BUENOS AIRES 8. aprila 1965
ARO (LETO) XXIV. (18)
N», (štev.) 14
Črnci v ZDA
Ves svet te dni upira začuden pogled v ZIDA. V drugi polovici dvajsetega stoletja se v južnih delih te velesile odigravajo dogodki, ki so se v večini zahodnega civiliziranega sveta odigrali v devetnajstem stoletju: ameriški državljani črnci se morajo boriti za volilno pravico.
Kratek pogled v zgodovino ZDA: prva ameriška ustava iz leta 1787 je uzakonila suženjstvo črncev. Ameriški zakoni takratne dobe pravijo dobesedno. „Vsi črnci, njihovi sinovi in hčere in bodoči potomci, morajo za vedno ostati sužnji ter bodo zato podvrženi prodaji, izmenjavi in trgovanju, kakor katerakoli premičnina...“ (Mimogrede omenjeno: prva argentinska ustava je s svojim 15. členom odpravila suženjstvo.) Severni in južni del ZDA sta se zapletla v znano državljansko vojno, ki se je končala leta 1863 s porazom južnja-kov. Tega leta je predsednik Lincoln v ZDA odpravil suženjstvo črncev. ZDA niso v tem pogledu prednjačile npr. Rusiji, kjer je tudi šele leta 1863 car Aleksander II. podaril svobodo ruskim kmetom.
Zaradi federalistične ureditve države mnoge južne države ZDA ustavnih členov niso spoštovale in so s svojimi zakoni na vse načine onemogočale črncem, poleg drugih pravic, tudi pravico do volitev. Ti zakoni so npr. dovoljevali pravico do volitev črncem, ki so volili 1. januarja 1857. Takrat pa seveda še noben črni suženj ni bil svoboden.
Ameriški kongres je k ustavi dodajal dodatne člene, s katerimi je postopoma uzakonjal črncem demokratske pravice po vsej državi. Zlasti tik pred začetkom druge svetovne vojne — ker je vlada vedela, da bo črnce potrebovala za bojišča — je ameriški kongres izglasoval črncem praktično vse demokratske svoboščine in pravice. Potrdil je znameniti 15. dodatni člen ustave, po katerem ni dovoljeno zanikati ali cmejiti ameriškemu državljanu pravice glasovanja „zaradi rase, barve kože ali zaradi suženjstva njegovih prednikov“.
Po končani drugi svetovni vojni so nekatere južne države ZDA, zlasti Mi-ssissipi, Alabama in Luisiana obnovile tkim. „klavzulo o dedu“, po kateri sme voliti samo tisti črnec, čigar predniki so že imeli volilno pravico pred 1. januarjem 1857, Se pravi, ko še noben ameriški črni suženj ni bil svoboden.
Črnci so več ali manj mirno prenašali te krivice, dokler se ni med njimi zadnja leta pojavil ognjevit voditelj Martin Luther King.
V ZDA so iz Afrike navozili črnce za sužnje v sedemnajstem in osemnajstem stoletju. Danes jih je v ZDA ok. 16 milijonov, večina v južnih državah Martin Luther King si je zastavil cilj, priboriti vsem črncem v ZDA volilno pravico. Zaradi svojih nastopov je pre-tičal po federalnih ječah več let. Toda val ogorčenja proti postopanju nekaterih južnih guvernerjev in polici jskin komisarjev s črnci je polagoma zajel vso državo, tako da so v zadnjih mesecih po vseh večjih središčih belci skupno s črnci protestirali za pravice južnih črncev. Nova državljanska vojna v malem se je sprožila med vlado v Wa-shingtonu in večino severnih držav proti južnim državam.
ZDA zaradi dogodkov zadnjih tednov ogromno trpijo na prestižu. Medtem, ko načeloma zagovarjajo pravico samoodločbe vseh narodov, pa v lastni hiši ne morejo priboriti ene najosnovnejših demokratskih pravic svojim črncem državljanom. To dejstvo je imel pred očmi ameriški predsednik Johnson, ko je v kongresu citiral iz sv. Mateja: „Z državo je tako, kakor s človekom: ‘Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?’“, in je odkrito nadaljeval: „Ni črnskega problema. Ni južnega problema. Ni severnega problema. To je ameriški problem.“
„Enaka volilna pravica za ameriške črnce je tak problem, če bomo premagali slehernega sovražnika, če bomo podvojili naše bogastvo in zavzeli vesolje, toda če v reševanju tega problema ne bomo enotni, potem smo propadli kot ljudje in kot narod,“ je odločno pribijal Johnson, „Njihova (črncev) stvar
NOVI STIKI MED KATOLIŠKO IN PRAVOSLAVNO CERKVIJO
Kardinal Avguštin Bea se je koit predstavnik Vatikana minulo soboto, 3. t. m. v Carigradu sestal na posvet s carigrajskim pravoslavnim patriarhom Athenagorasom. Odkar je prišlo do razkola med Rimom in Carigradom leta 1054, še noben rimski kardinal ni obiskal pravoslavnega patriarha.
Kardinal Bea je napravil obisk v •Sv. sinodu, kjer je izjavil, da morajo biti besede Kristusove „kdor veruje, mu je vse mogoče“, vir navdihnenja za obe Cerkvi, da bosta dosegli „popolno združitev“.
V	odgovor mu je patriarh Athena-goras dejal, da morata obe Cerkvi pozabiti na preteklost in gledati v bodočnost, in poudaril: „Sedaj delamo sklepe, ki so se prej zdeli nemogoči. Sedaj moremo proučevati naše razlike v novi luči in jasno videti naš napredek k vzpostavitvi edinosti.“
V	nedeljo, 4. t. m. pa se je kardinal Bea udeležil pravoslavne službe božje v 350 let stari cerkvi sv. Jurija. Bogoslužje je opravil patriarh Athenago-ras. Cerkev je bila nabito polna pravoslavnih vernikov. Po bogoslužju sta oba dostojanstvenika prišla iz cerkve nasmejana in držeč se za roko. Množice ljudi so jima navdušeno ploskale. Med bogoslužjem sta kardinal Bea in patriarh Athenagoras skupno; z verniki molila Očenaš.
Poskus zbližanja pravoslavne s katoliško Cerkvijo je bil storjen, kakor je znano, s sestankom papeža Pavla VI.
januarja 1964 s patriarhom Athenagorasom na Oljski gori. Toda nadaljnji razgovori v tej smeri so bili skoro povsem ustavljeni zaradi mednarodne politike in konservativnosti pravoslavne Cerkve.
Pravoslavni vodje so pristali na razgovor z Rimom že leta 1963. Toda ko je papež Pavel VI. imel lansko leto svoj znani govor, v katerem je odločno napadel brezbožni komunizem, je šest pravoslavnih Cerkva izza železne zavese zahtevalo odložitev nadaljnjih stikov z Rimom. Deloma so to storile pod pritiskom komunističnih režimov, deloma pa, ker so nekateri pravoslavni vodje sopotniki komunizma.
Na tretji vsepràvoslavni konferenci na otoku Rodu, ki je bila lanskega novembra, so sklenili „v interesu pravoi-slavne enotnosti“, kakor so sami objavili, prekiniti formalne stike z Rimom, dokler ne bodo izvršene „potrebne priprave“ in dokler ne bodo nastali „primerni pogoji“ za ponoven stik z Vatikanom.
Kot koncesijo liberalnim pravoslavnim vodjem je konferenca na Rodu pristala na to, da se povečajo socialni stiki z Vatikanom. V ta okvir spada sedanji obisk kardinala Bea v Carigradu. Carigrajski patriarhat je poudaril, da je kardinalov obisk v Carigradu izvršen v znamenju „prijateljstva in dobre volje“, v Vatikanu pa so objavili, da bo služil tudi za pospešitev formalnih stikov med obema Cerkvama v bodočnosti.
Vojna v Vietnamu se stopnjuje
Vojna proti komunistom Se je v Vietnamu minuli teden stopnjevala. Ameriški in južnovietnamski bombniki so napadali komunistične objekte v Severnem Vietnamu, prav tako gverilska oporišča v Južnem Vietnamu. Zaradi protiletalskega ognja so imeli Amerikanci nekaj izgub letal in moštva. Prve dni tega tedna pa soi v borbo posegla prva letala sovjetskega izvora Mig-15.
Ameriški letalski napadi se vedno bolj bližajo glavnemu mestu Severnega Vietnama Hanoju. Svetovna javnost je že bila prepričana, da bo Hanoi doživel prvi letalski napad takoj po terorističnem napadu na ameriško veleposlaništvo v Saigonu, toda Johnson je objavil, da ameriški letalski napadi niso maščevalnega, temveč vojaško-strateškega značaja.
•Stavba ameriškega veleposlaništva je bila močnoi poškodovana, ugotovili pa so tudi, da je bil ob eksploziji eden
od teroristov ubit, drugega, ki je bil ranjen, pa so ujeli.
Ameriški predsednik Johnson je po terorističnemu napadu na ameriško veleposlaništvo objavil, da so; „ZDA bolj kot kdaj prej trdno odločene ostati v Južnem Vietnamu in prisiliti komuniste, da bodo prenehali z napadalnostjo.“
Ameriški veleposlanik v 'Saigonu Taylor je bil v Washingtonu na večdnevnih razgovorih z Johnsonom in ameriškim generalštabom. Zahteval je nadaljnjo okrepitev ameriških oboroženih oddelkov v Južnem Vietnamu.
Anglija in Francija sta po terorističnem napadu na ameriškoi veleposlaništvo v Saigonu zaenkrat opustili misel na posredovanje za pogajanja s komunisti. Pogajanja tudi vztrajno odklanja Severni 'Vietnam, kamor že prihajajo prve pošiljke sovjetskega orožja, ki ga je obljubila ZSSR pred nekaj tedni.
I Z
TEDNA
T E
E ■
Wilson v Parizu
Britanski predsednik Wilson je bil prejšnji teden na dvodnevnem obisku v Parizu. Z De Gaullom je proučeval svetovne probleme, zlasti zadevo Vietnama, Bližnjega Vzhoda, Južne Afrike in bodočnosti NATO.
Wilson je po končanih razgovorih časnikarjem izjavil, da Anglija in Francija na večino: omenjenih problemov gledata, vsaj v širokih obrisih, enako, vendar se Anglija ne strinja z De Gau-llovimi bližnjimi načrti za rešitev vietnamske krize in nemškega vprašanja.
