vin, jesensko ali zimsko, je bolj nevarno. Ugotovljeno je, da je izpiranje v toplem času. če polje ni obraslo z rastlinami, največ- je. Toda v jesenskem času je le malo polja neobraslega. Ra^en tega pada jesenski dež na izsu- šeno zemljo, ki je sposobna vsr- kati mnogo vlage. V tem času tudi mnogo vlage izhlapi, mno- go pa je iKM-abi plevel, ki v tem času bohotno raste na nezaseja- nih njivah. Iz vseh teh raalogdv jesenske padavine ne morejo iz- prati pomembnih količin rast- linske hrane iz zemlje. Drugače je z zamskimi pada- vinami. Jesenski pridelki so po- spravljeni, polja so obrasla le z oziminami in večletnimi krm- skimi rastlinami. Mnogo zemlje je prazne, ker čaka na spomla- dansko setev. In prav tu, kakor tudi oziminah, pride do naj- večjega izpiranja hrane, kar lahko ugotovimo spomladi, ko ozimine spočetka le slabo uspe- vajo, prav tako pa jari posevki.. Glede izpiranja na polju, ki* je zasejano z ozimino, ne more- mo kaj prida ukreniti. Pač pa lahko mnogo storimo na povtSi- nah, ki so namenjene spomla- danski setvi, in sicer s tem, da opravimo jesensko, oziroma zim- sko globoko oranje o pravem času. Razlikujemo tri obdobja ora- nja za spomladansko setev. Prvo je obdobje po jesenskem de- ževju, to je rriesec september. To ;e nsensko oranje. Po tem razdobju in do nastopa oktobr- skega deževja je čas predzim- skega oranja, po njem pa do srede februarja pa čas zimskega oranja. Glede na izpiranje lahko glo- boko orjemo na lahkih in sred- njetežkih zemljah le v jeseni. Predzimsko oranje je glede izpiranja najnevarnejše. Lahke zemlje v tem času sploh ne smemo orati, ker slabo veže hrano. Na stednje težki zemlji smemo orati samo srednje glo- boko. Težko zemljo pa lahko preorjemo globoko, vendar je bolje, če smo to opravili v jese- ni. ..Glede zimskega oranja pa ve- lja, da bomo zemljo, čim lažja in propustnejša je, orali tem po- zneje. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Tukajšnja šola je priredila v nedeljo, 25. nov., prav lepo pro- slavo za naš narodni praznik. Po petju pesmi »Internacionale« — izvajal pionirski pevski zbor, je tov. šolski upravitelj Stajnko go- voril o pomenu 29. novembra. Sledile so pevske in deklama- cijske toSke, ki so bile vse lepo izvedene. Posebno je ganila pe- sem »Bohor« od Gobca. Telo- vadni nastop je bil prav dober in je pokazal, da so naši dečki tudi umi in gibčni. Odlično so bili izvedeni, simbolični ptles. Nj^stop s .£prernlj.eyanjem .god- be je bil tako dovršen, da bd lahko nastopili še pred tako iz- branimi gledalci. Dvorana je bfla polna staršev in mladine tn nikomur se ni mudilo do- mov. Za 29. nov. pa je obdarovala tukajšnja Kmetijiska zadruga 28 učencev z hranilnimi knjižaca- mi in primernim zneskom za lepo izvršeno nalogo o varčeva- nju. Popoldne pa je uprizoril IZUD igro »E>ekle iz Trente«, Pred igro je podala tov. učite- ljica Krajnčeva zgodoviniske dogodke ob nastanku nove Ju- goslavije. — Vloge v igri so bile primemo razdeljene in v splošnem prav lepo izvedene. Prav dobro so se odrezali igral- ci/ki redno sodelujejo pri igrah. Vso priznanje gre režiserki tov. učiteljici Olgi Vertovšek, ki ni samo spretno vodila igre, tem- več tudi prav lepo podala svojo vlogo. Velika kino dvorana je bila razprodana m vsi igralci so želi za svo.ia izvajanja za- služeno priznan le. Priporočamo našim bral- cem, da si prečitajo eks- poze podpredsednika Iz- vršnega sveta FLRJ tov. Edvarda Kardelja na za- sedanju Zvezne ljudske skupščine, ki ga je obja- vilo naše dnevno uasc- pisje 9. in 10. dec. t. !. v sredo 12. 12. 1936 (za Lter, kilogram ali kos) Čebula 80. česen 100, luščeni fižol 50, hren 100, krompir 12, peteršilj 60, rdeča pesa 30, red- kev 25, solata endivija 50, sola- ta v glavah 50, špinača 100, zelje v glavah 25, zelena 50, ko- renček 50, ohrovt 25-30, koruza 35, pšenica 35, komziia moka 40, ajdova moka 60, koruzni zdrob 50. ajdova kaša 120, prosena ka- ša 80, surovo n:iaslo 400, zaseka 800, mleko 30, smetana 140-150, sir 80, kokoši 350-450, pišanci 280-500, purani 600-1000, hruške 50, jabolka 30-40, jajca 20, kisla repa 20-30, kislo zelje 60, moto- vileč 100, ječmenova kaša 90, mešano suho sadje 50. Odredba o obvezni tulierkuimlzaciji živine Na podlagi 2. odst. 12. čl. in 98. čl. Zakona o občinskih ljud- skih odborih (Ur. list LRS 19/52). 3., 5. in 47. čl. Temeljnega zako- na o varstvu živali pred žival- skimi kužnimi boleznimi (Ur. 1. FLRJ-26/54). PrUoge I/A-lc-XIII/2 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. I. FLRJ-34/55), in 2. točke 53. čl. Statuta občine Ptuj izda- ja Svet za kmetijstvo in gozdar- stvo Obč. LO Ptuj ODREDBO o obvezni tuberkulinizaciji go. veje živine, o obveznem ceplje- nju psov proti steklini in o ob- veznem cepljenju kokoši proti kokošji kugi. 1. Vsa goveja živina, stara nad 6 mesecev, se mora tuberkulini- zirati. Vsi psi stari nad 6 mese- cev, se morajo cepiti proti ste- klini. Vse kokoši se morajo ce- piti proti kokošji kugi. 2. Pregled in tuberkulinizacijo' izvršijo pristojni veterinarji Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. Pregled in tuberkulinizacijo morajo veterinarji opravili v skladu z najnovejšuTii ugoto- vitvami veterinarske znanosti in po navodilih strokovno na^l^^^je- nega organa. 3. Pregled in cepljenje se Izvrši po hlevih ali pa na določenih zbirališčih. Cas in kraj cepljenja in pregleda odredi Oddelek za gospodarstvo in komunalne za- deve Obč. LO sporazumno z okrajnim veterinarskim inšpek- torjem. 4. Živina, pri kateri se ugotovi, da je okužena s tuberkulozo, se mora vidno zaznamovati s pre- luknjanjem desnega uhlja. 5. Bolna goveja živiria se ne srn več pripuščati. Odtuji se lahko samo za zakol. Ta se sme izvršiti samo v klavnicah, ki so poa veterinarskim nadzorstvom. Potni listi za bolno živino se smejo izdajati le, če je ta name. n.}ena za zakol. Na potnih listih mora biti vidna oznaka TBC. 6. Cepljenje psov se opravi na določenih zbirališčih. Cas in kraj cepljenja odredi Oddelek za gospodarstvo in ko- munalne zadeve Obč. LO spora- zumno z okrajnim vetrinarskim- inšx>ektorjem. 7. Cepljenje kokoši se opravi na dvoriščih lastnika po razporedu, ki ga odredi Oddelek za gospo- darstvo in komunalne zadeve Obč. LO sporazumno z veteri- narskim inši:>ektorjem OLO Ptuj. 8. Na dan, ki je določen za cep- ljenje, morajo biti kokoši zapr- te, dokler se ne opravi ceplje- nje. 9. Stroške tuberkuliniziranja in cepljenja kokoši trpi OLO Ptuj. Stroške cepljenja psov tipijo lastniki, ki so dolžni plačati 100 din od psa. Plačati je treba ta- koj pri cepljenju. 10. Kdor prekrši določbe te od- redbe, se kaznuje po 71. in 72. čl. Temeljnega zakona o var- stvu živine pred živalskimi kuž. nimi boleznimi (Uradni Ust FL- RJ-26/54). U. Ta odredba v?'ia od dneva objave v Ptujs-kern tedniku, ob- javi pa se tudi v irrad'^'^'-^ vest. niku oicraja Ptuj. Šte\'. 03-4180/1. Datum: 10. XII. 1956. Predsednik Sveta za kmetijstvo Martin Gobec Predsednik Obč. T C Janko Vogrinec SRIepI (Nadaljevanje s 1. strani) blematiko vseh organov družbe- nega upravljanja in samouprav- ljanja na svojem področju ter na vsak negativni pojav takoj reagirajo s prepričevalnimi me- todami. Poleg tega morajo iz- koristili sleherno priložnost za tolmačenje pomena in vloge or- ganov družbenega upravljanja in samoupravljanja svojemu članstvu. O teh vprašanjih naj razpravljajo tudi na občnih zborih osnovnih organizacij SZDL. 2. Velika ovira za aktivnost in uspešno delo nekaterih orga- nov dmžbenega upravljanja in samoupravljanja so neresni, ne- delavni in nezainteresirani čla- ni teh organov, zato morajo or- ganizacije SZDL kadrovskemu sestavu posvetiti vso pozornost in s prepričevanjem vplivati na volilna telesa, da bodo kandi- dirala in izvolila res samo take ljudi, ki imajo voljo in interes do dela. Kolikor so nedelavni in nezainteresirani ljudje že bili izvoljeni v posamezne or- gane, je treba na volilna telesa s prepričevanjem vplivati, da jih odpokličejo in izvolijo dru- ge. 3. Organizacije SZDL morajo člane organov družben, uprav- ljanja in samoupravljanja ne- nehno spodbujati, da se bodo seznanjali s področjem svojega dela in problematiko. Pri tem oaj jim organizacije tudi kon- icretno pomagajo. 4. Komisiji za družb, uprav- janje se nalaga dolžnost, da >rganizira sistematično vzgojo 'unkcionarjev delavskega sa- noupravljanja ir upravljanja, cot tudi delovnih kolektivov, ; raznimi seminarji, posvetova- iji in preda vranji. 5. Organizacije SZDL morajo >omagati svetom pri ljudskih idborih, da se bodo seznanili s vojo družbeno-politično vlogo ter tako nehali biti samo po- možni organi ljudskih odborov v reševanju upravnih zadev. 6. Pravtako morajo tudi kra- jevne odbore vzpodbujati k širši družbeno politični dejav- nosti, da ne bodo vsega svojega dela videli izključno v reševa- nju krajevnih komunalnih vprašanj. 7. Organizacije SZDL morajo s prepričevanjem vplivati na občinske ljudske odbore, - da bodo del svojih sredstev odsto- pali krajevnim odborom za či- sto krajevne potrebe. S tem se bodo krajevni odbori še bolj aktivizirali in tako pospešili ko- munalno dejavnost. 8. Kraje\me odbore je treba navajati na to, da bodo vsii pereča vprašanja prenesli v raz. pravljanje na zbor volivcev. Tako se bodo ljudje naučili o skupnih zadevah skupno raz- mišljati in skupno ukrepati. 9. Organizacije SZDL na Drav- . skem polju naj se borijo zato, da bodo občinski ljudski odbori čimpreje uredili vprašanje kra- jevnih odborov v skladu statutom občine in zakonom o vaških skupnostih. 10. Organizacije SZDL naj po- krenejo vse potrebno, da bodo pri vseh Kmetijskih-gospodar- skih šolah čimpreje izvoljeni šolski odbori. Za to vprašanje je treba poleg zborov volivcev še posebej zainteresirati tudi upravne odbore Kmetijskih za- drug. 11. Prav v tem času se kažejo velike anomalije v trgovini — med kmečkim trgom, odkupno trgovino in prodajno mrežo (razlika med odkupnimi in pro- dajnimi cenami so nenormalne), zato naj sekretarijat Okr. odb. SZDL prouči kaj je v tej situa- ciji ukrenila trgovinslca zborni- ca in v imenu potrošnikov za- hteva ustrezne ukrepe. 12. Poleg navedenih splošnih in konkretnih nalog se morajo organizacije SZDL nenehno lu vztrajno boriti, da bo zajamče- na svoboda kritike in svobod- nega izražanja misli v vseh organih družbenega upravljanja in samoupravljanja. * Kap. I. ki. Danilo Juriševic Prerll5-le?ri?co|UBOSIiV2ii- ske Ifudsbe armade Ob pripravah na slavnostno praznovanje 22. decembra — dneva ustanovitve Jugoslovan- ske ljudske armade si oglejmo nekoliko, kako je bil osnovan in kako se je razvijal eden nje- nih rodov — topništvo. Posamezni topovi in minome- talci so bili v sestavu partizan- skih čet že od samega začetka vstaje naših narodov, vendar se praznuje dan artilerije vsako leto 7. oktobra, ker je bila tega dne leta 1941 ustanovljena prva baterija na področju Srbije. Se istega dne je ta baterija izvršila svojo prvo borbeno nalogo, ko je obsipala z granatami sovraž- nikovo letališče pri Kraljeva ter uničila eno letalo in druge vo- jaške naprave. Uporaba topniških in mino- metalskih orožij je šla v časji narodnoosvobodilne vojne v po- sameznih krajih vzporedno z razvojem partizanskih edinic v clotlčnih predelih. Nastanek in razvoj topvištva naše Armade je specifičnega značaja, ker se je razvijalo skozi vsakodnevne boje in brez strokovno usposob- ljenih kadrov ter oporišč z* oskrbo. Celokupen artilerijski park bivše jugoslovanske vojske je padel v sovražnikove toke, ali pa je bil uničen v težavnih dneh kapitulacije. Ustvarjanje novih oddelkov topništva je bilo silno težavno in komplicirano. Naši borci so v vsakodnevnih napa- dih in ob silnih žrtvah odvze- mali sovražnikom topove in strelivo in tako obor,7Ževali prve topniške oddelke naše Armade. 3 prerastcm partizanskih enot v brigade in divizije je rasla tudi moč topništva tako po šte- t^ilu orožja kot i>o strokovni iz- ?rajencsti kadrov, ki so svoje tnanje pridobivali v vsakodnev- nih krvavih zmagosla^Tiih bo- rih. Glavno skladišče za partizan- ske topniške enote so bile so- vraine poslo,'anke. V letu 1942 je bil formiran po povelju tov. rita prvi topniški divizion, kar •v^menJJo velik korak naprej. V 'fn času so partizani že upo- ra;.l'?li topnštvo v več.fih na- '»adih na utrjene sovražnikove Jc«tojanke. Da bi se vsaj v neki meri zognili partizanski topničarji »manjkanju tehnike in streli- 7a. so delali prave čudeže v ičinkovitosti topovskega ognja, co so n. pr. če^to pripeljali to- >ove na rp-daHo kakšnih 100 nelrov pred cilj ter ga nato z merjenjem skozi cev z nekaj streli uničili. Moč artilerije je rasla iz dne- va v dan. V Sloveniji je bila v letu 1943 ustanovljena prva top- niška brigada naše Armade, ki je odigrala veliko vlogo pri bo- jih za osvoboditev Kočevja in Ljubljane, kjer je povzročila pri bežečih fašističnih in belogardi- stičnih tolpah velike izgube in kjer je zatrla vsak njihov na- daljnji odpor. Po koncu vojne so čakale mlade topničarje prav tako te- žavne naloge, ker so morali v čim krajšem času reorgani:;iratl topništvo v enega najmočnejših rodov naše Armade. Skrb naše Partije in tov. Tita osebna je bila posvečena še posebej mla- demu topništvu, ki je postalo v nekaj povojnih letih hrbtenica naše Armade. Starešinski sestav topniških oddelkov naše Arma- de se nenehno usposablja in je že dosegel mojstrski položaj v obvladanju svojega orožja. Naša mlada vojna Industrija pa žte izdeluje velike količine topni- škega streliva, tehnične opreme, instrumentov ter novo sodobno orožje, s katerim je opremljeno že mnogo topni.^kih enot naše Armade. Praznujoč 15-letnico obstoja naše Armade tudi topničarji doprinašajo vse, da bi do popol- nosti obvladali t«hniko moder- nega topništva ter tako lahko čvrsto stali na braniku pridobi- tev narodnoosvobodilne borbe. Nekaj nripomb k članku Ptujs Ji osmošcIcipripravlm:okulturnivečer Ptujski tednik je v št. 47/48, z dne 29. XI. 1956, priobčil zgoraj omenjeni članek Namen ptuj- skih osmošolcev, prirediti kul- turni večer, nas je prijetno Iz- nenadil in pozdravljamo njihovo kulturno dejavnost. Pač pn pi- sec »-nč« v uvodu ugotavlja, da je v Ptuju »slabo razvito kul- turno življenje. Samo kakšen kulturni večer, ki ga je priredi- la Svoboda, ali pa kakšen kon- cert in že smo pri kraju kul- turnega pregleda za nekoliko let nazaj.Ta izjava je ptujske kulturne delavce iznenadilaj za- to piscu nekaj pojasnil. Gledališče prireja poleg svojih rednih predstav tudi gostovanja drugih gledališč. Nadalje prireja Ljudska univerza niz kvalitetnih predavanj. Mestni muzej je pri- speval k dvigu kulturnega živ- ljenja v Ptuju. (N. pr.: pi-ire- ditve v Tednu muzejev, otvori- tve novih oddelkov, slikarske razstave itd.) Glasbena šola or- ganizira preko Koncertn2 direk- cije Ljubljane letno do pet kon- certov naših najvidnejših umet- nikov. Lahko bi našteli še mar- sikaj in podrobneje. Vendar že omenjena dejstva dokazujejo, da pisec s ptujskim kulturnim živ- ljenjem ni docela seznanjen. Ob tej priložnosti bi pa želela spregovoriti nekaj besed o ob- isku prireditev Samo nekaj pri- merov! Na dan ko je iz5el ome- njeni članek v Ptujskem tedni- ku, je organiziral muzej v po- častitev Dneva republike otvori- tev narodopisnega oddelka na gradu (ista številka prina.^ tudi vabilo). Obisk je bil sicer zado- voljiv, toda upravičeno se spra- šujemo, kje je bila mladina ptujske gimnazije, ki je bila s tem kulturnim dogodkom sezna- njena. Nadalje se sprašujemo, zakaj mladina v večjem številu ne poseta koncertov v Glasbeni Soli, saj je EK>tom tiska in šol- skih obvestil tudi o tem obve- ščena. Uspeh vsake kulturne prire- ditve ni odvisen samo od prire- diteljev, bodisi organizatorjev ali izvajalcev samih. Uspeh je odvisen v veliki meri od obiska prireditve, kajti vsaka priredi- tev je namenjena širokim kro- gom, ker le tedaj v celoti do- seže svoj namen. Na žalost naše prireditve niso najbolje obiska- ne, pred\^m ne s strani mla- dine. Zato lahko rečemo, da ravno zaradi tega niso dosegle tistega uspeha, kot bi ga sicer lahko. Ko se bo ptujsko občin- stvo, predvsem mladina tega za. vedala, ne bo treba več govoriti o slabo razvitem kulturnem živ- ljenju v Ptuju. Pere Bernarda PTUJ. 14. DECEMBRA ir' 3 Andrej Kovač, bibliotekar: Nadaljevanj' Ptuj in okolica v pesmi in povesti V letu 1845 jo zdravrika Neisa po nekem obilnem kosilu zadela kap. »Oranes morimur« — vsi umrjemo, so bile njegove zadnje be?cde. Kmalu za njim je umrla tudi njegova žena. Na oglu ulice Vseh svetnikov (danes Jadranska) je stala že nekdaj apoteka, o kateri so si nekoč v Ptuju pripovedovailr: skrivnostno zgodbo o magistru Advenciju, ki se je poročil z edino hčerko iz znane ptujske trgovske družine Guffante. Ne- vestini starši so zelo naisproto- vali tei zakonski zvezi, vendar brezuspešno. Toda mlada aipote- karjeva žena je umrla že v prvem letu zakona. Oblečeno v poročni obleki so jo pokopali na pokopaliijču, ki je takrat le- žalo v bližini mestnega stolpa in bilo obdano od visokega zidu. Ptujski grobar je hotel ponoči vlomiti v krsto apotekarjeve že- ne in jo izropati. Toda ta je bi- la samo navidezno m.rtva in je po vlomu vstala iz krste, gro- barja pa so našli ob grobu, za- detega od kapi. Magi-ster je po tem dogodku našel svojo ženo na stopnicah pod hišnim pomo- lom zmrznjeno in mrtvo. Gro- barja so kaznovali se po smrti tako, da so dali njegovo truplo najprej na kolo, potem pa ga razčetverili. Leto 1848 ni prineslo po pri- povedovanju pisateljice Ane 'Wittule dosti sprememb v nie- stu Ptuju. Le posamezni čitate- Iji so pri trafikah spremljali dogodke iz redkih številk dnev- nega časopisja. To opi?ovanie moramo dopolniti, kajti v ptuj- ski okolici so se mnogokje ogla- šali slovenski klici po enako- pravnosti in svobodi. Ptuj.s:ki m.taščaai so se zbrali pri »Zla- tem noju« in ustanovili 27. sep- tembra 1848 narodno gardo, ki je imela seveda nemški značaj in bila že leta 1851 razpuščena, kot F^J^oča tud: ptujski zgodo- vinar Ferdinand Raisp v svoji zgodovinski knjigi: »Ptuj, naj- starejše štajersko mestoc Gra- dec ' 1858. Pisateljica V/ittula črpa zgodovinske podatke za svoje romane večidel iz ome- njenega Raizovega dela. V re- volucij skem letu je Ptuj dosti piestal zaradi prehodom? števil- nih čet. Tud: v našem romanu se barvarjeva hiša ni mogla iz- ogniti vojaškim rekvizicijam. Pisateljica nas z barvarjevi- mi otrok: zopet popelje na ptuj- ski grad. ki jih je v vseh letnih časih privabljal s s-zojimi čari. V stenah vhcda je bilo v še ve- dno opaziti škripce prid\nžnega mostu. Na trdnjavi so same\'-a'ia zarjavela topovska kolesa, sredi l'X criv pa je ležal celi rimski lev. Za debelimi grajskimi zi- dovi in vedno zaprtim: okni so si otroci vedno pTedstavlj-ili sobane polne zlata in dragih kamnov, plešoče prince in ko- draste princeske. Med mračni- mi zidovi so se vrstile podzem- ske ječe in po ljudski govorici naj bi vodil do vurberškega gradu podzemski hodnik. Otro- ci so metali kamenčke v trideset klafter globok vodnjak in rado- vedno prisluškovali zamolklemu odmevu. V drugem grajskem dvorišču je sameval marmornati spome- nik zadnjega ptujskega gospoda Friderika V. s štajersko mar- šalsko zastavo v rokah in psom ob nogah, simbolom zvestobe. Otroci so uživali razgled na rodovitno vičavsko polje, ki ga je obkrožala široka Drava. Iz ozadja pa se je videla modra senca Pohorja, kjer so nekoč Rimljani lomili marmor. Na gradu so otroci naleteli na pri- letno žensko, prijateljico njiho- ve matere Otilijo iz strojarske koče, ki je stanovala na graj- skem pobočju. In zopet je zdrknilo mimo Ptuja po dravskih valovih do- kaj let. Nova železnica Dunaj- Trst (1846) je prinesla Ptujča- nom mnogo ^krbi, kajti prikraj- šani so bili pri tranzitni trgo- vini po poštnih in deželnih ce- stah, ki se je z novo železnico zmanjšala. Zelja po železnici se je Ptujčanom izpolnila 17. de- cembra 1857, ko so zasadili prvo lopato v bližini rogozniškega kovača (Zafranko) v predmestju Kaniža, na zemljišču Franca Maleka. Za promet pa so to progo odprli 24. aprila 1860. Po- izkusna vožnja na tej progi od Pragerskega do Velike Kaniže pa se je vršila že 29. oktobra ISof). Za hitrejšo zvezo z Mari- borom in dalje s Koroško pa naj bi se kasneje zgradila stran- ska proga od Hajdine proti Ma- riboru. O tem dogodku nas ob- vešča tudi zgodovina Raisp v svojem delu: )!.Spomini na vzhodno železnico s Graz 1860. O narodnostnih razmerah v Ptuju v šestdesetih letih pravi pisateljica v svojem romanu, da v tem času še ni bilo narodno.st- nih sporov. Družabni Ptuj rani so prav tako obiskovali nemški kazino kot slovensko čitalnico. Glede družbenih razmer v takratnem Ptuju, ki se zrcalijo v obravnavanem romanu, mo- ramo omeniti, da nastopa slo- venski živelj le v bolj podrejeni vlogi. Podeželsko ljudstvo, ki prihaja v mesto, je