De Gaulle še vedno meni, da bi Amerikanci morali začeti pogajanja z vietnamskimi komunisti, medtem ko Wilson trdi, da bi morali komunisti najprej ustaviti napad. Zahodna Nemčija bi se po De Gaullovem mnenju morala v obrambnih zadevah bolj na-
vezati na Francijo in ostalo zahodno Evropo, Wilson pa je mnenja, da ji je z njeno povezavi v NATO varnost povsem zajamčena.
Oba predsednika pa sta se sporazumela za načrt o novem vojaškem bombniku, ki ga bosta Anglija in Francija! izdelovali skupno in delili stroške.
De Gaulle je priznal, da bi Angliji koristilo, če bi se mogla vključiti v Skupni evropski trg, toda po njegovem si Zahodna Evropa zaenkrat ne more privoščiti vključitev novih članov, dokler ne bodo povsem zadovoljivo stekli njeni gospodarski načrti v nekaj pril bodnjih letih. Toda Anglija se bo polagoma v gospodarstvu vedno bolj naslanjala na Zahodno Evropo, da bo potem njen korak v popolno vključitev samo zaključek celotnega procesa.
Papež Pavel VI. je znova izpovedal svojo vročo željo in prošnjo, da bi prišlo do zbližanja med rimsko kat. Cerkvijo in pravoslavno Cerkvijo. Ti sta razvidni iz lastnoročno pisanega papeževega pisma, ki ga je carigrajskemu patriarhu Atenagorasu I., izročil kardinal Avguštin Bea. V pismu papež Pavel VI. naglasa, da smatra sklepe vsepravoslav-nega zborovanja na otoku Rodosu in
II.	vatikanskega koncila za znak Svetega Duha za zbližanje obeh Cerkev.
V Čilu so uradno objavili, da je zadnji potres v tej državi zahteval 250 * človeških žrtev. Izpod ruševin podrtega jezu pri rudniku El Cobre in nagrmadenega blata ter kamenja so mogli izkopati samo 80 trupel. Zaradi nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni, so morali nadaljnje odkopavanje opustiti. Potresno področje, v katerem je 27.000 ljudi brez strehe in navezano na pomoč oblasti, je ponovno obiskal predsednik republike dr. Frei. Osebno je nadzoroval reševalna in obnovitvena dela ter razdeljevanje pomoči od potresa prizadetemu prebivalstvu. V govoru je Čilence opozarjal, naj še za obnovo porušenih krajev ne zanašajo samo na pomoč od zunaj, ampak bodo morali kljub inozemski pomoči, ki jo hvaležno sprejemajo, tudi Čilenci sami doprinesti glavni del. Kajti ni mogoče dopustiti, da bi se Čilenci vsaka štiri leta samo zanašali na pomoč od zunaj.
Solidarnost demokratskih držav, zlasti ameriških in evropskih, s Čilom v njegovi potresni katastrofi, je tudi tokrat prišla do polnega izraza. Iz teh držav neprestano prihaja pomoč v Čile v zdravilih, pošiljkah mesa, moke in ostalih jestvin, toplega zimskega perila in oblek ter materiala za obnovo porušenih naselij. Prva pomoč v Čile je prišla iz Argentine.
Akcija gverilcev v Brazilu je povsem propadla, kakor hitro je padel v roke oblastem njihov poveljnik biv. polkovnik Jefferson Cardim de Alentar Osorio. Nastop gverilcev je časovno sovpadel z obletnico vojaške revolucije, ki je strmoglavila z Oblasti prejšnjega levičarsko usmerjenega predsednika Gou-larta. Sprožil jo je biv. poslanec Lionel Brizola, ki živi kot emigrant v Uruguays Listi pišejo, da bo zaradi tega brazilska vlada zahtevala od Uruguaya njegov izgon.
Brazilski predsednik maršal Humberto Castelo Branco je na proslavi prve obletnice vojaške revolucije na skupni seji poslanske in senatske zbornice zatrjeval, da so pred letom dni oborožene sile z ljudstvom „rešile mir države, Amerik in vseh protikomunističnih držav. Med tem, ko Kuba izvaja revolucijo za vzpostavitev komunizma, v Brazilu izvajamo revolucijo za vzposta-
vitev prave socialne in krščanske demokracije“.
Združena arabska reipublika je ob
vzpostavitvi diplomatskih zvez med Zahodno Nemčijo in Izraelom prekinila stike z bonsko vlado. Ni pa priznala vzhodnonemške komunistične vlade. Po poročilih iz Kaira bo Zahodna Nemčija v bodoče mogla imeti v Kairu samo svoj konzulat, ki pa ne bo imel diplomatskega staleža.
V italijanskem parlamentu so imeli prejšnji teden ostro politično debato zaradi prepovedi uprizarjanja drame Vikar, v kateri nemški avtor obtožuje papeža Pija XII., da ni dovolj odločno obsodil mučenja judov pod nacisti. Debato so sprožili komunisti, tem se je pa pridružilo tudi še 10 filokomunističnih Nennijevih socialistov. Poslanci vladnih strank so zahtevo komunistov po izglasovanju nezaupnice vladi zavrnili.
Italijanski zunanji minister Fanfani je sprožil akcijo za nadaljevanje dela za evropsko politično integracijo. Francoski predsednik general De Gaulle je pa postavil zahtevo, da bi bilo treba pred sestankom predstavnikov držav, ki sestavljajo Skupni evropski trg, rešiti vsa nerešena vprašanja, zlasti tista, ki se nanašajo na cene poljedeljskim proizvodom. V Bonnu so na prednjo De Gaullo-vo zahtevo dejali, da po mnenju nemške vlade ni nujno, da bi morala biti pred omenjenim sestankom rešena prav vsa vprašanja. Kljub različnim pogledom na obnovo akcije za evropsko politično integracijo generala De Gaula in nemške vlade ter ostalih članic Skupnega evropskega trga, bo De Gaulle julija meseca prišel na obisk v Bonn ter bo z nemškim kanclerjem Erhardom razpravljal o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s prijateljsko pogodbo med Nemčijo in Francijo.
Atomski reaktor v vesolju
Z raketnega oporišča Vandenberg v Kaliforniji so minulo nedeljo Amerikanci izstrelili na krožno pot okoli Zemlje z raketo Atlas-Ageno satelit, ki je v resnici miniaturni atomski reaktor. Reaktor, v katerem se vrši atomska verižna reakcija, je težak samo ok. 450 kg. Proizvaja 580 watov elektrike in je priključen tkzv. ionskemu motorju, ki ga nameravajo uporabljati za pogon raket za dolga vesoljska potovanja, n. pr. na Jupiter. Kakor atomski reaktor, tako je tudi novi ionski motor sedaj v preizkušnji v vesolju. Z atomskim nabojem, ki je bil vdelan v reaktor, bo ta deloval predvidoma eno leto, medtem ko bo; letal okoli Zemlje 3.000 let. Leta namreč v višini ok. 1500 km.
Z ionskim motorjem opremljene rakete bodo v vesoljskih poletih dosegle hitrost do 160.000 km. na uro.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
je naša stvar. Kajti ne samo črnci, mi vsi moramo premagati krivične zakone. in bo-mo zma-ga-li,“ je Johnson pred kongresom zlogoval bojni klic današnjega črnskega gibanja v ZDA.
Ko je bil leta 1928 Johnson učitelj v mestecu Cotulla, v državi Texas, je, kekor je povedal v kongresu, v otroških očeh videl bolečino zapostavljenih. „Takrat nisem niti v sanjah mislil, da bi kdaj mogel pomagati sinovom in hčeram tistih učencev in da bo stal leta 1965 na tem mestu. Toda danes to moram storiti in bom to tudi storil,“ je zaključil svoj govor Johnson.
Nihče ne more reči, kako se bodo ^ dogodki v ZDA razvijali. Johnson je , pokazal odločnost, ameriški kongres jo ! tudi kaže (pričakujejo, da bo kvečjemu
ok. 100 po-slancev iz kakršnihkoli razlogov glasovalo proti dokončnim zakonskim predpisom o enakih pravicah črncev). Nestrpnost južnih držav, v katerih odloča v mnogih zadevah tudi teroristična organizacija, zloglasni Ku Klux Klan (rasistična organizacija, naperjena proti črncem), pa namerava Johnson streti z . vsemi zakonitimi sredstvi.
Slehernemu civiliziranemu človeku je jasno razvidno, da si ZiDA sedaj, ko nosijo, zastavo najmočnejše demokratske sile na svetu in težo borbe proti komunistični doktrini suženjstva, ne morejo privoščiti, da bi na lastnih tleh vsi ameriški državljani ne imeli vseh demokratskih pravic. Dostojanstvo človeške osebe to> zahteva, prestiž ZDA in z njo vsega svobodnega sveta.
Za ureditev gospodarstva
Ministri gospodarskih resorov so imeli v zadnjem času več posvetov in sestankov, na katerih so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z ureditvij argent, gospodarskega življenja. Sen spadajo med drugim tudi cene raznin življenjskim potrebščinam, ki so se oc lanskega leta dvignile za 20%, zmanjšanje ogromnega primanjkljaja v drž proračunu, ki ga povzročajo v prvi vrsti državna podjetja. Med temi so z višino deficita na prvem mestu državne železnice, ki so bile v privatni upravi pred podržavljenjem aktivne. Minister za promet je pred dnevi izjavil, da vlada v naporih za zmanjšanje deficita pri drž. železnicah ne pušča ob' strani možnosti, da bi železnice v bodoče prišle v privatne roke ali pa bi jih vodila mešana držav-no-privatna družba. Ob tej izjavi je završalo tako v vladni ljudskoradikalni stranki, ki je zagovornica stališča, da morajo biti vse splošno- koristne in važne javne ustanove v državni upravi, pa tudi železniški sindikati so nastopili takoj proti privatizaciji drž. železnic. Zato prometnemu ministru ni preostalo nič drugega, kakor da je takoj naslednji dan zanikal svojo zadevno izjavo z zatrdilom, da so je časnikarji napačno razumeli.