seveda slo- vensko, oblečeno v takratni no- ši, izdelano iz domačega platna. Slovenec je nadalje naš mali človek iz Haloz, ki obdeluje nemški gospodi njene vinogra- de in mora sv-ojim nemškim gospodarjem v mestu ob dolo- čenem času prinašati plodove s\'ojega truda. Ljudje, sloven- ske krvi so številni posli, po- močniki, perice in služkinje po meščanskih hišah, ki so v po- sesti pridobitnih slojev. Ljudje se cenijo predvsem po imetju, tako tudi v našem romanu ceni zdravnikova žena Neisovka le ti.ste ljudi, ki imajo vinograde in jih ob vsaki priložnosti na- gfA^ril >>gospod sosed« ali ^go- spod boter«. Kdor pa ni imel dobro rejenc mošnje, tega ni kaj posebno spoštovala in go- vorila o njem: »Mož brez de- narja je zame navaden pavliha«. MADŽARSKA V OSPREDJU Prejšnji torek je izbruhnila na Madžarskem ponovno splošrM .starka. Za tak odgoi^ior vladi io se namreč odločile delovne množice na Madžarskem, ko je ta postavila delavske svete iz- ven zakona in sploh v celoti ignorirala delavske zahteve. Kot odgovor na ta ukrep pa je zopet fl^da uvedla naglo sodišče. Po- ložaj se je torej zopet izredno zaostril. Vsekakor pa je sedaj že popolnoma jasno, da madžar- ska vlada nima pomembnejše zaslombe med ljudstvom in da si je kakršnekoli m.ožnosti v tem pogledu zapravila s svojim sta- liščem do delavskih sf>etov. Bilo je jasno, da so prav delavski si-^eti bili, dokler vlada ni za- vzela do njih takšnega stališča kakor ga je, tisti most, ki bi si- cer zelo izolirano vlado povezal z delovnimi množicami ter bi s pomočjo tega sčasoma uspela normalizirati stanje v državi. Kakšen bo bodoči razplet do- godkov na Madžarskem ne bi radi prerokovali. Generalna skupščina OZN še vedtio raz- pravlja o tem vomlad. Se eno sobo bi seveda potre- bovali, da bi postavili »orače«. To je običaj, ko štirje do šest fantov vleče majhen plug po vasi in p>obira na vsakem dvo- rišču darove. Ta običaj je ne- kakšen prazničen uvod v prvo delo na polju. V tretji sobi vidimo poleg ku- rentov še različno lončeno po- sod je, med njim na primer vrč, podoben škropilnici, za škrop- ljenje vins>ke trte. Pod steklom so primeri naše Icmečke duhov- ne kulture: zarotovalni pripo- močki ob boleznih, porodih, sve- tinj ice, nanizane na vrvco, ki varujejo popotnika nesreče, sta- ri slovenski tiski (Duhovna bramba) itd. Še marsikaj bi lahko našteli, to kar je in kar bi moralo biti. Toda tri sobe etnografske zbir- ke ptujskega muzeja so šele za- četek, lep in spodbuden zače- tek. Zbirka se bo nenelmo spo- polnjevala. saj ji ne manjka strokovnih moči, med katerimi ie tud- etnografinja tov. Ljud- mila Meze. Njej in vsem. ki so pomagali pri ureditvi zbirke, vse priznanje! "'7". K. Presernouo družbo v letošnji redni knjižni ebirki Prešernove družbe so izšle na- ^ednje knjige: 1. Koledar Prešernove dražbe za leto 1957; 2. France Bevk: Iskra pod pepelom, zgodovinski ro- man; 3. Beno ZupanČnč: Mrtvo morje, povest; 4. Ivan Ribič: Kala: mladin- ska povest; 5. Dr. Miroslav Zei: Morje in njihovi zakladi, poljudno- znanstveno delo. Zamudniki lahko nabavijo zbirko v vseh knjigarnah za 450 din. Cena posamezni knjigi jc 100 din. Koledarja pa 200 din. Prav tako sta na razpolag« v N^seh knjigarnah tudi dodatni knjigi: Dr. M. Avčin — Dr. S Luna- ček: Otrok od spočetja do pubertete za ceno 100 din; Andreja Grum- Praktični na- sveti za dom za ceno 200 din. Vse knjige lahko naročite tu- di na naslov: Prešernova druž- ba, Ljubljana, Ulica Heroja Tomšiča 5. kjer lahko dobite za doplačilo 80 din vsako knjigo tudi vezano v polplatno. Pošt- nina ie 30 din. TaJniitTo 4 PTUJ, 14 DECEMBRA 1956 iZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV ♦ IZ NAŠIH KRAJEV ♦ IZ NAŠIH KRAJEV ♦ IZ NAŠIH KRAJEV ♦ IZ NAŠIH KRAJEV ♦ IZ NASIH KRAJ Za odkrito in pogumno sindikalno besedo Občni zbor občinskega sindi- kalnega sveta v Ormožu 4. t. m. je bil zanimiv v dveh pogle- dih: radi običajne formalnosti v začetku in živahne življenjske razprave na koncu. Poročilo predsednika in tajnika je bilo skopo. Predsednik je govoril o političnem stanju v svetu, taj- nik pa o organizacijskih stvareh. V tem organizacijskem poročilu je ugotovil, da jo vseh 13 sin- dikalnih podružnic v občini ime- lo slabo pripravljene občne zbo- re, da razprava na teh zborih ni bila plodna in da kakšnih po- sebnih sklepov m bilo. Nato je še naštel, koliko sej je imel ob- činski sindikalni- svet, koliko dopisov je rešil in podobno. Po blagajniškem poročilu in poro- čilu nadzornega odbora bi se skoraj ponovilo to, kar je tajnik grajal pri občnih zborih sindi- kalnih podružnic; udeleženci ne bi nič razpravljali, ker ne bi imeli o čem. Ne predsednikovo, ne tajnikovo poročilo ni načelo problematike sindikalnega dela v ormoški občini. Sele Po daljši razpravi sekre- tarja OK ZKS tovariša Načeta Voljča, ki je nakazal številne probleme, o katerih bi morali na občnem zboru pogumno sprego- voriti, je formalno vzdušje ^o- ra prenehalo. Udeleženci zbora so v razpravi načeli pereča in življenjska vprašanja, za katera se bodo morale sindikalne orga- nizacije zanimati. Iz le razprave jo povzeti, da se je občinski sindikalni svet premalo brigal za krivične odpovedi delovnega razmerja in stanovanjske raz- mere delavcev. V Ormožu ]e ne- kaj kričečih primerov, ko de- lovni ljudje stanujejo v človeku nedostojnih stanovanjih že ne- kaj let in se za njih prošnje nihče ne zmeni, medtem ko dru- gi ljudje dobivajo boljša stano- vanja. Sindikalna organizacija ne bi smela mirno gledati teh primerov, temveč se zavzeti za njih rešitev. V ormoški opekar- ni bi morala sindikalna organi- zacija podpreti željo delavcev, da si pridobijo ustrezne kvali- fikacije. Tudi tu so primeri, da delavci stanujejo v neznosnih razmerah. Posebne delovne raz- mere vladajo v rudniku premo- ga Podgorci. Sindikalna organi- zacija ne reagira pravočasno na razne nepravilnosti in ni dovolj povezana z upravnim odborom in delavskim svetom. Vsi de- lavci v rudniku imajo doma po- sestva in se prvenstveno posve- čajo obdelavi svoje zemlje, zato ni nič čudnega, da je bilo letos kar 380 neopravičenih izostan- kov z dela Razen tega se delav- ci iz dneva v dan menjejo, tako da je letošnjo leto sprejeto na delo 50, odšlo je pa 30 ljudi. Sindikalna organizacija v rudni- ku je maloštevilna in se ne za- veda dovolj svoje vloge, pred- vsem pri političnem delu in izo- braževanju kolektiva. Udeležen- ci občnega zbora iz kmetijskih gospodarstev so načeli vpraša- nje delovnega časa v kmetij- stvu. Po njih mnenju bi se mo- ral tudi na kmetijskih gospodar- stvih uvesti 8-urni delavnik, ki naj bi bil merilo za celo leto (v času sezone kmetijskih del bi delali seveda več kot čez zimo). Sedaj so kmetijski delavci v izredno slabem položaju, ker v zimskem času ne dobe otroških dodatkov. Na kmetijskem gospo- darstvu v Ivanjkovci h so mora- li v zimskem času odpustiti več- je število delavcev in sindikalna podružnica je bila v težkem po- ložaju, koga odpustiti Na tem posest vti delavci niso zadovoljni s tarifnim pravilnikom. Na uro zaslužijo le 28 do 29 dinarjev ob lepih vremenskih razmerah, če je pa vreme slabo, ne morejo zaslužiti niti tega. Kljub vsemu pa na posestvu ni bilo neopra- vičenih izostankov z dela. V razpravi je bilo predočenih toliko raznih problemov, da bo imel novoizvoljeni občinski sin- dikalni svet precej dela. če bo iz te razprave izvlekel zaključ- ke in sklepe ter se lotil reševa- nja problematike, ki je kljub temu. da ormoška občina nj in- dustrijska, precejšnja in po- membna, -r Z mladinske kon- ference u Ormožu Devetega decembra je bila občinska mladinska konferenca v Ormožu. Osnovne organizaci- jo so občne zbore opravile v prejšnjem mesecu. Konferenci je prisostvovalo 70 delegatov iz 7 osnovnih organizacij. Iz poro- čila .sekretarja ot>činskega ko- miteja mladine je bilo razvidno, da je v navedenih osnovnih organizaci.]ah vključenih 635 čla- nov. Številka je vs^ekakor pre- cej razveseljiva, ker se je števi- lo članov v občinskem merilu dvignilo za 200*'/«. Na konferenci jo bilo ugotovljeno, da je še mnogo mladincev, ki niso vklju- čeni v mladinske organizacije. Vsekakor bo občinski komite mladine skušal v letošnjem letu pretežni del nevkl j učenih mla- dincev vključiti v mladinsko organizacijo in ustanoviti nekaj novih osnovnih mladinskih or- ganizacij. Možnost ustanovitve organizacij v zelo kratkem času obstaja v vasi Hum in Litmerk. Na konferenci so sprejeli sklepe, da mladina dela v raznih dru- štvih in organizacijah. Poset>ej se je mladina izkazala v mla- dinski delovni brigadi, ki je pri Miklavžu zgradila telovadišče. Na konferenc so sprejeli sklepe, ki bodo napotilo za bodoče delo posameznih organizacij. Eden od sklepov zahtev« uzakonitev kmetijsko-nadaljevalnega šol- stva. Mladina se bo v prihod- njem letu vključila v mladin- ske delovne brigade, ki bodo odhajale na večja dela v zvez- nem merilu. Zraven navedenih sklepov je bilo sprejetih še več organizacijskih in drugih pred- logov, ki bodo omogočili lažje delo mladinskih organizacij. 2. M, Haito pomagati; otmuu, ki se ležii® y€'^ »Oh. da bd se že kmalu začela šola. da se rešim teh poredne- žev! Bom imela vsaj mir pred njimi!« Tako vzklikne marsi- katera mati, preden se v jeseni zopet odpre šolska vrata. Res je, da s pričetkom šole učitelj prevzema veliko skrb za nadaljnjo vzgojo otroka. Učitelj je kot vrtnar, ki mu je naloga, da goji žlahtno cvetje, kj ob njegovi sicrbni negi obrodi na,i- plemenitejši sad — to je izobra- ženega in Za delo sposobnega človeka. To je velika in vzvi- šena naloga, ki zahteva od uči- telja mnogo ljubezni in požrtvo- valnosti. Slabemu, neskrbnemu vrtnarju še tako lepo jDosajene rože ne bodo uspevale. Isto ta- ko se lepa mlada drevesca brez pravilne nege ne razvijajo do- bro. Nič manj potrebna pa je skrb za otroka doma v družini. Se tako vzorna .