Prav tako so ministri gospodarskih resorov posvetili vso pozornost vprašanjem, ki so v zvezi s financiranjem drž.
načrta za razvoj in ureditev gospodarskega življenja v Argentini. Ta bo objavljen prihodnje dni. Moral bi biti že pred časom, pa ga državna tiskarna n: mogla pravočasno natisniti v 100.000 izvodih. Izvajanje gospodarskega načrta bo mogoče uspešno izvajati samo s pomočjo inozemstva. Zato imajo argent, vladni zastopniki že razgovore z merodajnimi činitelji v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Zahodni Nemčiji, Belgiji, Holandiji, Švici, Italiji in na Japonskem. V teh državah poskušajo doseči tudi refinanciranje argentinskih zunanjih dolgov
Odločne besede proti komunizma
Glavni poveljnik argentinske vojske general Juan Ongania je dal za ameriško tiskovno agencijo- Editor Press Service izjavo, v kateri med drugim na-glaša: „Sem pristaš frontalne, odkrite in neustrašne akcije proti komunizmu. Take akcije, ki naj narodu pokaže vse značilnosti komunističnega sistema, ki zanika človeško svobodo in spravlja v sužnost narod, nad katerim zavlada. Direktna akcija je tudi najbolj učinkovit način za pobijanje komunizma, kajti ljudske množice ga bodo zavračale, ko bodo- spoznale pravo obliko njegovega nastopanja in posledice njegovega režima in bodo bolj razumele, kaj se pravi živeti pod demokratsko vlado, kjer človek uživa svobodno voljo, ki mu jo je (Nadaljevanje na 2. strani)
2
SVOBODNA SLOTH W A
Buenos; đtires. 8. aprila 1965
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Dvolična iura
„Nepriglašen shod“
Malokatera beseda je bila in je še vedno toliko zlorabljena, ikakor je beseda svoboda. To dokazuje danes predvsem stanje v komunističnih državah.
Med tiste, ki so besedo svoboda najbolj grdo in zvijačno zlorabljali, spadajo slovenski in jugoslovanski komunisti. Tedaj, ko so nacisti in fašisti razkosali slovensko zemljo in si jo delili kot plen, ko je bilo življenje naroda v smrtni nevarnosti, so komunisti začeli revolucijo. -Revolucionarno gibenje so nazvali „0-isvobodilna fronta“ in so metali med trpeče Slovence fraze o borbi proti okupatorju.
Tisti, ki niso bili komunisti, pa so frazam verjeli, so doživeli nepopisno razočaranje. Kdor pa je spoznal komunistično! zvijačo in se jim je upiral, so ga komunisti zapisali smrti.
Borba za svobodo je bila le komunistična laž in zvijača. Redki so Še, ki do danes tega niso uvideli.
Izseljenci hodijo v domovino na obisk. Ko se vračajo, govore in pišejo o cestah, o tovarnah, o lepih sprejemih itd. Nihče pa ne govori ali piše o „svobodi“, ki jo je prinesla Osvobodilna fronta in za ka-;tero je padlo toliko slovenskih življenj.
Te dni nam je prišla v roke „Odločba o prekršku“, ki jo je izdal neki okrajni sodnik v „osvobojeni“ Sloveniji. Ta odločba je uradni dokument, ki dokazuje/ kako smešen bi bil tisti, ki bi verjel, da je v domovini res svoboda.
„Odločba o prekršku“ ugotovlja, da j-> obdolženka N. N. dobila „iz Argentine dva magnetofonska traka s pozdravi in govori in ju dala predvajati na svojem domu; torej je brez dovoljenja spravila v državo tuj tisk in ga razširjala“.
Iz odločbe izhaja, da so bili pozdravi in govori družinskega značaja. Berite dobro: Poslušanje pozdravov in govorov iz Argentine v lastnem domu je v „svobodi“, ki so jo prinesli komunisti, kaznivo — ker pomeni to razširjanje tujega tiska.
Toda grehov obtoženke N. N. še ni konec. Odločba nadalje ugotavlja, da je obdolženka N. N. dopustila, da je župnik A. A. „večim vaščanom na magnetofonu predvajal dva magnetofonska traka, posneta v Argentini; torej je dovolila v svojih prostorih nepriglašen shod oz. prireditev.“
Tako pravi odločba dobesedno. Če pride torej par vaščanov ali sosedov z domačim župnikom poslušat pozdrave iz iz Argentine, je to neprijavljen shod.
Obdolženka IN. N. je bla zato, ker je v lastnem domu poslušala pozdrave iz Argentine, in zato, ker so jih v njenem domu poslušali tudi sosedje, obsojena na 20.000 dinarjev, ali na 30 dni zapora. Prav tako je bil obsojen tudi župnik A. A., ki je zapor odsedel.
Tako je razumljivo, da tisti,- ki pridejo iz domovine na obisk in niso komunisti, ne upajo drugače govoriti, tudi o nabolj vsakdanjih stvareh ne, če niso zaprta vrata in okna sobe, v kateri se nahajajo'. Pa še tedaj ne upajo glasno govoriti.
Komunistična „svoboda“ in strah pred njo sta jim prešla v kosti.
Svet dežele Furlani j a-Julijska krajina je v svojem notranjem pravilniku sprejel člen 23., odst. 2 določilo, v katerem se priznava svetovalska skupina, če ima samo enega svetovalca, ako je ta izvoljen na listi slovenske etnične skupine. To določilo je zelo važno», ker so s priznavanjem svetovalske skupine zvezane razne ugodnosti, tako na primer pravica do lastnih prostorov in posebnih uradnikov. S tem je deželni svet priznal slovenski manjšini posebno lagodnost. Ta pravica je bila priznana slovenski etnični skupini na podlagi posebnih sporazumov med strankami leve sredine in »Slovensko skupnostjo po upravnih volitvah, ki so bile novembra 1964 na Tržaškem.
Toda vladi v Rimu, ki jo sestavljajo iste stranke, to določilo ni ugajalo in je vložilo priziv proti členu 23., odst. 2 na ustavno sodišče. Ustavno sodišče je v sodbi ugodilo prizivu vlade in je Slovenski »skupnosti odvzelo priznanje do lastne skupine. Ta odločitev ustavnega sodišča je za Slovence skrajno škodljiva in krivična predvsem zaradi utemeljitve sodbe. V utemeljitvi je rečeno, da je edino država pristojna za izdajanje določil o zaščiti manjšin. Ustavno sodišče kratkomalo odreka deželi s posebnim statutom pravico do odločanja v zadevah slovenske manjšine. A eden važnih razlogov za ustanavljanje teh samoupravnih edinic je bilo ravno vprašanje manjšin v Italiji.
! Slovence na Goriškem in Tržaškem je postopek vlade zelo prizadel in so z začudenjem sprejeli sodbo ustavnega sodišča. To še posebno, ker so Slovenci sklenili z vladnimi strankami sporazum, ki mu vlada v Rimu s svojim zadržanjem odreka veljavo. Tako obnašanje se more tolmačiti res kot samo za dvolično igro.
Vodstvo Slov. demokratične zveze v Gorici je poslalo» proti sodbi ustavnega sodišča protestne brzojavke ustavnemu sodišču, predsedstvu vlade in predsedstvu deželnega sveta. Slovenska skupnost v Trstu, ki združuje vse slovenske demokratične iskuipine, tpa je objavila naslednjo protestno resolucijo»:
„Svet Slovenske skupnosti v Trstu je z obžalovanjem vzel na znanje poročilo, da je ustavno sodišče v Rimu sprejelo priziv vlade, ki je izpodbijala
2.	odstavek čl. 23. notranjega pravilnika deželnega sveta, ki določa, da ima
Dne 21. februarja je bil v Torontu osmi redni občni zbor Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij. Iz poročil, ki so jih podali funkcionarji te hranilne ustanove, ustanovljene 25. avgusta 1957. leta, je razviden njen neprestani razmah. Ob ustanovitvi je npr. imela samo 105 članov, njen kapital pa je znašal 18.328 dolarjev. Leta 1964 je pa hranilnica in posojilnica imela že 1191 članov, njen kapital je pa že dosegal višino 981.188 dolarjev.
svetovalska skupina lahko samo enega zastopnika, če je ta izvoljen na listi slovenske etnične skupine.
»Svet Slovenske skupnosti ugotavlja, da je omenjeni odstavek pravno utemeljen v čl. 3. statuta za Furlanija-Julij-skoi krajino ter s členi 3., 6., 10 ustave (ter tudi w zvezi z mednarodnimi obveznostmi), ki vsebujejo temeljna in načelna jamstva za enakopravni položaj in zaščito pripadnikov manjšin in njenih predstavnikov. Svet »Slovenske skupnosti meni, da je zato sodba ustavnega sodišča pravno neosnovana, v svoji utemeljitvi pa krivična, ker trajno postavlja slovensko zastopstvo v deželnem svetu v položaj neenakopravnosti in ker ne gre za nikakšen spor o pristojnosti mèd deželnimi in državnimi organi.
Svet Slovenske skupnosti izreka začudenje, ker omenjeni odstavek izpodbija vlada leve sredine, ki bi morala pokazati več razumevanja do slovenske manjšine; izraža pa tudi svoje ogorčenje, ker preti nevarnost, da bi vlada izpodbijala vse sklepe deželnih organov glede slovenske manjšine in bi ji s tem odrekala njene pravice v okviru deželne samouprave, ki je dobila poseben statut zaradi prisotnosti Slovencev in ki bolj pozna njih potrebe in probleme kot osrednja vlada v Rimu, ki je do sedaj na tem področju prav malo» naredila.
Svet »Slovenske skupnosti pripominja, da imajo, zastopniki italijanske manjšine v »občinah z nemško večino na Južnem Tirolskem pravico do lastnih skupin, četudi ne dosežejo po pravilnikih predpisanega števila.
Ko iSvet Slovenske skupnosti protestira proti omenjenemu prizivu in sodbi, poziva vlado, naj poskrbi, da država odstopi deželnim organom, ki so v tem primeru pokazali razumevanje do slovenske manjšine, več pristojnosti, odnosno naj sama čimprej izda ustrezne zakone za zaščito Slovencev.“
»Slovenska skupnosti je že podvzela potrebne korake na pristojnih mestih. Ima tudi vso podporo pri slovenski javnosti in pri veliki večii# italijanske. Saj je res nemogoče, da bi Slovenci sklepali sporazume, potem pa bi jih pošiljali iz Trsta v Rim in narobe,, nihče pa ne bi nič naredil, češ da ni pristojen.
V	letu 1964 se je v Hranilnico in, posojilnico vpisalo 203 člani, sorazmerno s tem pa tudi število vlagateljev,, katerih je bilo v letu 1964 povprečno 744 na mesec.
V	letu 1964 je imela Hranilnica, in posojilnica skupno dohodkov 2,327.847.96 dol., v letu 1963 1,612.002.09 dol. Denarni promet hranilnice v letu 1964 je znašal 4,645.605,92 dol.
Čisti dobiček Hranilnice v letu 1964 je $ 33.667.22. Po zakonu je od tega
odšteti 20% za garancijski, fond.. V ta fond je bilo oddanih $ 6.733.44. Denar na osebne čeke se je obrestoval po 3%. Upravni odbor je vsem članom, ki so pravočasno: plačali obresti , na osebna posojila, znižal iste za 21%, članom pa je bilo povrnjeno 40% pristojbine za zavarovalnino.
Občni zbor je odobril 4% dividende na hranilne vloge in ustanovitev posebnega rezervnega fonda. Povečal je tudi kulturni in vzgojni fond.
V poslovni dobi za leto 1964 so Hranilnico in posojilnico slovenskih župnij v Torontu vodili Upravni odbor: Predsednik Peter Markeš, podpredsednik Leopold Benko, tajnik Frank Osredkar, blagajnik Božo Košir in člani Štefan Ritlop, Frank Brence st., Anton Seni-čar in dr. Peter Klopčič., Kreditni odbor: Jože Turk, Valentih: Strah, Jože Vinčec. Nadzorni odbor: Ivan Marn, Tone Muhič, Ivan Kavčič.
Predsedniku Petru Markešu in članu upr. odbora Antonu Seničarju, članu kreditnega odbora Jožetu Turku in članu nadzornega odbora Tonetu Muhiču je potekla poslovna doba, a so bili vsi ponovno izvoljeni.
Ob smrti Petra Howard»
Mesec dni po smrti. Petra Howarda, voditelja svetovnega gibanja Moralne oborožitve, je bila v. Bs, Airesu maša za pokoj njegove duše j v katoliški cerkvi sv. Mihaela Nadangela. Obširno cerkev «so napolnili diplomati,. duhovniki drugih verstev, med njimi so bili tudi katoliški duhovniki in številna občinstvo. D. J. Keegan se je v pridigi spominjal pokojnega in poudaril željo,, da bi se Moralna oborožitev zakoreninila tudi v Argentini, predvsem njena »temeljna načela: „dosledna poštenost in. čistost, nesebičnost m ljubezen“. Pridigar je poudaril, da Peter Howard ni bil katoličan, ampak anglikanec, „bil pa je dober, kristjan in velik prijatelj katoliške Cerkve in vseh ljudi; na svetu?;..
Ga. dr. Julija. Pay man, ki se je tudi udeležila maše, je v obširnem poročilu, ki ga zaradi pomanjkan j a prostora ne mo remo objaviti v celoti, lepo odgovorila tudi na vprašanje: Kaj je bila skrivnost Petra' Howarda: „Bil je mož;. čigar življenje je bilo osredotočeno v Bogu. Uspel je v težki : nalogi, da- je ? svo je; lastno* živ-, ljenje izročil v roke božje. Bog je bil zanj živa,, mogočna resničnost.“
25 LET DELA HRVAŠKIH FRANČI-
ŠKANOV V ARGENTINI
1. aprila pred 25 leti: so> še naselili v predmestju José Ingenieros in začeli skromno prvi trije sinovi; sv, Frančiška: p. Rafael Capuso, Blaž Stefanie in naš rojak p. Gabriel Arko.
Na pomoč sp» jim prišle tudi; sestre sv. Vincencija (zagrebške). Ob 25-letnici stoji tam prostorna cerkev, redovna hiša, pomožna šola in sestre imajo zalo lepo razvito vzgono d’elo, v lastnem poslopju.
K jubileju in lepim uspehom požrtvovalnega dela čestita tudi Svobodna Slovenija..
AB St■TIN A
(Nadaljevanje s: li. strani) dal Bog kot človeškemu bitju. Zato. se morajo v tej direktni akciji proti komunizmu združiti napori vseh tistih držav, ., ki še uživajo dobrote demokracije ter svobode, tako drage tistim, ki sestavljajo zahodni in krščanski svet. V tem pogledu se morajo ameriške »države — ne izključujemo j. pa. tudi ne drugih, držav iz zahodnega sveta, združiti v pravo trdnjavo protikomunistične borbe.“
Za nastopanje proti komunizmu in za poveličevanje vrednot demokracije je bila te dni v Buenos Airesu ustanov-ljena nova ustanova, t. j. Inštitut za zunanjepolitične zadeve, ki je »priključen Argentinski federaciji protikomunističnih ustanov. Predsednik inštituta je vpokojeni general Ernesto Victor Cor des. V svojem nastopnem govoru je poudarjal, da ima ta ustanova glavni namen preučevati in opozarjati na vrednote svobode in demokracije med Argentinci. Napovedal je, da si bo prizadeva7 da bo nova ustanova zbirala dokumentarno gradivo, da bo ljudstvo lahko samo primerjalo, kako žive ljudje pod totalitarističnimi režimom na eni strani in v svobodnih državah na drugi stjani. Vse rodoljube poziva, naj se pridružijo omenjenemu inštitutu. Edini pogoj za vstop je ljubezen, do svobode in njeno spoštovanje.;, Zahteva pa, naj bi Argentina imela v zunanji politiki vertikalno stališče, ki naj bi se ne spreminjalo ob menjavanju vlad. Končno je naglasil, »da se bo» Inštitut za mednarodne zadeve boril proti mednarodnemu komunizmu v drža- -vi ihi izven nje.
Pred rednim zasedanjem drž. kongresa
V	Argentni se začne v$ako leto redno zasedanje drž. kongresa dne 1. maja s poslanico, ki jo na skupi seji poslanske ini senatne zbornice prebere predsednik republike.
V	zvezi z rednim zasedanjem drž. kongresa, pa tudi z nadaljnjim delom vlade je tudi sestanek senatorjem vladne ljudske radikalne stranke. IDo njega je prišlo na zahtevo skupine desetih senatorjev, ki zatrjujejo, da imajo» sicer popolno zaupanje v predsednika* republike dr. lilijo, ne odobravajo» pa povsem dela » nekaterih ministrov v njegovi vladi. Ta skupina senatorjev stoji na stališču, da je sedanja vlada zaključila^ svoje prvo obdobje, ko je državi zagotovila politično , stabilnost, odpravila politične diskriminacije, v delavnost- drugega obdobja je. pa po njihovem mnenju treba vnesti veé-dinamičhosti v reševanje gospodarskih problemov. Pred'očmi je treba imeti bodoče volitve. Prva nevarna preizkušnja za vlado bodo volitve guverner j ev* še nevarnejša po> splošne volitve, ko bodo, v-Argentini morali znova voliti tudi novega predsednika in podpredsednika. Zato »ne izključujejo možnosti, da ne bi v vladi prišlo» do- kakih osebnih spre-, memb.
Na redno zasedanje drž. kongresa s& pripravljajo tudi' peroni&ti. Zato je vod-, stvo peronistične stranke pred dnevi sklicalo, sestanek peronističnih in neo-peronističnih poslancev.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij v Kanadi
Branko Rozman: Obsodili so Kristusa
Slovensko gledališče je na odru v Slovenski hiši (Ramón Falcón 4158 Bs. Aires) vprizorilo na Tiho nedeljo za postni ičas zelo primerno igro tukajšnjega pisatelja dr. Branka Rozmana: Obsodili so Kristusa. Ni bila to» „krstna predstava“ tega dela, kajti pred letom jo je v režiji istega Nikolaja Jeločnika, tudi tokratnega režiserja, vprizorila Slov. Kulturna akcija. Naj takoj povem, da je SKA vprizorila še pred njim tudi Fabrijevo igro Kristusov proces’, ki jo je prevel Branko Rozman. Omenjam tu zato, ker se mi zdi, da je prav Fabri dal Rozmanu navdih za njegovo „slovensko inačico“ Kristusovega procesa. Toda če je Fabrijevo delo bistveno analiza sodnega procesa in obsodbe, je Rozman izpustil prav to dvoje: po motiv je segel v pred dejanje tega, v čas od cvetne nedelje do Jude-ževe izdaje in v po dejanje: v dan vstajenja tri dni po smrti. Izločil je torej ves „pasijon“, sprejel pa za snov: nacrtno pripravljanje Kristusovega umora v vrhu judovskega „sinedrija“, najvišje verske oblasti, njega zmagoslavje in poraz ob vstajenju ubitega Boga. Dejanje se ves čas (4 dejanja) odigrava na istem prostoru (dvorana judovskega sinedrija) med štirimi njegovimi višjimi člani, — duhovniki, ki so: Ana, Kajfa, Jese in Nikodem. Ti štirje predstavljajo tisto „zrcalno“ gladino, na kateri se odraža Kristusova pot tistih dni, oz. tisto jedro zarote proti Njemu, ki organizira ves potreben aparat zasledovanja in pobijanja Njegovega vpli-
va, pa nastavljanja zank, kako se polasti Njegove osebe in jo obsodi v smrt. Če pomeni akcijo Kristus, je vsebina te »igre protiakcija Judov. Ker pa je „akcija“ ves čas — za kulisami in je absolutno pasivna (Kristus gre mirne svojo pot v smrt, katero vidi naprej in prerokuje tudi vstajenje od mrtvih) protiakcija na odru nima prave proti-igre, zato pogrešam dramatskega živca in napetosti. Je enosmerna, oz. enodimenzionalna, „refleksna slika na zrcalu“; ni dramatski boj elementov, so — šahovske poteze na pripovedni ravnini: novemu Kristusovemu koraku sledi nova stopnjevana varnostna poteza na ju-doivski strani, ki »na svojem višku napeve Kristusu „mat“ — veselo novico, trenutek Judeževe izdaje je prišel! Je stopnjevanje, ne čutimo pa drame. Tega se je zavedal tudi avtor, ki je nato nakazal resnično dramo v igri: nasprotje med Ano in Nikodemom. če »bi Roz man to» polno razvil in postavil na pravo mesto, pa dal za ozadje tej dramatski borbi Kristusa kot tistega, ki je postavljen slednjemu v Življenje ali v Smrt, bi dosegel večji dramatski uspeh. Vsaj v smislu realističnega psihološkega konflikta. Ta »drama daje vsej igri razgibanost, toda ostaja sekundarnega pomena. Prvi je ostal še vedno: analiza načina, metod in spletk, ki naj pod videzom legalnosti (zato pravnik Jese) pripravlja Kristusu proces, na katerem naj s pomočjo svetne okupatorske oblasti (Rimljanske) doseže Njegovo smrt »na križu.