šola ne more otro- ku nadomestiti družinske Iju- beaaii. Le takrat bo otrok pra- \alno rastel in se raizvijal, če bodo starši s pravilno, napredno domačo v:zgojo podpirali šolo in vzgojitelje ter doma utrjevali to, kar gradi šola. Učitelji z ve- seljem sprejmemo starše, ki pridejo povpraševat o šolskem naiprediku mojega otroka. Prav tako pa mi učitelji — v kolikor nam to dopušča čas — radi gto- pimo na otrokov dom k star- šem, da spoznamo težave, ki ovirajo otrokov napredek in fataršem tudi radi pomagamo z nasveti. Napačno je mneacije nekaterih staaišev, ki mdsiljo, da so s tem, ko so otroku kupili vse šoliske potrebščine že tudi vse storili, češ — tu imaš, zdaj pa se uči! Vse ostalo pa prepuščajo učite- ljem in otrokom samim. Ena glavnih dolžnosti stanšev pa je, da tudi sami skrbe za izobrazbo svojih otrok in za njihovo pra- \iliK> vzgojo. V današnji družbi se zaihteva od človeka več, ka- kor se je zahtevalo nekdaj. Otroku je treba pri izobraže- vanju pomagati. S tem pa ni rečeno, da bi mu stanši saani ali starejši bratje in sestre delali domače naloge. To ne bi bilo niti dobro, ker bi se otrok pre- več zanašal na pomoč, in v šoli ne bi niti pazil. Skrbimo, da otrok lepo in v redu napiše do- mače naloge, so nauči potrebno šolsko snov, sprašujmo ga na primer pesmico ter se zanima j- mo tudi za računske naloge in za snov ostalih predmetov. Pri težavali mu dobrohotno, z lepo besedo, z zvišano mero potrpež- ljivosti pomagajmo! Ne bodimo sami nervozni in nestrpni, ka- dar jo treba otroku eno in isto stvar večkrat ponoviti ali pa znova razložiti! Ne segajmo po jermenu od hlač, kakor to očetje radi store, če otrok — po- sebno oni iz nižjega razreda — že takoj v prvem hipu ne za- popade n. pr. vezave črk, ali če pri prištevanju prstke na roki ukloni, namesto da bi jih do- dajal. In ko mu ta ali oni pro- blem uspe — nagradimo ga s pohvalo! Pohvala ga dvigne. F*riznajmo mu njegov trud! Zgodilo se je ob koncu pr\'ega polletja, da Je neki učenec pri- nesel domov same odlična, r*^- de. pa niti matj mt^ oče našla primerne in prjazne be- sede, da bi otroka vsaj s po- hvalo nagradila. Tak odnos s strani staršev do svojega otroka gotovo ni pravilen. S pohvailo dobi še več veselja do dela. V nasprotnem primeru postane brezbrižen ali pa cel© izgubi voljo do dela. Navajajmo otroka, posebno one, ki se težko uče. na redno učenje, da ne zaostanejo z učno snovjo. Kakor hitro otrok v snovi zaostane, jo težko nadok- nadi, slabič pa še posebno težko. Učenec izgubi pravo zve- zo z učenjem, ker je vsak novi del učnega gradiva zgrajen na prejšnjem. Tako pa pride do po- loma v obliki nezadostnih re- dov. Otrok mora imeti dovolj časa za učenje. Ne silimo ga pa, da bi sedel vedno pri knjigi; dovolj prostega časa za razve- drilo in igre mu bomo tudi do- volili. Koliko — to je odvisno od otrokove pridnosti in vdje za učenje. Učenje bodi za otnoka v šol- ski dobi najvažnejše opravilo, kateremu bi moral slebemi oče in vsaka mati dati prednost pred morebitnim drugim delom. Mnogokrat se zgodi, da zaradi domačega dela otrok nima ča- sa za domače naloge in za uče- nje. Nekaiteri starši so popol- noma napačnega mnenja, češ, najprej so domača opravila, nato šele pride na vrsto učenje in domaiče naloge. Ce bi bilo to res tako. potem bi oti-ok prav- zaprav ne imel nikold čas® za učenje, saj se domača opravila vrstijo kar naprej. Od spomladi do pozne jeseni, pa še ta nesreč- na paša, ko ostane za otroka mnogo dragocenega časa neiz- koriščenega. Sploh pa otrok ne more in tudi ne sme biti tista delovna sila, brez katere bi se doma ne dalo opraviti vse delo. S pametnim premislekom in ureditvijo domačega dela se da doseči, da se otroku nudi dovolj časa za prepotrebno učenje, pri čemer pa tudi domače delo ne bo slabše opravljeno. Tudi otro- ku, ki obiskuje nižje razrede, je potrebno domače učenje, ka:Jti če je osnova slabša, je tudi na- daljnje delo slabo ali celo ne- uspešno. Ena naših najvažnej- ših nalog je, privaditi učenca na smotrno učenje. V svoji šolski prafcsa sem opazila že \'ečkrat. da starši ne morejo razumeti otrokovega ne- uspeha v šoli. Ce namreč otrok pri gospodinjstvu, na njivi, na vrtu, pri gospodarstvu kaže po- sebo vnemo iri sposobnost, me- nijo, da je prav tako vnet tudi v šoli. Včasih bulji cele ure v knjigo, ne da bi se učil, in do- mači so mnenja, da je opravil v^se kar je 7.a šolo potrebno. Do- ma uboga in je včasih res vzo- ren otrok, v šoli pa vkljub vse- mu pričakovanju ne usiocva. Kje je torej vzrok? Mnogo učencev je takih ki potrebu- jejo opore pri učenju. Vedno je treba poiskati in vedeti vzro- ke: zaka.i se otrok težko uči? Morda ie kriva dedna obreme- njenost na primer pri otrocih starsev-alkoholikov, mord?) pa ilj v olroku kal skrite bolezni itd. Brigadirli L ptulske MDB piše|o Stanovali smo v starem gra- du, ki je čepel nad majhno kamnito vasico, prav takšno, kakor so vse ostale vasice na našem kamnitem Krasu. Kamor koli si pogledal, vsepovsod je kazala zemlja svoja kananita re- bra. Skale, kamenje in zopet skale. Vmes pa grmičevje, slive, jabolka. vse polno sacteega drevja Tukaj je sadje edino bo- gastvo. Kamorkoli seže oko. vsepovsod sami skalnati grički z zelenimi zaplatami in pomi sad- nega drevja. Toda nikjer nobe- ne c^te. Le tu in tam se kaka ozka stezica vije med skalami, se vzpenja in zopet pada. Prav nič niso primerne za prevažanje .sadja. Ze v stari Avstriji so ob- ljubljali našim Primorcem go- spodarsko prepotrebno cesto, to- da obljube niso izpolnili, sadje so še nadalje tovorili in nosili po ozkih stezicah. Toda sadja je na desetine in stotine vagonov in to je bilo zelo težko in še za- mudnejše delo. Pozneje so Itali- jani obljubljali cesto, toda tudi oni je niso zgradili. Ljudstvo, ki je bilo tedaj pod Italijo, je bilo razočarano. Matična država pa jih ni razočarala. V letošnjih počitnicah je pričela mladina iz vse Slovenije graditi to važno gospodarsko cesto. Ljudje so najprej govorili, da ne bo mla- dina nič riaredila. Naredila pa je ogromno. Delala je s p>oletoin, voljo in v tekmovanju. Naredi- la je že lep kos ceste, nadalje- vala pa jo bo še drugo leto. Tudi ptujski okraj je zastopa- la mladinska delovna brigada, ki se je vrnila trikrat udarna in enkrat F>oh val jena. Brigada je Wla sestavljena predvsem iz di- jakov ptujske gimnazije in nekaj vajencev. Pridružili so se tudi ptujski štipendisti, ki se šolajo v Mariboru na Srednji ekonom- ski šoli in na Učiteljišču. Počitnice so za nami in delo v brigadi tudi. Z veseljem se spo- minjamo težkih delovnih dni v brigadi, ki smo jih z voljo, po- nosom in veseljem pretoUdi. Gradili smo Brkinsko cesto, to važno gosFKxiarsko pot na Pri- morskem. Nismo pa samo delali, vsak dan smo se kopali in igrali žogo, ali streljali z zračnimi puškami. Zvečer pa smo ob ta- bornem ognju poslušaii šale duhovitih tovarišev. Ni pa bilo to najvažnejše. Za nas je bilo najvažnejše to, da smo post.ali res pravi tovariši, da smo se sami kovali v nove IjudL, gra- ditelje sociadizma. Sam sebe vzgajati je zelo težko, lažje pa se to doseže v brigadi. Tu se krešejo značaji, se odlikujejo nazori. Da je to res, nam pc^a- žejo dejstva n. pr. na sami gim- naziji. Brigadirji .se ločijo od nebrigadirjev. Čeprav so bili v eni sami akciji, pa se že pozna ' vpliv skupnosti. Ti dijaki so sa- mostojnejši, bolj tovariški in v šoli bolj disciplinirani. Znajo prav presoditi razne stvari, niso oholi m domišljavi. Marsikaj pa 1 bi bilo treba očitati nekaterim nebrigadirjem. Seveda ne \"s*>m. ker nekateri so mo; delati doma, drugi pa su bili v službi, da so .=»1 preskrbeli sredstva za nadaljnji študij. Tudi taki dijaki, ki so na ta način delali so dobri, tovariški in požrtvovalni. Zelo vidna pa je razlika med takimi, ki med počitnicami prav nič ne delajo. Ti so v šoli pristranski, zahtevni in domišljavi. To niso pravi prijatelji in ne tovariši. Žalostno je, da so taksni ljudje na gimnaziji, toda dejstva so dejstva. Ravno te ljudi bi morali pritegniti v mladinske delavne akcije in jih naučiti sioipnega socialističnega življenja in dela. Tovarištvo je n^caj najlepše- ga. To se je prav lepo videlo v brigadi. Bili smo složni, veseli, pomagali smo si med seooj. bili smo zares pravi tovari.ši. Ko smo se morali ločiti, se je potočila marsikatera solza greiritega slo- vesa. 2^1o radi se ^Jonrinjamo na delovne akcije, na uspehe, teža- ve, žulje, vesele popoldneve plese, obnavljamo stare šale in smo zares veseli. V prihodnjih počitnicah bo napredna mladina cele Jugosla- vije zopet gradila nove po- membne objekte, ceste, prekope in železnice. Zopet so pred nami dnevi lepega brigadirsk^a in tovariškega življenja. Vsi stari brigadirji se bodo udeležili de- lovni akcij, jiridružila pa se jim bo vsa napredna mladina. Naš okraj bodo tapet zastopa- le nove mladinske delovne bri- gade, ki bodo ohranile slavrx) tradicijo ptujskih mladinskih udarnih delovnih brigad. -nS Frančiška Slana iz Vitomare 55 je padla in si poškodovala levo roko; Feliksa Irgla z Ja- neževskega vrha 33 je zabodel neatanec z nožem v prsa; Jakob Zamuda iz Kicarja 30 je padel in si poškodoval rebra; Jožetu Kranjcu iz Hranjigovc 20 je cir- kularka poškodovala obraz; Pep- ci Kopriva iz Ormoža je konj f>aškodoval levo nogo; Marjana Mežan iz Ptuja se je vrezala z nožem v desnico; Jakob Be- drač iz Nji vere št. 1 je padel in si poškodoval levo nogo; Ed- vard Božič iz Ptuja si je pri delu poškodoval desno nogo; Branko Drakšič iz Vičanc 45, otrok, si je poškodoval desno nogo; Ivan Lasič iz Lahonc 37 je padel in si poškodoval levo nogo; Ivan Paveo iz Gerečje vasi 22 si je na skobelnem stro- ju poškodoval prste leve roke; Martin Kamer.^ek iz Veličan 37 je padel in si zlomil levo nogo. Vsem gori imenovanim, ki se zdravijo doma ali v bolnišnici v Ptu^u želimo čimprejšnje okre- vanje. Taborniška organizacija v Ptuju se tudi pripravlja na svojo novoletno slovesnost. Za vse svoje članstvo bo priredila no- voletno jelko. Cim bo sneg, bo organizirala smučarske in .^an- kaške tekme, za dan tabornikov pa bo pripravila samostojno akademijo ter po možnosti raz- vila svoj prapor. Funkcionarji Društva prijate- ljev mladine — zlasti odbornice iz Ptuja — so zadnje dni obi- skale večje kolektive in zbrale v skupni fond nekaj sredstev za novoletne prireditve in sloves- nosti v Ptuju. Poleg tega pa se tudi nekateri tereni ob pomoči Članstva SZDL pripravljajo na novoletne slovesnosti za svoje otroke. USPEŠNO DELO MLADINE V TRNICAH Mladinski aktiv v TmiČah .je med najaktivnejšimi v svoji okolici, kar se odraža predvsem na kultumo-prosvetnem področ- ju, v zadnjem času je postavil na oder dvoje del, in sicer »Ve- rigo« in igro »Lovski tat«. Aktivu je to uspelo le s teža- vo, ker so nastopih skoraj sami začetniki, ki niso imeli niti re- žiserja. Sele ko so šle priprave proti koncu jim je pomagal tov. Lonoarič. Kljub temu pa so do- segli lep uspeh v nedeljo 2. dec. ko so nastopili Aktiv namerava nastopati z igro na bližnjih odrih. IZ STARŠ V prosvetni dvorani v Star- šah je bilo v zadnjem času ne- kaj kino predstav. Kinoprojek- tor je dala v ta namen na raz- polago organizacija Ljudske teh- nike občine Center iz Maribora. Vaščani so bili tega zelo veseli. Ob tej priložnosti je marsika- teremu va.