Zato ne smemo gledati na delo kot na naturalistično i^ro iz zgodovinsko danega časovnega izseka, temveč kot na — misterij, ki na osnovi svetopisemskega teksta odkriva novo resnico in daje nov pogled na svetopisemski zgled. Nekaj takega, se mi zdi/ je ho tel dati Rozman modernemu času in sodobnemu slovenskemu človeku, zlasti emigrantu. Ključ za tako razumevanje vidim v zaključnih besedah Ana: „Začeti je treba znova proces proti Kristusu.“ In Nikodema: „Vsak dan zno-1 va se vrši ta proces in se bo vršil do konca sveta.“ (Po spominu). Zato ta Rozmanov „Kristusov proces)“ ni enkraten, nima samo palestinske oblike, ima večnostno veljavo zgleda, je v bistvu samo prispodoba večnostne borbe med Kristusom in njega sovražniki, ki ga z dneva v dan zasledujejo, da se ga polaste in umore. Z dneva v dan se ponavljajo enake spletke, zanke in politično-juri dične legalne borbe za umor „Resnice, Pravice in Svetosti“. Rozman, avtor, je doktor svetega pisma, in je lahko videl Kristusov čas v• Palestini enak našemu sodobnemu; še več: kon-j flikte našega časa je videl že »nekoč realizirane v Palestini, okupirani od Rimljanov, in borbo našega dneva za Kristusa je videl v palestinskih političnih in verskih tokovih, še celo pa v teoloških zapletih okrog Kristusovega procesa... Prepletanje te večnostne borbe, ki se ponavlja slednji dan po starih formulah, mu daje povod smatrati oba procesa eno in isto, zato» imenuje zgodovinske judovske ustanove in metode z imeni, kakor so jih iste ustanove in si-
stemi imeli pri nas „v času obiskanja Kristusa med nami“.. Zato jo to. pre-. pletanje tako sodobno, da za njegovo igro ni važno, ali -se predvaja igra v zgodovinskih kostimih ali v fraku: pro--blem ostane * v ideji „alegoriji“. In res je bila lanska premijera v smislu rtad-časovnosfi, nastopanja v „civilu“.. Zato moramo» gledati na Rozmanovo delo s stališča „misterija1“, racionalno za snovanega zgleda z veljavnostjo tudi za sodobnost. Je nadaljevanje ljudskih pa sijonov, ki so v baročni dobi r,ndi na-stopali z rekviziti sodobnosti, ker so hoteli versko resnico popularizirati in jo razložiti iz našega časa. Svetopisemska zgodba je samo prispodoba za novo vizijo sveta in novo razumevanje dogodkov. V Palestini v »Kristusovem času, ali med nami v naših,., Rozman nam je podal na visoki intelektualni gladini naš sodobni „pasijon“ (brez pasijona), toda z nam bližjo analizo „proti božanskih“ političnih spletk, ki so vodile v umor Boga, pa tudi — v Njegovo Vstajenje, ki je poraz sovražnikov in upanje naše. ..
Nikolaj Jeločnik je tokrat postavil dejanje v zgodovinski čas z razkošnimi zgodovinskimi »oblačili in rekviziti. Toda scenarij (I. Bukovec) je ostal ekspresionistično brezmejen, dasi je predstavljal z belimi trakovi stebre, odlično komponirano dvorano, in krog in krog dvignjeno stopnišče, na katerem so prišle do poudarka nasprotja in premiki. Je-ločnik (Ana) je podal tokrat odličen odrski lik judovskega „inkvizitorja“ z michelangelovsko masko iz Zadnje sodbe (omenim naj le, da je včasih govoril
preveč tiho v brach) in ga ni bilo slišati
v zadnjih vrstah* »kar bž bilo pri taki igri, ki daje poudarek na razumevanje besed* važno). (Njegov nasprotnik Niku-(Jem (Beznik) je bil y postavi, »kretnji in dikciji kot mistična postavka z ruskih ikon. Oba sta imela v sebi nekaj litargično-ritualnih stilizacij, nekaj monumentalnosti, dočim sta bila po maskah Borštnik (Kajfa) in Rez el j (Jese) vzeta iz sodobnega ghetta. Režija je odlično» poudarila posamezne notranje premike sicer skopega dejanja. Ko sta si stala v nasprotju na nasprotni strani stopnišč Ana in Nikodem, sem jasno cbčutil višek druge, a prave drame v igri. Svetlobni učinki (Modic) so močno razgibali statični tekst. Le Kajfa (Borštnik) je s svojim sicer »plastičnim odrskim likom prehajal preko okvira enotnega vzdušja: okolja, stanu in pred-•metnos ti. Morda pa je bila zamisel režiserja, ki je takšne poudarke grotesknosti oz. komičnosti omenil na vstopnem listu, pa me ni prepričal z njimi. Vsekakor je bila predstava odlična in je znova potrdila, da imamo» v Argentini resnični slovenski teater; nimamo pa — občinstva. Kakor se to čudno sliši, pa je vendarle res. Vsaj za take predstave ne. Zlasti še, ko gre za za izvirno delo med nami živečega pisatelja. Zato pa: domači avtor!, odlijčna igranje, postni Čas, ki je pravi liturgični okvir za naš misterij ter še nakazovanje podobnosti sodobnih Kristusovih procesov s palestinskim, vse to vabi k reprizi na cvetno nedeljo ob 18 v Slovensko hišo.
td

am
V	Ljubljani je pol združitvi revij Arhitekt in Likovna revija začela izhajati nova revija pod naslovom SINTEZA. Izdajajo jo Zveza arhitektov Slovenije, Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Društvo likovni umetnikov uporabne umetnosti Slovenije. V uredniškem odbotru so arhitekt Janez Lajovic kot odgovorni urednik, umetnostna zgodovinarka Jelisava čopič, arhitekt Marijan Gnamuš in slikar Marijan Tršar.
V	Podvinu pri Radovljici je skupnost gimnazij Slovenije skupno z zavodom za napredek šolstva priredila seminar gimnazijskih ravnateljev. Njegov namen je bil izmenjava izkušenj direktorjev gimnazij kot pedagoških vodij teh učnih zavodov.
V	Mariboru so v januarju v samopostrežni restavraciji občutno podražili hrano. Meso je postalo dražje kar od 25 do 30%. Svinjska pečenka je prej stala 200 din, sedaj pa 260 din, goveja juha prej 40, sedaj pa 50 din. Cena enolonč-
nice se je povišala od 120 din na 150 din.
Slovenska slikarja Božidar Jakac in France Mihelič sta bila imenovana za častna člana Akademije risarske umetnosti v Firencah ob 400-letnici te akademije. Akademija risarske umetnosti v Firencah je bila ustanovljena 1563. leta in je najstarejša umetnostna akademija na svetu.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Vidmar, upok. Rozi Povhe, Marijan Mohorič, soboslikar, Jože Klemenčič, v. davčni inšpektor, Pepca Marn roj. Peternel, Ana štemberger, Valentina Lipovec, Antonija Pleško roj. čelesnik, Božena Hilbert, Marija Michalekiček roj. Rihar, Genovefa Centrih, Franc Vrenk, upok. in Frančiška Jurca v Zgornjem Kašlju, Vinko Kosec v Medvodah, Josip Kavčič, upok v Idriji, Terezija Kovač v Črnučah, Frančiška Plevnik v Šoštanju, Pavla Mežnar v Dovjem, Roza Jurca v Vevčah, Franc Korošec, tapet-nik na Bledu, Ivan Osredkar, upok. v Mengšu in Zdenkica Petek v Kresnicah.
Naša ormoška jubilanta
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Obredi velikega tedna v Slovenski hiši
Cvetna nedelja, ob 9.30 blagoslov, sv. maša.
Veliki četrtek: ob 19 sv. maša s sv. obhajilom, slovesen prenos Najsvetejšega in razkrivanje oltarjev.
Veliki petek, ob 19 pridiga, berilo in češčenje križa.
Velika sobota, ob 23 blagoslov ognja, in slovesna sv. maša velikonočne vigilije. Osebne vesti
Družinska sreča. Dne 27. marca je bil v Don Boscu krščen Janez Jože Du-rič, sin Franca in ge. Neže Diink. Botra sta bila Janez Diink in Helena Seve. Dne 28. marca so v San Martinu krstili Jožeta Vombergar, sina Jožeta in ge. Fani Uštar; botrovala sta Ivan Žagar in Antonija Uštar. Oba je krstil g. Janko Mernik. V družini Aleksandra Pirca in njegove žene ge. Mojce v Carapachayu se je rodila hčerka. V družini Janeza Žnidaršiča in njegove žene ge. Marije roj. Vodnik se je rodila tudi hčerka, ki je bila krščena na ime Marija Elizabeta. Botra sta bila Vinko in Slavka Vodnik, krstil pa jo je g. dr. Jože Rant. Vsem srečnim staršem naše čestitke!
Na ekonomski fakulteti katolišk» univerze v Buenos Airesu je končal li cenciaturo iz upravljanja podjetij g. Tine ^ Selan. Vsi prijatelji, akademiki ter Svobodna Slovenija mu čestitajo in žele mnogo uspehov.
t Petrina Pristovnik roj. Bergant, Po težki bolezni je lepo pripravljena na smrt v svojem 48. letu izdihnila svojo blago dušo dne 2. aprila gospa Petrina Pristovnik, žena oskrbnika Slovenskega doma v San Martinu. Ko' so rojaki v San Martinu in drugod zvedeli za njeno smrt, so jo prišli v velikem številu kropit v Slovenski dom. Pogreb je bil v soboto 3. marca popoldne. Najprej je bila sv. maša v kapeli kolegija Sagrado Cerazón, nato pa je sprevod zavil na pokopališče v San Martinu. Pogreba se je udeležilo veliko število rojakov. Navzoči so bili tudi skavti ter skavtinje z zastavo. Pogrebne moltve je na grobu opravil č. g. župnik Mali, ki je rajnici spregovoril tudi tople besede v slovo.
Pokojna gospa je bila hčerka ravnatelja Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, ki je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in je za njim izginila vsaka sled. Skupaj z očetom je v maju 1945 zapustila domovino, kjer je bila poštna uradnica. Begunska pot jo je vodila skozi razna taborišča. V taborišču v i, Riccioni se je poročila s Pavlom Pristovnikom, s katerim je imela štiri hčerke. Za pokojno žalujejo poleg moža in hčerk tudi njena mati ter sestre Milka in brat Peter v Ljubljani, sestra Mara in brat Janez v Švici, sestra Ag-na, brat Tine in sestrična Ančka v Kanadi ter ostalo sorodstvo doma in po svetu. Naj v miru počiva, vsem preostalim pa naše globoko sožalje.
+ Mihael Tominc. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 14. marca t. 1. v št. Joštu nad Vrhniko mirno v Gospodu zaspal v 93. letu starosti Mihael Tominc, p. d. štefancov ata. Bil je splošno priljubljen. Kot vesten in dober mizar je užival sloves daleč naokoli. „Kar štefancov ata pribijejo, to ne izpusti več“, je šel o njem kot mizarskem mojstru dober glas po vsej okolici. O njegovi priljubljenosti je pričal tudi pogreb dne 16. marca, ko ga je na njegovi zadnji zemski poti spremljalo veliko faranov.
Rajni Mihael Tominc je bil globoko veren mož. Vse njegovo življenje in vse hjego.vo delo je bilo postavljeno na trdne verske osnove. V krščanskem in narodnem duhu je vzgojil tudi vse svoje otroke. Od teh živita še dva sinova — sin Jože je s svojo družino med nami v Argentini, drugi sin in štiri hčerke pa živijo v domovini. Ena je vdova s štirimi otroci. Moža so ji leta 1945 ubili komunisti. Dva Tominčeva sinova pa čakata vstajenja v premogokopni jami v Hrastniku, kamor so ju pahnili rdeči nasilniki z ostalimi vrnjenimi protiko-
munističnimi soborci iz Št. Jošta po hudem trpljenju in mučenju tudi leta 1945.
Poleg svojih sinov in hčera rajni Mihael Tominc zapušča tudi še 33 vnukov. Vsi so živi zdravi in so zgovoren dokaz, da slovenski narod noče umreti, ampak živeti še naprej in dočakati lepše čase, kakor pa jih ima sedaj pod komunisti.
Rajnemu štefancovemu atu želimo miren počitek v domači zemlji, njegovi duši obilno plačilo pri Bogu za njegovo vzgledno krščansko življenje ter pošteno delo, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
šentjoščani v Argentini
CARAPACHAY
Vsako tretjo nedeljo imamo v Cara pachayu v našem domu slovensko ma Ko je 21. marca prišel maševat msgr. Orehar, smo mu po maši napravili presenečenje. Vabilu k skupnemu kosilu se je odzvalo nad 80 rojakov. V imenu soseske je pozdravil g. direktorja msgr. Oreharja predsednik doma g. Edi Škulj in mu čestital k visokemu imenovanju. Ge. Prijateljeva in škuljeva sta mu poklonili dar, ki sta ga zbrali med rojaki, dekleta pa izročile šopek. Msgr. Orehar Se je s toplim besedami zahvalil za čestitke in pozornost, ki mu je bila izkazana.
življenje v našem domu je postalo po končanih počitnicah zopet živahnejše. Te dni je bila pokrita streha nad novim odrom in sobami. Odseki se pripravljajo na proslavo obletnice blagoslovitve doma, ki bo 23. maja.
SAN MARTIN
Roditeljski sestanek, združen z občnim zborom krajevnega šolskega sveta, je bil v nedeljo, 4. aprila po sv. maši v Slov. domu v San Martinu. Začel ga je predsednik prof. Stanko Hafner, č. g. dr. Alojzij Starc je imel nato lepo in važno predavanje o verski vzgoji otroka. Po predavanju, ki so ga navzoči poslušali z velikim zanimanjem, se je razvila živahna debata. Nato se je vršil občni zbor krajevnega šolskega sveta. Po prečitanju pravilnika o delovanju krajevnih šolskih svetov in po izčrpnih poročilih predsednika in blagajnika Rudolfa Ribnikarja so bile volitve in so bili za novo poslovno dobo izvoljeni: predsednik prof. Stanko Haf-
RUDA JURČEC
Šestdeseto leto rojstva je slavil 1. aprila; tega dine leta 1905 je bil rojen v Ormožu na Štajerskem. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gim-"■	nazijo pa v
Ljubljani in Mariboru, kjer je leta 1926 tudi maturiral, študije je nadaljeval na Visoki šoli za politične vede v Parizu ter leta 1931 diplomiral na njenem diplomatskem oddelku. Po vrnitvi v domovino se je posvetil časnikarstvu. L. 1932 je dobil službo v uredništvu kat. dnevnika Slovenec. Zaradi znanja jezikov in izobrazbe je sprejemal in ste-nografiral najnovejše radijske novice iz pomembnejših evropskih držav. Po dr. Kuharjevem odhodu v inozemstvo 1. 1941 je pa prevzel dr. Kuharjevo zunanjepolitično rubriko. Po odhodu ted. glavnega urednika Slovenca pok. dr. Ivana Ahčina v Rim decembra 1941, je Jurčec prevzel tudi glavno uredništvo lista ter ga obdržal tako pod italijansko, kakor tudi nemško okupacijo vse do odhoda leta 1945 v begunstvo.
V	letih pred okupacijo je bil ljubljanski dopisnik beograjskega uredništva francoske agencije HavaS, pozneje nekaj časa tudi angleškega Reuterja. Bil je urednik ljubljanske podružnice jug. tiskovne agencije Avala, 1. 1936 je pa postal njen šef.
Begunska leta je preživel v Rimu, pomagal pri delu v Socialnem odboru, novembra 1947 pa emigriral v Argentino, kjer živi še danes.
V	predvojno slovensko javno življenje v domovini Jurčec ni posegal. Sicer se je začel pojavljati s svojimi prispevki že v srednješolskem literarnem glasilu ljubljanskih marijaniščnikov Plamen, toda zaradi študija v Parizu ga pozneje ne srečujemo ne v tedanjem razgibanem dijaškem, ne literarnem in tudi ne političnem udejstvovanju. Pozornost je vzbudil šele 1935 s svojim načinom prikaza življenja in delovanja dr. Janeza Ev. Kreka v istoimenski knjigi, ki je izšla v založbi Cirila Vidmarja „Hram“ v Ljubljani.
Po prihodu v Argentino se je decembra 1. 1947 odzval vabilu Miloša Stareta in mu pomagal pri obnovi izdajanja Svobodne Slovenije. V njenem uredništvu je ostal do leta 1954.
Izven Svobodne Slovenije je jubilant razvijal Svojo delavnost, deloma dela to še danes, na naslednjih področjih: Leta 1948 je po obnovitvi delovanja Slov. kat. akad. starešinstva postal tajnik starešinske organizacije; za izdajo revije Vrednote je bil za prvi letnik 1951-52 član uredniškega odbora, naslednji letnik je uredil sam. Ob ustanovitvi Slovenske kulturne akcije leta 1954 je postal njen predsednik in je to še danes. Je tudi urednik njenega glasila Glas Slov. kult. akcije, in sourednik revije Meddobje. S svojimi članki sodeluje pri Katoliških misijonih in pri Duhovnem življenju. Pred leti se je uveljavil kot
jo
ner, podpredsednica ga. Fani Lah, taj- .	,	..	.. ,	.	...
nik Stanko Oberžan, blagajnik Rudolf | Plsatelj s SV0Jlm Prvlm tiskanim lite-Ribnikar, gospodar Alojzij Jurajevčič. I rarmm tekstom Ljubljanski triptih, ki
Občna zbora SFZ in SDO
Občni zbor SFZ	časovni stiski. Enako dobro sta uspela
oba lahkoatletska turnirja in plavalni turnir. Odbojkaška reprezentanca, ki jo vodi Janez Mežnar, bo pa že letos nastopila v argentinski javnosn.
Iz poročila blagajnika L Indiharja razvidimo veliko delovanje na tem području. Dohodkov je bilo 177.025.-, iz-! datkov 141.394,- ostalo je 35.331.- pesov.
' Tajnik Stane Mehle je pedal obširno ; poročilo. Omenil je zvezne sestanke in
je izšel v založbi iSlov. kult. akcije, 1. 1964 pa z drugo tiskano knjigo v založbi „Editorial Baraga“ Skozi luči in sence. V njej je Jurčec opisal svojo življenjsko pot in rast od leta 1914 do 1929 ter dogodke in pomembnejše slovenske ljudi v tem razdobju delno tako, kakor so se v resnici dogajali ali se predstavljali s svojim nastopanjem, delno pa s svojega sedanjega miselnega ter ideološkega sveta in sedanje perspektivnosti.
Razen tega je jubilant še član odbora Zedinjene Slovenije, v Slovenski ljudski stranki je pa član njenega načelstva.
DR. RUDOLF HANŽELIČ
Ta je naš drugi ormoški jubilant. Tudi oh je 60-letnik ter bo ta življenjski jubilej slavil dne 12, aprila. Rodil se je tega dne leta 1905 Han-želičevi družini v Hardeku «->	pri Ormožu, ki
v vseh predvojnih letih dajala domačemu kraju ne samo dobre gospodarje, ampak tudi javne delavce. Jubilantov oče je npr. bil pred vojno več let župan najprej hardeške, nato pa tudi ormoške mestne občine. Iz Hanže-ličeve družine je č. m. Terezija Han-želič, ki jesen svojega življenja preživlja v Rimu.