^čanu šinila v glavo misel, da bi naj KZ s pomočjo \'aŠčanov in obč. Ij. odbora na- lovila kinoprojektor, da bi lah- ko imeli v Staršah stalno kino predstave. Hoditi v kino v Ma- ribor ali Ptuj je namreč precej daleč. SG Iz TurnišCa Terenski odbor SZDL Ttimi- šče je imel 8. decembra svojo letno konferenco. Udeležba čla- nov je bila nadvse zadovoljiva, saj je bila velika dvorana kme- tijske zadruge nabito polna. Pogrešali so le ljudi s tumiške- ga posestva in kmetijske šole. Poročfio o delu organizacije SZDL je izčrpno podal predsed- nik. Po poročilu se je razvila zelo zanimiva razprava. Slišali so vrsto koristnih predlogov, ki so jih sprejeli v plan bodočega dela. Izvoljen je bil nov odbor marljivih in socializmu preda- nih ljudi. Po zaključku konference je bil manjši program. Z Brega Na obenem 25boru SZDL Breg se je po poročilu predsednika tov. Irana Rudolfa in sekretar- ke tov. Vide Vičarjeve ter dru- gih fimkcionarjev največ raz- ' p(rav'ljalo o adaptaciji dvorane SZDL na Bregu na Zadružnem trgu, o dramat.s'kem delu na te- renu, o krvodajalstvu in dru- gih vprašanjih. Po občnem zbo- ru so vsi navzoči, ki lih je bilo lepo število, gledali filmsko predstavo, ki jo ip organiziral terenski odbor SZDL. IZ VELIKE NEDELJE Tukajšnja igralska skupina »Simon Gregorčič« je že tretjič uprizorila kon-iedijo v 3 dejanjih ''Poslednji mož«. Napolnjena dvorana zadružnega doma in aplaN-z prirediteljem je dokaz lepega uspeha skupine. Vloge so bile vsestransko dobro podane in zaslužijo iz\-ajalci vse prizna- nje. Skupina bo gostovala v nede- ljo v Ormožu, MITRETINCI Tudi letos smo kot navadno \ Muretincih lepo proslavili D&r republike Kmetij.ska zadrug? Muretinci je ob sodelovanji, ostalih organizacij priredila pra\ pester spored, ki ga je priče predsednik občine tov. Belšak ir ki je tudi razložil pomen praz- novanja Dneva republike. Pri izvajanju sporeda je sode loval m>oški pevski zbor. V spore( je bilo vključeno tudi razdelje- vanje hranilnih knjižic učencem ki so napisali najboljše nalogi O £><^^u varčevainja. Na Dan JLA nameravajo za- stopniki pionirjev ptujskih šol obiskati garnizijo JLA v Ptuju, pred tem dnem pa nameravajo tudi pripadniki JLA obiskati šole in pionirjem razlagati za- nimiva doživetja iz časa vojne ter povojnega vzgajanja kadrov JLA. V petek, 14. t. m, popoldne se bodo v Ptuju na občinskem ljudskem odboru zbrali člani Sveta za prosveto in kulturo občine Ptuj ter bodo obravna- vali predloge za proračun kul- turnoprosvetnih ustanov in za- vodov za leto 1957 ter o pred- logu za načrt dela sveta za pri- hodnje leto. Predsednica sveta tov, Bernarda Pere je zbrala za to sejo tudi več pobud in za- misli, ki so jih predlagali člani SZDL na občnih zborih. Kino predstava je bila tega dne za vse ohi.skovalce priredi- tve zastonj. Pozneje pa so se zbrani v prijateljskem pomenku in ob okrepčilu zadržali še dalje časa v zadružnem domu. Kmetijska zadruga Muretinci vedno bolj razširja svojo delav- nost. Pred kratkim je zgradila mizarsko delavnico in lopo za skladišče lesa, za leto 1957 pa predvideva gradnjo zadružne pekarne, kopalnice, gostilne, tr- govine in stanovanja. Za pekarno so ljudje zelo na- vdušeni, prav tako za kopalnico, V ta namen je bil izbran pose- ben odbor, ki bo zbiral sredstva in prostovoljce za delo pri teh objektih. IZ JURSINC Letošnja proslava za Dan re- publike je bila dobro priprav- ljena ter tudi dobro obiskana. Bila je v prosvetni dvorani. Na občinskem ljudskem odboru je bila slavnostna seja. Lovska družina je pripravila večerjo. Kmetijska zadruga pa obdaritev otrok, ki so napisali najboljše naloge o varčevanju, in poskuš- njo vin letošnjega pridelka za predstavnike oblasti, množičnih organizacij in društev. Ob 8. uri zjutraj so se zbrali v prosvetni dvorani šolski otroci z vsem učiteljskim kolektivom, občinskimi odborniki, člani ZK Slovenije in odborniki SZDL ter IZUD, gasilci, lovci in drugi. Slavno-stnemu govoru je sledil odru nastop učencev, ki so peli, recitirali in deklamirali v zado- voljstvo vseh navzočih in v po- nos učiteljstvu, ki si je priza- devalo skupno z otroci, da bi proslava čimbolj uspela. Ob koncu proslave so bile razde- ljene hranilne knjižice z vloga- mi po 300 din učencem, ki so najboljše napisali naloge o var- čevanju. Po slavnosti v šoli je bila ob- činska slavnostna seja, na ka- teri je govoril o Dnevu repu- blike predsednik občine tovariš Janža Toplak. Seje so se udele- žili predstavniki oblasti in or- ganizacij ter gospodarstveniki s področja občine Juršinci, ki so se po seji še pomenili o raznih perečih vprašanjih občine ter po seji v sejni dvorani pokusili letbšnji vinski pridelek, ki je vkleten v vinskih kleteh Kme- tijske zadruge Juršinci. Lovska družina je pripravila za Dan republike lovsko večer- jo. H. F. P. MIKLAVŽ PRI ORMOZU Tov. Simoničeva je ob za- ključku sadne sezone pnredila v Kaj žar ju tečai za vkuhavanje in vlaganje sadja, sočivja in zelenjave, ki ga je obiskovalo lepo število gospodinj ter ne- kaj deklet. Tečajnice so bile prav zadovoljne s potekom te- čaja, ki bi bil potreben tudi v drugih vaseh. V prejšnjem mesecu je praz- noval v novcih svoj 92. rojstni ^ dan najstarejši občan bivše • miklavške občine tov. Martin ^ Čatorič, ki se kljub visokim le- \ tom še zelo dobro drži. Zena mu je umfla že pred leti. Svo- . jih šest otrok je tov. Catorič 1 lepo vzgojil. Tov. Catoriču žeilimo še mno- ; go zdraviih in srečnih let! SS. PTUJ, 14. DECEMBRA 1956 5 Novice iz vinarstva Pozeba v nemških vinog^radih. Zbrani so podatki o škodi, ki jo je zadnja zima povzročila nem- škim vinogradom. O škoda je bilo anketirano 580 nemških vinogradniš^kih občin, od kate- rih jih je 88 odst. posflalo po- datke. Končne ocenitve so po- kazale, da so bile prve napo- vedi o škodi nekoliko pretirane, kljub temu pa je letošnja letina povprečno najmanj za polovico manjša od lanskoletne. Pričaku- jejo od ene tretjine do ene po- lovice normalnega pridelka. Po- vprečen pridelek računajo v Nemčiji z oko'!! 2,5 milijona hektolitri. Najbolj so trpeli vinogradi v pokrajini Rheinhessen, kjer pri- čakujejo komaj eno šestino do pet tretjin pridelka, relativno najmanj pa v pokraj^ini Rhein- land—Nassau. Od trt je hudo zimo najbolje prestal rizling, daleko slabše, prav katastrofal- no pa je bil uničen silvanec in MuHer-Thurgau, Od rdečih sort je burgundec razmeroma dobro izvozil, najslabše pa portugalka. Tudi poznejši razvoj je bil ne- ugoden, bili so močni pojavi črva in peronospore. Ponudba s strani proizvajal- cev v vinih jo slaba, cene so čvrste in visoke in ne računajo s padcem. Liter vina pri proiz- va.ialcu stane 2 do 3 DM, so pa predeli, kjer ga pod 3 DM sploh ni dobiti. In to za navadna vi- na! Kakovostna vina, prirodna, I>a dosegajo c^hj tudi do 7 ti- soč DM za 10 hI. Caj ali vino. Na letni skup- ščini zadružnih zvez v Notting- hamu, Anglija, je bil iznesen predlog, naj bi glascvali o de- legaciji zadružnikov, ki naj bi obiskala Francijo in poglobila odnose s tamošnjo vinsko trgo- vino. Ugotovili so namreč, da se prodaje francoskih vin v ta- mošnjih zadružnih trgovinah iz leta v leto večajo in da je ta promet od leta 1949 za trikratno narasel; samo v okraju Notling- ham so prodali v zadruižnih prodajalnah za 180.000 angl. fun- tov vina, kar je za več kot 40 odstotkov več napram pretekle- mu letu. Lansko leto so samo za novoletne praznike prodali 8000 steklenic. Predlog v obliki resolucije je zasledoval cilj, po katerem naj bi se prodaja francoskih vin v Angliji še stopnjevala, to pred- vsem cenenih vin, da bi se tako omogočilo čim širšim slojem uživanje vina. Nameravali so celo povečati število vin^ih prodajaln. Toda za čudo, proti temu predlogu se je dvignil hud odpor in nasprotovanja. Na skupščini je nekdo pripomnil, da ima ta predlog namen odva- diti An.g'leže od uživanja čaja in lslanstvo ni bilo poslano v Francijo. Prav zanimiv primer ang'leškega pu- ritanstva in konservatizma, če ne še česa drugega. Dvoboj med nemškimi vino- gradniki in uvozniki vina. Za- radi izredno silabe letošnje vin- ske letine žele nemški vinograd- niki svoj pridelek kar najboljše vnovČTJti in zato drže svoja vina na zalogi in jih le polagoma po visokih cenah prodaj aja V stra- hu, da bi uvoz tujih vin znižal cene in jih tako pripravil ob pričakovane dobičke, ki naj bi krili količinski izpad, so pred- lagali zvezni vladi, naj bi uvedla kot stalno ustanovo osrednjo poslovnico za uvoz vina za vso državo, ki bi imela dejansko v rokah planiranje in realizacijo uvoza alkoholnih pijač, seveda pod močno kontrolo vinogradni- kov, ki naj bi bili v posvetoval- nem odboru te posQovnico naj- močneje zastopani. Z uresničit- vijo tega svojega predloga bi vinogradniki uspeli močno za- ščititi svojo proizvodnjo in bilo bi jim omogočeno po visokih cenah vnovčiti sivoj proizvod. Vinska trgovina je vzdignila ostre glasove nasprotovanja taki centralizirani vinski uvoKnd po- slovnici, ker smatra, da preglo- boko posega v privatno inicia- tivo in samostojnost trgovine, /lasti pa, ker pomeni predlog vinogradnikov ne znižanje, pač pa zA^iševanje cen vina in s tem zaviranje Ln zmanjišanje potroš- nje. Trgovci smatrajo, da že samo konttngentiranje uvcaa. vi- na dobro ščiti vinogradnike, če pa bi prešli še na protokcioevi- zem, bi to pomenilo neposreden napad na svobodo iniciative. Sicer pa ne groei nikaika pro- past vinogradnikom zaradi ene slabe letine. Ti so že itak zašči- teni s tem, da je država predpi- sala na vse dodatne kontingente uvoza vina posebno pristojbino v višiini 0,20 DM v korist po vremenu prizadetim vinograd- niškim področjem. Tudi poročila v Casopd^sih niso naklonjena predlogu vinograd- nikov in zatrjujejo, da bi ugo- ditev vinogradnikom in ustano- vitev omenjene centrale le po- dražilo uvoz vina in ga tako jjri- pravilo za luksmzno pijačo, kar pa ni v interesu nemškega go- spodarstvju Tudi vlada, kaže, ni naklo- njena žr> pred leti odklonjenemu sličnemu predlogu in kaže, da bodo zadovoljili i kozo i volka s tem, da bodo imenovali po- sebno komisijo iz vrst predstav- nikov vinogradnikov in trgovi- ne, ki naj bi