Jubilant je svoje srednješolske študije dovršil v Ljubljani kot gojenec Marijanišča. V njem je namreč bila tedaj njegova teta č. Terezija Hanže-lič prednica. Po maturi 1. 1925 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Po posvetitvi v duhovnika je dobil prvo dušno-pastirsko službo leta 1932 v Celju, kjer ie pozneje postal tudi profesor verouka, 1. 1934 je dosegel doktorat iz teologije na ljubljanski teološki fakulteti.
Kot profesor verouka je deloval v Celju vse do nemške okupacije, nato pa med vojno tudi v Ljubljani vse do odhoda leta 1945 v Italijo, kjer je preživel begunska leta. V -Argentino . je emigriral leta 1947. V dušnem pastirstvu je deloval najprej v Mendozi, nato pa se preselil v provinco Cordobo in postal spiritual ter profesor za verouk v zavodu San -Sebastian v kraju San Esteban, kjer deluje še danes. Poučuje tudi na gimnaziji v Capilla del Monte.
Smisel za organizacijo, življenje in delo v njej je kazal že v dijaških letih. Zanimanje zanjo mu je pa še poglobil ted. marijaniški prefekt poznejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Zato je že v Marijantšču ustanovil Dijaški orlovski odsek. Ves čas ga je vodil kot predsednik. Organizacijske sposobnosti So ga privedle kmalu tudi na mesto predsednika [Dijaškega orlovskega okrožja. Vrsto člankov o vzgoji naraščaja v orlovskih dijaških organizacijah je izdal kot razmnoženino že kmalu po maturi. Pozneje v poklicni službi v Celju se je še bolj poglobil v študij mladinske vzgoje, zlasti fantovske mladine. Pedagoška vprašanja je začel tudi znanstveno preučevati. Po fantovskih društvih in odsekih je imel številna predavanja o socialnem vprašanju. Bila so tako temeljito pripravljena, da so po-
Šestnajsti redni občni zbor SFZ je bi! v nedeljo 28. marca 1965. Pričel se je ob 11.15 ob navzočnosti zveznega odbora, g. duhovnega vodja, predstavnikov in volilcev vseh odsekov in številnega članstva. Po molitvi je predsednik Tine Vivod v kratkem govoru pozdravil vse navzoče, poudarjal pomen občnega zbora in naduševal navzoče za nadaljnje delo.
Nato je povzel besedo duh. vodja dr. Alojzij Starc, ki je v kratki misli omenil 20-letnico zdomstva in domobranske tragedije. Primerjal je mlade domobrance, katere je stavil za vzor, in nas ff-nte, ker oboji stremimo za istimi ideali: ohranitev vere in narodnosti.
Nato so predsedniki odsekov poročali o delu po okrajih, ki je bilo na splošno uspešno.
Po taj točki, so poročali zvezni odborniki. Referent za naraščaj, Tone Možina, se tekom leta ni mogel udeleževati zveznega dela. Vodstvo naraščaja je prevzel odbor delegatov posameznih domov in Zedinjene Slovenije.
Športni referent Janko Žakelj je poročal o uspehih III. mlad. šp. dni, kljub
S. Mehletu, Čeču in T.
udeležbo na njih. Poročal o proslavi 15-letnice SFZ, o Dumi ter o brošuri, izdani ob tej priliki. Kritične je presodil udeležbo nekaterih odsekov na dobro uspelem Mladinskem dneva in omenil mladinski izlet. Problem Piistave se je finančno skušal rešiti z boli „Jubilejni dar“. Prebral je Mladinski himno, k: jo je spesnil dr. Tine Debeljak, za glas- I genj{ bo pa je bil naprošen dr. Cigan iz Celovca. Kc-nčno je omenil :ečaj za odbornike, ki ga organizira Iveza.
Vsi referati so imeli stupno točko, namreč zahvalo za pomoč in delo predsedniku Tinetu Vivodu. Ta je v svojem poročilu orisal vse delo, ki da „ni bilo prekinjeno v nobenem trenutku“. Usta vil se je predvsem ob proslavi 15-let-niee, Dumi, ter ob Mladinskih dnevih
I	Opisal je finančni problem zaradi starih I dolgov in ureditev mlad. zemljišča. Pokazal neuspeh pri formalni ureditvi or-! ganizacije. Omenil odbojkaško reprezen-I tanco, mladinsko himno, ter problem j naraščaja in važnost sodelovanja s starejšimi na tem področju. Kritično jc presodil letošnje duhovne vaje. Za pc-j moč in sodelovanje se je posebej zahvalil dr. Alojziju Starcu, i J. Mežnarju, J. Žaklju, J.
Mizeritu.
Po odobreni razrešnici, so se spremenila nekatera pravila in nato se izvršile volitve. Po novem pravilu se je volilo samo predsednika, kateri potem z ostalimi delegati sestavi odbor. Izvoljen je bil s 15 glasovi od 29 Jernej Dobovšek, ki je takole sestavil odbor: Predsednik: J. Dobovšek, podpreds. J. Zorc, tajnik: J. Gerkman, blagajnik: J.
šport, ref.: J. Draksler, ref. za naraščaj: J. Žakelj.
Po končanih volitvah je bilo za zaključek občnega zbora skupno kosilo z dekleti, ki je poteklo v prijetnem raz-1 oloženju.
Občni zber SDO
V nedeljo, 28. marca, se je vršil šestnajsti redni občni zbor Slovenske dekliške organizacije.
Vsak teden ena
PESEM O KLASU
Josip Murn Aleksandrov
Kot z zelene goré cesta, ravno poljé, kot ves pisan svet nam se dnevi vrste!
Glej, izza teh brez polje in poljé, tako daleč čez vse nam v zrno gre.
To je naša last, vse za naše dni!
Sebi v slavo in čast tudi klas nam zori.
Da obvaruje Bog hudih ur ga, vetrov, da povsodi okrog zlije svoj blagoslov!
Na Medardovo jasnih dni, mirne daj Margaretine, da se svet veseli dobre letine —
da neznan glas noči, ko s temo govori, da nam daleč zbeže hrepeneče skrbi!
Da, za kruh, da, za klas Bog, usliši nas, čez razore zavej sredi urnih maš;
naj se dnevi vrste ko svet pisan z goré —-Prepelica, hej, čez polje, hitri veter, zavej čez goré!
•■■■■■■■■■■■■»■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■I
zneje služila kot snov za sestanke ter tekme v slov. kat. mladinskih organizacijah. V letih od 1938 do 1941 je pri Zvezi fantovskih odsekov urejal lista za naraščaj „Mladec“ in „Naraščajnik“. Pisana in urejevana sta bila živo, naraščajniki so jih z veseljem in zanimanjem prebirali, o čemer priča visoka naklada 18.000 izvodov. L. 1938 je izšel v tisku njegov „Priročnik“ o organizaciji in ideologiji mladcev. Sad njegovega študija sodobnih pedagoških vprašanj sta pa njegovi obširni deli „Katoliška moralka za inteligenco“, leta 1945 pa „Družinska vzgoja“. Razprave s tega področja objavlja tudi v emigracijskih listih in revijah zlasti v verski reviji Duhovno življenje. Sodeluje pa tudi pri Zborniku Svobodne Slovenije ter je v letniku za leto 1964 sodeloval pri znani anketi o nalogah in dolžnostih slovenske ideološke emigracije.
V	domovini je bil leta 1945 nekaj časa v Narodnem odboru za Slovenijo kot zastopnik štajerskih Slovencev.
V	emigraciji je med Slovenci v Argentini postal popularen z ustanovitvijo svoje počitniške kolonije v kordobskih planinah, kjer je po zmernih cenah omogočeno letovanje v zdravem planinskem svetu tudi tistim, ki bi drugače na počitnice ne mogli oditi, t. j. družinam s .številnimi otroki. V tem letovišču vsako leto prebijejo počitnice tudi otroci slovenskih šolskih tečajev s področja Vel. Buenos Airesa.
Bog živi oba jubilanta in jima nakloni še dolgo let življenja v zdravju in moči, da bi mogla še naprej svoje velike umske sposobnosti posvečati slovenski emigraciji, še bolj pa pod komunistično diktaturo trpečemu narodu v domovini.
V svojih poročilih so tako krožki kot zvezni odbor položili pred delega-tinje i-ačun o opravljenem delu v poslovni dobi 1964-65. Videti se je dalo iz poročil, da delo, ki so ga izvršila dekleta v minuli poslovni dobi, ni bilo tako malenkostno, temveč veliko. Omenim naj samo uprizoritev Dume ob petnajstletnici, izid mladinske brošure, mladinski dan, proslava Brezmadežne, mladinski izlet in organizacija naraščaja s pomočjo gospe Marnove. Poleg javnega dela, ki je bilo v večini opravljeno skupno s Slovensko fantovsko zvezo, smo dekleta imele še mnogo notranjega organizacijskega dela. in s tem veliko težav, katere smo z vso dekliško odločnostjo premagale. In tako stopamo v novo leto s sledečim odborom: Majda Tomažin kot predsednica, Jožica Lavrič podpredsednica, Marija Fink tajnica, Cvetka Urbanija blagajničarka, Martina Lah kulturna referentka, Rezka Prijatelj referentka za šport, Milka Dolenc gospodinja, in Cveta Šenk referentka za petje. — Predsednica je bila izvoljena na občnem zboru, ostala mesta pa smo si razdelile na prvi seji, 4. aprila. Slovenska dekleta stopajo v novo poslovno dobo. Dekleta, tudi v tem letu pomagajte, da bo delo rasti o in rodilo svoj sad. Sestrska ljubezen, katera je povezovala članice skozi vsa ta leta, naj nas veže tudi v tem letu. S tem upanjem stopamo vesele v novo poslovno leto 1965-66.
SLOVENCI PO SVETU
PISMO IZ FINSKE
Helsinki, v marcu 1965,
Dragi rojaki!
V zadnjem pismu sem obljubil, da se bom kmalu znova oglasil. To storim sedaj, da ne bo ostalo samo pri obljubi.
Najlepše se zahvaljujem za časopisa (Svobodna Slovenija in Glas SKA. Z zanimanjem prečitam vsako številko, čeprav so poročila o nekaterih dogodkih, npr. o Vietnamu, že zastarela, ko dobim list v roke. Zanimivi pa so Vaši pogledi na dogajanje in novice iz Južne Amerike, ki jih tukajšnji časopisi le redko objavljajo.