izdelala načela, veljavna za dofloaitev posebnih uvoznih icontingentov vina in giede razpisov teh kontingentov. Dr. L. M. Drobne zanimivosti GLASBA IN ZAKONSKO 2IVLJENJE Nedolžna glasba, ki jo imajo nekateri ljudje tako radi, je včasih tudi vzrok, da se zakon- ca zairadi nje razideta. Nekemu soprogu, ki je zahteval razve- zo zakona, češ da njegova žena vsako jutro igra že ob petih zjutraj v spalnici na flavto, je sodnik svetoval, naj si kupi trobento in ženo prevpije. htevala razvezo, ker je mož vsa- ko noč igral v postelji po dve do tri ure na kometi le dve melodije, ki se jih je naučil že v mladosti. Uboga ženica je to morala poslušati noč za nočjo. Sodniki morajo pokazati vča- sih prav nadnaravne sposobno- sti, da lahko rešijo kak p>osebno zapleten primer sožitja glasbe in Mkona. NVLONKE ZA KONJE Seveda niso to nogavice, am- pak podkve. Nylonske podkve so začele pirodzvajati nekatere inozemske tovarne za dirkalne lionje. Boljšo so od navadnih, saj so dvakrat lažje od aliunini- jastih, istočasno pa veliko od- pornejše. Z AVTOM V POSTELJO Pred avtomobUisti pa res nisi nikjer več varen. V »klasični« dobi avtomobilizma so podirali pohlevne pešce in tako-le ne- kako priložnostno ob robu cest; bili so tudi takšni, ki so si upali za svojo žrtvijo na ploč- nik; sem in tja se je kdo zale- tel tudi v izložbo, kar pa je bi- lo že višek. Da bd pa rinili celo v spalnico, se ni nikomur sa- njalo. Vendar je napredek av- tomobilske tehnike dovedel tu- di do tega. Seveda se je zgodilo v Ameriki. Zakonca Harold sta kmalu Po večerji legla v po- steljo in mimo zaspala. Naen- krat ju prebudi močan tresk. Neki avto je s polno brzino pridrvel v hišo, podrl zid in prevrnil posteljo. Mož jo je še kar dobro zvozil, medtem ko so morali ženo zaradi močnega možganskega pretresa takoj od- ' peljati v bolnišnico. Avto je šo- firala neka ženska, ki se je v veselem stanju vračala s »coc- tailparty«. CepTav je bil avto popolnoma uničen, se njej ni zgodilo ničesar. Rjanci imajo pač srečo! LETALO V DIMNIKU Ko smo že pri nemogočih pro- metnih nesrečah, naj vam po- vemo še eno. Dogodila se je pred dnevi ob priložnosti kom- biniranih vežb britanske mor- narice, pri katerih je sodelo- va.la tudi velika letalcmosiilka »Eagle« (Orel). Ko je neko nje- no letalo pravkar pristajalo, se je ladja nenadoma ustavila Pi- lot, ki na to ni mogel računati pri ocenitvi razdalje, se je zna- šel v »kaši«. Letala ni mogel več izravnati ter dvigniti in nesreča je bila tu. Zadel je ob rob ogromnega ladijskega dimnika. Letalo se je prevrnilo in s pi- lotom vred izginilo v notranjo- sti, kakor biljardna krogla v svojo luknjo. Letalo se je se- veda popolnoma razbilo, pilot pa je kljub težkim poškodbam vendarle ostal pri živiljenju. Ze dlje časa gradijo imietni otok pred obalo Združenih držav. Ameriške letailske družbe imajo v načrtu gradnjo cele vrste umetnih otočkov v Atlantskem oceanu, ki bi omogočali uspeš- nejšo obrambo pred sovražnimi letali in podmornicami. Z njimi so dosegli znaten napredek mnogih del za vamost ameri- ške Celine. Na teh otokih se bo- do posluževali vseh izsledkov modeme znanosti in tehnike. Poleg najmodemejših radarskih in radiooddajnih postaj bodo tu meteorološke postaje, letala, pi- loti, delavnice, zaloge kuriva, ploščad za vzlet in pristanek le- tail in helikopterjev. Otočki bo- do pritrjeni na dno. Ogromne ploščadi bodo stale na cement- nih drogovih, debelih okjrog dva metra. Posadka vsakega otočka bo štela od 25 do 30 mož, Id bodo tam oprarvljali vsa potreb- na dela. Razen dnevnih delov- nih prostorov, spalnic in ku- hinje, bodo na otočku tudi pro- stori za igre. sestanke, kine- matograf in skladišče za hrano. Pred dobrimi petindvajsetimi leti so nameravali zgraditi take otoičike, ki bi omogočali med- kontinentalni letalsiki promet. V načrtu so imeli gradnjo 8 otoč- kov, ki bi skupno stali 40 mi- li.jonov dolarjev. Toda niso jih nikoli zgradili. Nemška letalska družba -»Lufthansa«- je zagoto- vila vamost letalcem med le- tom čez ocean z lad,jama' »West- falen« in »Schwa.benland«. Te ladje so popolnoma zadostovale, sai so bile na njih vse potrebne aparature, poleg tega pa so bile opremljene z delavnicami, ra- dij sikimi postajami. zalogami kuriva in katapulti Heinkel. s katerimi So lahko odvrgli težja letala. Sedaj so tudi te ladje nepotrebne, ker letala z več motorji lahko popolnoma varno preletijo te razdalje. Novi otoki, ki jih je začelo graditi ameriMco letaiMvo, bo- do služili predvsem v vojne na- mene. Toda lahko se jih bosta posluževali tudi civilna plovba in letalstvo, saj predstavljata dragoceno dopolnilo letalskemu in ladijskeAiu prometu. Pred kratkim se je odločila skupina Američanov, ki hoče zgraditi železni otok posebne vrste. Po načrtih, ki so jih skrb- no preučili, naj bd bil ta otok 900 metrov dolg in in v obliki ogromne črke »U«. Na vsakem od obeh koncev bi moral biti prostor za pristajanje letal. »P»ristanišče«. ki bi ttJo v no- tranjosti. Pa bi dajalo zaščito pred valovi. Tam bi lahko pri- stajala vodna letala in pamikl. Noben val bi ne moged prepla- viti valobran. ki bi bil visok 30 metrov. C-e bi vodni ta^kovi za- nesli ta otok nekoliko vstran, bi se s pomočjo motorjev ta otok lahko ponovno spravil na prejšnje mesto. Vsa želeana konstrukcija bi se na vodi obra- čala, da bodo tudi v najve^em vetru mimo pristajala letala in našla v Ttotranjosti otoka var- no 2:avetje. Amerikand pa seveda misli- jo tudi na komercialno korist, ki jo bodo imeli od tega. Na teh otočkih hočejo zgraditi najkom- fortnejše hotele, da bi v njih lahko omogočili potnikom po- tovanje po morju, ne da bi bili podvr7.eni morski bolezni. Prvi otok te vrsie bo kmalu zgrajen. Seveda ne bo dolg 900 metrov, ampak bo nekoliko manjši. Poizkusili ga bodo v zalivu Chesepeake. Ce se bo ob- neseL, mu bodo v kratkem času sledili še drugi v pravi veM- kosti. Malo in odraslo pred Novim Smo v času priprav na novo- letno slavje za male in velike, kar potrjujejo seje društev in organizacij ter agilne prijate- ljice mladine — večinoma uči- teljice, ki zbirajo za otroško slavje kakor čebele pri dobrih ljudeh denar in razno biago. To potrjujejo tudi razgovori odra- slih o načrtih za silvestrovanje. Kmalu bomo lahko rideli rabila gostišč na silvestrovanje in na^ zadnje se bo res težko odločiti, kje bo najlepše. Pred dnevi me je pot zanesla v Dom ob Dravinji pri Mako- lah. Tudi tam mislijo na otroško lah, še bolj pa na novoletno slavje odraslih, ki bodo prišli za dan dva v to letovišče iz Ma- ribora, Celja, Ptuja in dmgod čakat Novo leto. Med razgovorom o tern in onem, se je cesto oglašal telefon. Na mizi je bilo več pisem. Čla- ni uprave letovišča z direktor- jem tov. Jurincem in njegovo soprogo na čelu so prijazni v besedi in pisanju. Starim in no- vim obiskovalcem in gostom, dmžbam, družinam in posamez- nikom, odgovarjajo kot znan- cem, ki so vedno dobrodošli rui tem tihem haloškem gričku pod Bočem, v tej prijetni, zeleni in prijazni naravi, kjer se lahko sprostijo po odgovornem in na- pornem delu, okrepčajo z okus- nimi in cenenimi jestvinami in pijačami, naplešejo, porazgovo- rijo in nasmejejo, ne da bi sc bali pritožb sostanovalcev iste ulice in okolice zaradi nočnega »emira. Ko sem med drugim vprašal direktorja tov. Jurinca, s kate- rimi gosti je v letovišču več skrbi, s stalnimi gosti ali s sku- pinami delavcev in nameščen- cev, ki prihajajo na obisk ob sobotah, nedeljah in praznikih, mi je odgovoril, da z vsemi ena- ke. Vsi prihajajo z istim name- nom in z istimi zahtevami, da bi jim tu bilo lepo. Vsi so od začetka do konca podobni zve- davim in razposajenim otrokom. Spočetkoma si z zanimanjem ogledujejo lepo okolico gradu in njegovo notranjost, dvorane, sobane, freske in opremo. Ved- no znova jim je treba tolmačiti štatenberško zgodovino. Vsako skupino in posameznega gosta zanima zgodovina strmega hri- ba blizu Anine cerkve, kjer je stal prostorni štatenberški grad. Vsi radi poslušajo o 246-letni zgodovini novejšega gradu — sedanjega letovišča. Mali in ve- liki hočejo čimveč zvedeti o štatenberških vitezih, ki so ži- veli tod že pred 740 leti in o menjajočih se štatenberških go- spodarjih. Posebno zanimiva jim je zgodba o Erazmu. Tat- tenbachu, gospodarju tega gra- du, ki je pred 285 leti zgubil glavo v Gradcu zaradi soudelež- be v Zrinjsko-Frankopanski za- roti. Skoraj po prstih stopajo vsi skozi razkošno opremljene prostore, v katerih prebivajo v letni sezoni pa tudi ob praznikih gostje iz naše domovine in iz diplomatskih zastopstev drugih držav. Kdor si želi oddiha, miru in počitka po vestnem in odgo- vornem delu, rad pride v Sta- tenberg in se potem težko od- loči za letovanje drugod. Ko se vrnejo vsi skupaj iz teh prosto-., rov v pritličje v dvorano za goste, odkoder so prišli, se malo okrepčajo, nato pa postanejo veseli in razposajeni. Tako raz- položenje traja vedno do odho- da, pa najsi je ta zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Sledijo pisma in razglednice, polne laskavih priznanj o kraju, njegovem le- tovišču ter ljudeh, ki so poskr- beli, da jim je bilo na oddihu lepo in prijetno. Za novo leto bo v Statenbergu res prav prijetno? »Vse bomo storili«, je dejal tov. Jurinec, »da se bodo naši gostje, delavci in nameščenci zopet čutili kot doma, na pragu preteklosti in zaupanja v še lepše dni novega leta! Čaka jih zbirka najlepših pesmi in plesnih skladb na mag- netofonskem traku, vesel spo- red, šale in šaljivke, vse ostalo pa bomo še pripravili!« »Napišite še nekaj o našem Silvestrovanju!« mi je v šali in menda zares rekla direktorjeva soproga ob slovesu, ko sem se vračal iz Statenberga prepričan, da bo tam za Novo leto naj- lepše. Dom ob Draviuji ZASACENA Dolge tedne je morala Jacque- linne Dubois iz Pariza imeti rde- če roke. Njen najemnik, kemik Jean Hulot je siunil, da je od- pirala njegovo pošto. Naxx)lnil je eno nase naslovljeno pismo z rdečim praškom. Od naslednje- ga dne dalje je nosila gospa Dubois pri vsakem domačem delu rokavice. ANICA KOS (PO »BORCU«); "" Odlomki iz taborišča Ravensbruck (Nadaljevanje in konec) Nalezljive bolezni razpredajo kot črni pajki svoje mreže. Smrt zanje, revir je prepoln. Močnej- še bolnice ozdravijo in gredo na delo. Bolne ženske beže iz bolnišnice, ker jih je strah smrti. Dmge odi>elje voziček. Dnevi minevajo, vojne noče biti konec. Cas je kakor sivo, ne- pregledno gorovje. ★ Verica šiva perilo v tovarni. Oslabela je, smeh in živahnost sta jo minila. Spi z Marijo in obe hrepenita po domu. Marija jo tolaži. Leto dni pred kon- cem vojne Verica zboli. Tifus. Leži na boku in Marija je vsa v skrbeh. Skrbno jo neguje, pri- naša ji zdravila in obroke lahke hrane. Toda bolezen ne gre na bo^je. Verica je shujšana do okostja. Njen obrazek je dro- ben kot majhen bel cvet Dok- tor Treite vidi zaskrbljeno Ma- rijo, vidi Verico in zdi se, da ga je prevzelo usmiljenje. »Kommen sie mit, Marija!« Odpe^i.j€ jo v posebno lekarni- ško sobo. Tu so zdravila za nemšike oficirje, ki leže v sana- toriju blizu taborišča. »Prav danes sem dobil iz Ber- lina nekaj posebnega, krepčilno zdravilo, ki je kot nalašč za vavšo sestrico. Upam, da ji bo pomagalo in da bo sčasoma ozdravela.« Marija vzame tableto, preplah in groza ji ležeta po hrbtu. Prestrašena obstane na hodniku. »Prekleti morilec, bi rad za- strupil še mojo sestro?« Gleda napise na škatlici in tablete se ji ne zde nevarne. Toda spet se ji prsti začno kr- čiti in spet jo prevzame groza. Blede roke rnlade Yvone ji leb- de pred očmL Ne. ne dam ji tega, to je stmp, stmp, stmp ... Vsa zbegana zbeži po hodni- ku. Tablete odvrže na strani- šču. Počasi sc umiri. Vme se v sobo k Verici, ki se ji ljubko smehlja. »Marija, lačna sem.« Sestra ji da prepečenca iz do- mačega paketa. Verini zobki se zagrizejo v prepečenec in Ma- rija je srečna, polna Uiponja. To je Veričina zadnja v«cerja. Drugi dan je nedelja in proti večeru umre. Komaj je spoznati nežru, shujšani obrazek v okviru črnih kodinov. Leži spokojno in mimo kot otrok. Marija ji umi- je beli obrazek in ga pcitrije z belim prtom. Ujetnice prineso od nekod drobnih cvetlic. PoId- že jih na usahle dekliške prsi, med bele otroške dlani. Drugi dan jo odpelfje črni mrliški voz. * Marijo grize misel na zdravi- la, ki jih je odvrgla. Morda bi tiste bele tablete pomenile re- šitev. Boli in skeli jo ta misel. Po vsem taborišču je zavladal glad, glad, ki gloda kot podga- na. Ni več kosila, ne kruha, sa- mo E>ožirki vode so še. Topovi grmijo. Povsod dcriv- nostno šepetanje in vznemirlji- vo sladka pričakovanja. Srca izčrpanih jetnic so odprta kot velika vrata, jate srebrnih go- lobov plavajo dan na dan nad barakami. Sipljcdo smrt nad Nemčijo. {x>šiljajo maščevanje in obetajo konec vojne. Hrepe- neče se obračajo j«tniške oči za njuni, tisoč droboih ždja ^ spremlja. Z^emlja in zrak tre- pečeta. Prvič nakloni Rdeči križ tudi Slovenkam pomoč. Ti paketi mnogim rešijo življenje. ★ Nemci ee umikajo. Kolone prestrašenih živali. Zavezniška vo(jska se bliža, maščevanje je tu. V srcih jetnic je pojoča pe- sem. Domov, domov, domov! Konec aprila se črna vrata ta- borišča na široko odpro. Cesta požira transport za transportom. Jetnice korakajo po beli cesti, ki odpira vrata domov in v svobodo. Nemcem se mudi. Pri- ganjajo prestrašeni, obupani, zvrhani alkohola. Ce ujetnica omaga, dobi strel v hrbet in cestni jarek jo pogoltne. Se v smrti objema rešilni paket Rde- čega križa, ki ni mogel izpolniti namena. Straža končno izgine. Drugega za drugim vzame Nem- ce noč in začne se dolga in po- slednja pot domov, v domovino, v svobodo... Pripomba uredništva: Naglo sodišče v Hamburg^u je jeseni 1945. leta obsodilo dr. Treitea in bolniško sestro Rozo na smrt z obesenjem. S tečaja o delavskem ufdr&vijaii^ v l>aiuu ab Ikavinji 6 PTUJ, 14. DECEMBRA 1956 Širimo rohomet Rokomet je najmlajša šport- na panoga, ki se je začela v naši državi širiti po vojni. Raz- voj rokometa je naletel na plodna tla in po desetih letih je dosegel nagel vzpon po kva- liteti in množičnosti v mestih in vaseh. Tako hiter razvoj je dal po- vod, da je Rokometna zveza Slovenija iz dosedanje maribor- ske in ljubljanske podzveze for- mirala deset podzvez. Te pod- zveze naj bi bile: Kranjska, Jeseniška, Goriška, Primorska, Ljubljanska, Zasavska, Koro- ška, Mariborska in Ptujsko- prekmurska. Z ustanovitvijo Ptujsko-prek- murske podzveze bo razvoj ro- kometa v tem predelu dobil ustrezno obliko tekmovanja, ker že sedaj igrajo v nekaterih kra- jih rokomet, za kar nismo niti vedeli. Pri nas v okraju je rokomet že p>oznan v vaseh -Cirkulane, Gorišnica, Markovci, Ormožu in v Ptuju. Novoustanovljena podzveza bo morala tudi skrbeti za dvig strokovnega kadra, za kar bo organizirala tečaj za začetnike- vaditelje in razne seminarje. Organizirala bo tudi tečaj za sodnike. Da bi v ptujskem okraju raz- širili rokomet, je treba to storiti s skupnimi močmi s »Partiza- nom« in Svetom za šolstvo, ka- Ivor tudi z ostalimi organizaci- jami. Prav bi bilo, da se začne gojiti v sleherni šoli, da ga po- leg svojega programa gojijo vsa društva »Partizana«, da se raz- širi v mladinske organizacije, v večja podjetja. Športno društvo »Drava«, ro- kometna sekcija prične z red- nimi treningi vseh ekip od po- nedeljka 17. decembra 1956 da- lje v telovadnici vajenske šole (pri Okrajnem ljudskem odbo- ru). NOGOMET DRAVA : JNA (Ptuj) 2:1 (2:0) V nedeljskem prijateljskem srečanju v nogometu sta se sre- čali ekipi garnizona iz Ptuja in Drave. Prvi polčas je potekal v delni premoči Drave, ki je to prednost izkoristila ter povedla po Her- cegu 2:0. V di'ugem polčasu je bila igra enakovredna, toda igralci Drave so imeli več pri- ložnosti za dosego golov, toda streli napadalcev so ostali plen dobrega vratarja Biliča. V 38. minuti je sodnik dosodil enajst- metrovko, ki jo je Bilič reali- ziral in tako zmanjšal rezultat na 2:1. Sodil je dobro trener Premeri Danko. ROKOMET JNA : DRAVA 8:7 (3:3) V prijateljskem srečanju v malem rokometu je v nedeljo ekipa armije premagala v zelo zanimivi in ostri igri ekipo Drave s tesnun rezultatom 8:7. Pri moštvu JNA se je odlikoval Agajev, ki je dal štiri gole. Lep uspeh nogometašev iz Kidričevega MARIBOR : ALUMINIJ (Kidričevo) 1:2 (0:1) V nedeljo je nogometna ekipa iz Kidričevega gostovala v Ma- riboru in odigrala prijateljsko tekmo proti zelo dobri ekipi Maribora, ki tekmuje v varaž- dinsko-mariborski ligi. Tekma je bila zelo zanimiva in požrtvovalnost igralcev iz Kidričevega je nepričakovano, toda zasluženo premagala bolj- šega nasprotnika. Gole za Alu- minij sta dala Zaspan in Korda. Moštvo je treba v celoti pohva- liti. Strelst vo 8. decembra je imela najagil- nejša strelska družina »Želez- ničar« občni zbor. Slabo vreme je vplivalo, da se oddaljenejši člani niso udeležili zbora. Člani SD Železničar so večinoma de- lavci, katerim so se pridružili še kot sekcija uslužbenci pod- jetja »Petovia«, tako da šteje družina preko 80 članov. Uspehi družine so zavidljivi, saj so si priborili prehodni pokal Okraj- nega strelskega odbora. Družina se je udeležila preko 20 tekmovanj in se je skoraj vedno uveljavila. Članstvo je prispevalo k gradnji strelišča 156 ur prostovoljnega dela. Uspeli so tudi navezati stike s strelci našega Primorja, kjer sicer niso zmagali, ali so se častno odrezali. Kot prvi v okraju bodo strelci ) Železničar j a.v- streljali tudi s pištolo. Niso pozabili tudi na propagando, imeli so množične sestanke in tečaje, dopisovali so v časopise. Želimo novemu odboru še več uspehov v na- daljnjem delu. Po zboru se je vršil prijeten družabni večer članstva in sim- patizerjev strelstva. Z. Živim ob prometni cesti pri Veliki Nedelji in seveda imam med drugim tudi kokoši, ki kaj rade uhajajo z dvorišča čez cesto na pašo in se redno tudi vračajo domov. Le enega dne niso vse imele srečo priti nazaj na dvorišče. Po cesti Ormož— Ptuj je pripeljal tovorni avto in povozil mojo kokoš. Tukaj se niti ne bi pritoževal zaradi kokoši, niti zaradi avtom.obila, pač pa bi rad izrazil svoje pri- znanje šoferju in njegovemu humanizmu, ki mu menda do- slej ni primere. Slučajno sem bil pri ograji, ko je po cesti peljal avto in sem videl, da je avto ustavil nekaj metrov od tam, kje je obležala kokoš. Iz kabine je skočil šofer, stopil za avtomobil in jo pobral. »Hej, kam pa greš s kokošjo,« sem se zadri nad šoferjem, on pa mi je s kokošjo v roki pri vra- tih v kabino odvrnil »V bolniš- nico t, stopil v avto in pognal. Bil je ipak predaleč, da bi mu videl številko in da bi se po- zanimal, katero podjetje in kje imajo tako humanega šoferja, da je povoženo kokoš takoj po- bral in jo bil pripravljen za- peljati v »bolnišnico«. Ne vem sicer, kako dolgo je potrebno, da v živinski bolnici povožena kokoš okreva, zato še nisem zgubil upanja, da bom nekega dne dobil od veterinar- ske bolnice obvestilo, naj si pridem po ozdravljeno kokoš in naj plačam stroške zdrav- ljenja, če jih že ni poravnal dobrosrčen šofer. Zamanj tudi čakam isti avto z istim šofer- jem ter sporočilom, da je mo- goče kokoš snotoma nodleala. Vsekakor gre šoferju pri- znanje in mislim, da zasluži svojevrstno priznanje za to, da je v nesreči pripravljen poma- gati celo majhni živalici. Naglo scdišče v — OsluŠevcih Ta je pa bosa, bo kdo dejal, sodišče v OsluŠevcih. Kaj take- ga pa še nikdo ni slišal. Ce ne verjamete, pa poslušajte! Dne 5. decembra 1956 zvečer so se sestali pri Ivanu Korparju v OsluŠevcih lovd k miklavže- vanju. Tako se je vsaj glasilo »uradno« pojasnilo, toda kmalu se je pokazalo, da so imeli lovci s tem sestankom vse drugačne namene. Namesto miklavžova-, nja se je razvila živahna raz-J prava o divjih lovcih, beseda je. dala besedo in kmalu sta bila| osumljena dva vaščana kot div-^. ja lovca. In so zbrani lovci kaj^ kmalu potuhtali eno resnično- lovsko. Nemudoma so poklicali: osianljenca pred visoki tribu-^- nal, nakar ju je predsednik »senata« najprej strogo zasliše- val — kar je sicer ostalo brez posebnega uspeha — nato pa sodbo lastnoročno tudi sam iz- vršil. Obsojenec je dobil nekaj krepkih klofut, šele nato mu je bilo dovoljeno povedati nekaj v svoj zagovor. Rezultat tega je bil, da pravzaprav obe stranki (sodniki in obsojenec) sodijo med divjo lovce, razlika je le v tem, da odhaja »pravi divji« lovec po pečenko z večjim stra- hom kakor »pravi« lovec. Tako se je torej izvršilo in končalo zasedanje naglega .'so- dišča v OsluŠevcih, ki pa naj- brž ne bo prišlo v zgodovino. VABILO na De MUCE KOLINE V SOBOTO, DNE 15. DECEMBRA V NARODNEM DOMU Okusno pripravljene specialitete. Odlična godba, ples, bar, srečolov. — Vstopnina 50 din. — Cisti dobiček je namenjen izobrazbi gostinskih delavcev. — Rezen^acija miz in pred- naročila specialitet pri tov. Francu Zorčiču, Vesna, Ptuj. Začetek ob 19. uri. Vabi Sindikat gostinskih delavcev Ptuj OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, dne 16. XII. 1956, ob 15. uri Moliere: »TARTUFE«. Gostovanje v Majšperku (abon- ma in izven). Mestni kino Ptuj predvaja f>d 14. do 17. decembra amerivški barvni fibn »Dvo- riščno okno« in od 18. do 20. decembra ameriški film »Bo- jišče«. Kino Središče predvaja 15. :n 16. decembra francoski film »Grof Monte Christo«, II. del. Kino Muretinci predvaja 15. in 16, decembra itaUjanski film »Na robu pre- pada«. Kino »Vedrost« Miklavž pri Ormožu predvaja 10. decembra franco- ski film »Pravici ,te zadoščeno«. Dnevni sp<»red za nedeljo, 16. decembra 19»6 6.00—7.00 Pester spored domačih pesmi in poskočnih viž za prijetno ne- deljsko jutro — vmes ob 6.05—C. 10 Poročila ia vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.1.'» Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- prireditvc dneva. 7.35 Meioilije Franca von Suppeja, Emila Waldteu[ela in Paula Duranda — Izvajajo; solisti ljubljanske opere, Ljubljanski komorni zbor io or- kester Radia Ljubljana p. v. Lovra Ma- tačica, Boston Pops orkester p. v. Ar- thura Fiedlerja in orkester Paul Durand. S.30 Otroška predstava — Karel Capek: Poštarska pravljica. 9.00 ..Podeželje po- je" . . . (pred mikrofonom so rfjori ,,Svobod" in prosvetnih draStev iz Pod- peči. Gornje Radgone in Dobrne). G.4.5 Še pomnite tovariši — Peter Koren: Ob 13. obletnici rojstva naše armade. 10.15 Nedeljski simfonični koncert — Antonio Vivaidi: Koncert za violino in orkester v E-durii, „11 Riposo" (orkester Rimske- ga glasbenega kolegija, dirigira Renato fasano, solist Armando Oramenga (vio- lina); Cesar Frank: Simfonija v d molu (Dunajski filharmoaični orkester, diri- gent Wilhe!m Furtwaag!er). 11.15 Odda- ja 7.a Beneške Slovence. 11.35 Lahek glasbeni spored — igrata orkestra Her- mana Hasreitedt in neinz Schroder. poje mešani 7J)0t Radia l.opcnhagen p. v. Sveena Sahiema. 12.00 Pogovor s poslu- šalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremcn- s!:a napoi-ed, pregled dnev-nega sporeda In obvestila. 13.1.=; ZabffTOa glasba, vmts rekiime. 13.50 Za našo vas. 14.00— I5.t)0 /eleli ste — pcsiu.^ajte! — vmes ob 1,5.00—15.15 Napoved časa, poroči- 1.1, vremenska tjapoved :n obvestila. 16.00 Rapa Šukljc: Na svidefije, Firenie! (reportaža). 16.30 Prome.nadni koncurt — Rossiri: Potovanjt v Reims; Bizet: Deklica ir. Pertha: I-vorak: Opoldanska vila; Čajkovski: Trijr plesi iz baleta ..Labodje jezero". 17..30 Radijska igra — P. Kastrin: Tic Mikoia (ponovite?). IS.20 Melodije za dobro voljo — igrajo dimaj.ski simfoniki p. v. Roberta Stol/a in orkester Morlon Goiild. IS.OO Radij- ski dnevnik. 19.30 Zahaviia glasba, vmes reklame. 20.00 Večerni operni spored — Beethoven: Fidelio. uvertura: Massenet: Odlomki iz opere Thsis. arija Athanada prizor ir. 2. slike in arija Thais iz 3. slike: Leoncavaito: Serenada iz opere ..Glamači": Mtisogorski: Boris Godmiov, Borisova smrt; Wagner: Lohengrin. po- ročna scena. 21.00 Kulfurni razgledi. 2!.!.^ Nekaj novitet iz našega arhiva zabavne glasbe — sodelujejo: kitajski dno Sptedy West in Jinimy Bryand z ritmično spremljavo. orkester .Tackic Gleason. Charlie Parker z godalnim aP- samblom. Sekstet Chet Baker in vokalni kvartet ..The four freshmen". 22.00 K'*.- poved čas.i, poročila, vreraeiiska napo- vad in pregled dnevncffa sporeda. 22.15 Nočni koncert — ClaiMle Debusy; Danses sacrče ct profane (Izvajajo: Ann Mason Stockton (harfa) in godalni orkester, di- rigira Feliks Slatkin); Vladimir Lovecr Klasična simfonija (orkester Slovenske lilharmonije, dir. Bogo Leskovic). 22.55 —23.00 Poročila. 22.-23.00 UKV program: Plesna glasba v izvedbi or- kestrov Pay Anthonv, Duke Ellington in Bil!y Butterfield. 23.00—24.00 Oddaja za toiino — na valu 327.1 m (preno? i:: Zagreba). Kot vsako leto, tako so tudi letos .šahovske reprezentance slovenskih mest pomerile svoje moči v brzoturnirju. To pot je bil turnir izveden v Ljubljani. Ptujčani so v močni konkurenci osemnajstih sodelujočih mest zasedli peto mesto ter prejeli lepo nagrado v obliki šahovske literature. Rezultat tekmovanja je bil sledeči: 1. Ljubljana 121 in pol točke, 2. Maribor 111 in pol, 3. Kranj 98 in pol, 4. Celje 91, 5. Ptuj 87, 6. Radovljica 76 in pol, 7. Kamnik 74, 8. in 9. Murska Sobota in Novo mesto po 73 in pol, 10. Trbovlje 60 in pol, slede; Črnomelj, Brežice, Hrastnik, Slov. Gradec, Krško, G. Radgona. Tržič in Idrija. Ptujčani so nastopili v sledeči postavi: Rudolf, Bohak. Saga- din. Pernat, Zunec. Berden, in Cič. Na brzoturnirju ŠD Ptuj za mesec december je zmagal Ru- dolf, ki je dosegel 10 in pol točk. Slede: Pernat 8 in pol, Berden in Pišek po 7 in pol. Kovač 7, Pe.šl in Nežmah F. mi po ti točk itd. Za dom in družino Da bo naš dom lepši in prijetne ši Človek si vireja svoj dom po sredstvih, ki jih ima na razpo- lago in po okusu. Zato je težko govoriiti kako naj bo dom ure- jen. Predvsem naj bo v sobi čim manj predmetov, ki nimajo praktične vrednosti Prenatrj«- nost v stanovanju utruja. V prostoru, kjer je polno omar in omaric, polic, miz, stolov itd. se ne počutimo dobro. Najpogo- steje so ti predmeti že obloženi z raznima drobnimi okrasiki kot n. pr. kipci, posodicami itd. Mailo predmetov v sobi za- hteva manj dela in s tem manj izgube časa. Laže je ohraniti snago in red v svetli, nenatrpani sobd. Cim več svetlobe in sonca pa je v stanovanju, tem boljše in lepše je. Stanovanje si mo- i-amo urediti torej Po resničnih potrebah, da bo praktično, hi- gienično, ekonocmično, lepo in udobno. Lep okrasek stanovanja se slike. Malokdo si lahko nabavi originalne unietnine. Te lahko nadomestimo z grafikami ali re- produkcijami slik, morda celo z eno samo. Ni potrebne, da je vsako stanovanje umetniška galerija. Bolje je, da so zidovi prazni, kot pa da jih ubija pre- natrpaiiiost. Oblaganje sten s ku- pom razglednic in obledelih družinskih fotografij, diplom, spominkov s potavanj in podob- no, dokazuje ix>manjkljiv okus. Med predmeti, ki jih skraj ne moremo pogrešati v sobi je va- za. Namesto desetih vaz vseh velkosti naj bo v sobj ena sa- ma a/Li kvečjemu dve. V vaze dajemo le sveže cvetje, nikakor pa ne papirnatega, a tudi ne posušenega, ker se na suhih cvetlicah nabira le prah. Pozi- mi nam sveže cvetje nadomesti šopek smrekovih vejic ali dru- gega zelenja. Tudi rastline v lončkvi so sta- novanju vedno v lep okras, saj pričarajo med zidovje košček narave. Prijatelji cvetlic bi po- pogosto najraje postavili kar vse v sobo, ne mislijo pa pri tem na to kako se ujemajo v barvi in kakovosti. Pomisliti morajo, da n. pr. med eksotične palme ne sodi vaš, sicer tako priljubljeni rožmarin. Domačnost sobe poudarjajo tudi preproge, kj pa predstav- ljajo, če so lepe in ktkovostne, obenem precejšen izdatek, ki Si ga vsakdo ne more privošči- U. KARAMELNO MLEKO Dva in pol litra mleka, 20 de- kagramov sladkorja. Sladkor denem<) v prazno ko- žico in ga ix>stavimo na štedil- nik. Ko sladkor lepo porjuvi, ga zaMjemo najprej s prav majhno količino vode, nato pa prilije- mo še mJeko in prevremo, da se sladkor (karamel) razkuha. Karamelno mleko sei-vnramo lahko toplo al: mrzlo MLEKO S SADNIM SOKOM 'Dva in pol litra mleka, ena in po decilitra malinovca, robidov- ca, borovničevca itd. alj ista količina kakršncgakoili naravne- ga sadnega soka. Pri naravnem šoku dodamo mleku še 10 do 12 dkg sladkorja. Sadni sok razžvrklj amo v 'kuhanem mleku. Serviramo to- plega ali mrzlega. BI RAtDI UGAJALI? Velik nos ne moti toliko, ka- kor okorno in nerodno gibanje. Dragocenejša od lepote je gra- cioznost. Polovico ženske lepote sestav- ljajo zunanje oblike, polovico X>a njene notranje kvalitete. Smejte se mnogo, kajti gu- bice, ki jih povzroča smeh, ne kvari.io obraza. Pametna žena moža navduši, šarmantna ga zanima, lepa ga zavzame, simpatična pa ga dobi. BISTRA GLAVICA Mati je zamesila kruh in šia s sinom na njivo. Cez čas je poslali! otroka domov pogledat, če kruh že »gre«. Testo je bilo v golidi na klopi in je že pa- dalo v čevlje pod klopjo. Sin se vrne k materi: »Kruh še ne gre. obuva pa se že!« ZAKONI MODE Naravna cvetlica, ne umetna, da lastnici obleke mladosten in svež izraz. Pod prozornimi oblekami in bluzami nosimo perilo brez na- ramnic. H klobuku s šrokimi krajci nosimo čevlje samo z visoko peto. K športnim oblekam ne spa- da.jo »salonarji«. Zlat in srebrn nakit nai nikoli ne nosimo sku'p>aj. Nabrana in zvončasta krila padajo lepše, če se pod njimi nosli široko spodnje krilo z vo- lani. Neokusno je nositi preveč na- kita dopoldne. Pred peto "™ popoldne ni priporočljivo nositi upadljiv nakit. NI LEPO, CE... ... drugim v vlaku gledate čez ramena, ko prebirajo časopis; ... igra radio tako glasno, da moti sosede; ... ljudi pi-etirano izprašujete. Vsak pove sam, kar missli povedati: ... prekinjate človeka, ki go- vori; ... ne poslušate in ix)zncje z neumnimi vprašanji pokaže- te, da ridste sledili pogovoru; ... če se prerivate na javnih mestih: v trgOA'ini, pri bla- gajni, pri vstopu v vlak, av- tobus, kino dvorano itd, ... če piresitopke dru,gih ne spre- gledate. V DRUŽINSKEM KROGU Mož: »Kaj pa bereš, ženka?« Zena: »Žalostno knjigo ...« Mož: »Na^š gospodinjski pro- račun je podoben takim knji- gam.« Zena: »Saj prav njega pro- učujem ...« VABILO Nogometna sekcija pri SD »Drava« vabi na REDNI LETNI OBCNI ZBOR ki bo v nedeljo, dne 16. decem- bra 1956. ob 9. UTi dopoldne v prostorih gostilne »Beli križ« z obiičajnim dnevnim redom. — Vabljeni vsi ljubitelji nogo- meta. Športni zdravo! Odbor. ZA NA§0 KUHINJO MORNARSKI ZREZEK Goveje stegno, sol, poper, ne- kaj slanine, 2 dkg moko, 3 dkg masti, še malo lasti, malo kore- nja, malo petršilja, zelene, če- bulo in četrt litra rdečega vina. Zre^e z govejega mesa po- tolčemo, solimo, popramo, pre- taknemo s slanino, povaljamo v moki ter jih na vroči masti hi- tro po obeh straneh popečemo. Posebej prepražimo na liste zrezario zelenjavo in čebulo, pd- denemo pečene zrezke, nazad- nje še ostalo moko in vino ter vse skupaj po potrebi zalijemo in prevremo. To omako nato pi-eeedimo in polijemo z njo zrezke. SKUTA KOT NAMAZ ZA KRUH Četrt kilograma skute, zelen peterKilj, nekaj drobnjaka, špd- nače in drugih zeiišč po okusu, nekaj žlic smetane ali m^leka, sol. Skuto pretlačimo, solimo, zmešamo s sesekljanimi zelišči, smetano in mlekom. Vse skupaj nekaj časa mešamo, da postane zmes lepo rahla in mazava. Serviramo s kruhom.