[Napisal Vam bom nekaj opomb o obeh listih. V' njih neredko zasledim besede, ki so meni nekako tuje. V toliko, da sem jaz zapustil šolo pred dobrimi tremi leti in niti moj oče nima istega izražanja kot jaz. Tako je torej lahko kriv napak tiskarski škrat, ali pa sem jaz v zmoti. Zatorej bi bilo dobro včasih tekste prekontrolirati. Tako bi obdržali slovenščino na višini in je ne bi pozabljali, kar je važno zlasti za poznejše rodove. Kaj je pravilno „Malajzija“ ali „Malezija“, črki „1“ in „v“ in seve razne letnice ? Vsebinsko mi Svobodna Slovenija zelo ugaja, posebno) še zaglavje „Žena in njen svet“, ki ga urejuje ga. Anica Kraljeva. Ima res smisel za psihološka navodila staršem. Za „Glas SKA“ bi pripomnil samo besede svoje profesorice: „Lepo je, če razumeš tuje besede, ki se pogosto ponavljajo v časopisih, revijah itd., toda še lepše je, če se izražaš, sporazumevaš in pišeš v lepi slovenski obliki, jeziku, ki mu ne manjka besednega zaklada.“ Res so nekatere besede že zelo udomačene in se največ rabijo v medsebojnem sporazumevanju. Dobro bi bilo, če bi take besede, ki so nam tuje, pa jih včasih uporabljamo, v kakšnem kotičku prevedli v lepo slovenščino.
Sedaj pa še kaj od nas. Naš predsednik Kekkonen se je nedavno vrnil z obiska v Indiji. Ob odhodu in ob povratku se je v Moskvi sestal s kremeljskimi vodilnimi možmi in imel z njimi daljše razgovore. — Cene življenjskim potrebščinam so se v zadnjem času pri nas znova dvignile. Prav tako tudi na švedskem. — V mestu Tempere je bilo od 3. do 12. marca svetovno hokejsko tekmovanje. Letos smo imeli kar precejšen mraz. Termometer je beležil od —10 do —25 Celzija, še bolj na severu je bilo tudi —35 C. — V Helsinkiju močno primanjkuje stanovanj. Isti problem, kakor po vseh večjih mestih.
Sporočilo od doma. V Bohinju mi je umrl stari oče, škantov Jakob. Dočakal je starost 74 let. Jaz živim na Finskem, njegov sin, t. j. moj stric, Fran škantov v Nemčiji, sorodstvo pa v Sloveniji. Bil je dober gospodar, delaven človek in lahko bi tudi dejal, vzgleden kristjan.
Z lepimi pozdravi vsem bralcem Svobodne Slovenije in Glasa SKA.
Jože Rozman
PO ŠPORTNEM SVETU
Južnoameriško nogometno prvenstvo.
Prvi finalist za naslov južnoameriškega prvaka je Penarol iz Montevidea. V
25. april
SLOVENSKI DAN
odločilni tretji tekmi, ki je bila pretekli teden v Buenos Airesu, je v podaljšku zmagal Santos z 2:1. Tekma je privabila v Buenos Aires mnogo navijačev iz Uruguaya, njih število cenijo na 15 tisoč. Tudi Buemosairesčani so prišli v velikem številu na štadion River Plate, tako da je bil napolnjen do zadnjega kotička. Čeprav so bile cene vstopnic za to tekmo» znatno nižje, kot za prejšnji tekmi med domačima argentinskima polfinalistoma Boco in Independiente, so gledalci pustili v blagajni okrog 22 milijonov pesov.
Tekma sama je bila zelo napeta. Penarol, v katerem se je odlikoval zlasti mladi vratar Mazurkiemcz, je zasluženo premagal Santos. Vsi Uruguayci so igrali zelo borbeno in so popolnoma onemogočili, da bi „kralj“ Pelé, ki je sicer pokazal nekaj genialnih potez, mogel ogrožati Panorolovo obrambo.
Po izidu tekme, ko je z zmago postal Penarol prvi finalist za naslov, se je vse zanimanje argentinskih ljubiteljev nogometa obrnilo spet na zadevo glede protesta kluba Boca Juniors proti prvi tekmi z Independiente. če bi Južnoameriška nogometna zveza priznala upravičenost protesta, bi Boca Juniors postal avtomatično drugi finalist, ker je v drugi tekmi premagal Independiente z 1:0. Po dolgem odlašanju, ki gotovo ni v čast argentinskemu nogometu o*z. vodjem tega športa, je AFA „ugotovila, da sta bila igralca Pavoni in Aballay pravočasno upravičena nastopati za klub Independiente, čeprav samo z začasnim dovoljenjem“. Na podlagi tega je tudi Južnoameriška nogometna zveza z dvema glasovoma proti enemu odbila protest kluba Boca Juniors in določila, da se mora odločilna tekma odigrati v 72 urah.
Tretja, odločilna tekma med omenjenima kluboma se je končala brez gola. Po končani redni tekmi so odigrali še 30 minut, toda tudi v tem podaljšku ni bilo gola. Igra je bila podpovprečna, ostra — kar je razumljivo* zaradi vzdušja, ki je nastalo zaradi protesta. Vendar je sodniku uspelo obdržati igro v svojih rokah. Ker tudi v podaljšku ni nobeno moštvo zmagalo, se je po pravilniku kvalificiralo za finale moštvo Independiente, ker ima boljši količnik golov.
Gledalci, ki so pustili v blagajni 14 milijonov pesov, so bili precej razočarani, ker ni bilo igre. Videlo se je od začetka, da je Independiente le branil svoj količnik in je uspel v tem, čeprav je Boca Juniors prevladoval v polju.
PROŠNJA
Uredništvo Svobodne Slovenije potrebuje brošuro, ki je izšla leta 1917 v Ljubljani za 50-letnico dr. Janeza Ev. Kreka. Prav tako prosimo za Zbrane spise, ki jih je uredil ravnatelj Dolenc.
Komur bi bilo znano, da ima kdo katero navedenih knjig, ga prosimo, da sporoči uredništvu Svob. Slovenije.
OBVESTILA
Mesto cvetja na krsto svojega dolgoletnega prijatelja g. inž. Albina Mozetiča daruje g- dr. Tone Šimenc 2.000 pesov za Socialni sklad društva Zedinjena Slovenija.
) Občni zbor Družabne pravde bo —
kakor vsako leto — tudi letos dne 1. maja na praznik sv. Jožefa Delavca. Ob 9 dopoldne bo v kapeli Slovenske hiše sv. maša, po maši ob 10 pa občni zbor. K sv. maši in na občni zbor toplo vabimo poleg članov Družabne pravde vse delavce in nameščence, pa tudi vse delodajalce. Skupaj manifestirajmo za krščanske socialne vzore.
Sanmartinski krožek SDO bo imel v nedeljo, 25. aprila redni sestanek v Slov. domu v San Martinu. Predavala bo ga. Marjana Marnova. Vabljene vse članice in tudi ostala dekleta iz San Martina in okolice.
Pirhi v San Martinu. Na velikonočno nedeljo nam bodo dekleta — članice sanmartinskega krožka SDO — postregle z zajtrkom ter s potico in pristnimi slovenskimi pirhi. Fantje pa bodo imeli možnost, da se izkažejo v „sekanju pirhov“, ki je stara slovenska navada, saj piše že Valvasor o tem.
Slov. dekliška organizacija in Slov. fantovska zveza bosta namesto svoje akademije sodelovali pri spominski proslavi, ki bo prirejena za tujo javnost. Z vajami bomo pričeli v soboto, 10 aprila ob 15. Vsi;-jdekleta in fantje prisrčno vabljeni!
Vsem rojakom sporočamo, da bodo redni prosvetni večeri v letošnji sezoni Slomškovega doma vsako drugo soboto v mesecu. Prvi večer bo v soboto, 10, aprila ob 8 zvečer. Na sporedu je predavanje s skioptičnirai slikami: „Potovanje po Evropi, Kanadi in ZDA“. Predaval bo č. g. Janko Mernik. Vsi lepo vabljeni!
DRUŠTVENI OGLASNIK
Došla pisma naj dvignejo med uradnimi urami v društvu Zedinjena Slovenija sledeči naslovniki: Ivančič Roza (4), Janežič Ančka, Jesih M. (2), Majcen Amalija (3), Muri Josef, Mozetič Jože, Šešerko Jože.
Učenci harmonkarske šole iz Ca-
rapachaya priredijo v soboto, dne 24. aprila, ob 19.30 v domu v Ca-rapachayu, ob prvi obletnici te4 Čaja, s sodelovanjem harmonika-šev dz San Martina
KONCERT NARODNIH PESMI
pod vodstvom g. V. Jenka.
Po nastopu prosta zabava Vsi rojaki prav lepo vabljeni. Z udeležbo pokažimo in dajmo navdušenja mladini, ki se neutrudno prizadeva, da slovenska pesem v tujini ne izumrje.
Dohod do doma: Iz Ville Adelina iz postaje kolektiv št. 22 ali 7 do križišča Parana in G. Mendez, ali iz Puente Saavedra št. 22 do isto-tam, nato 1 kvadro in pol proti Capitalu
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Avenida San Martin 263 —- Ramos Mejia
sporoča svojim delničarjem, da lahko dvignejo dividendo za leto 1964 v zadružni pisarni ob sobotah od 16 do 20.
Po bilanci za leto 1964 odobreni na občnem zboru 27. 3. 1965 znaša dividenda na delnice vplačane s 1. 1. 1964 33% in se izplačuje v gotovini. Člani, ki bi želeli, lahko dobe dividendo izplačano v delnicah.
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redaetor: José Kroselj Redaceión y Administration : Ramon Falcón 4158, Buenos Aire# T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Prapiedod Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne 'Slovenije za lato 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev-
Talleres Gràfico« Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
I Rr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
a
: Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital jj	T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20 J jj N p telefonu 93-0719 tudi dopoldne
j J*«i«aaaaaaaaaBaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aaaaB«i
SLOVENSKI »OM V SAN MARTINE	
-ff lig/ fllfjf -f	Dopoldne: sv. maša in skupno kosilo.
Četrta ©Metalca	Popoldne :
blagoslovitve doma	AKADEMIJA
_	Nato prosta zabava:
NEDELJA, 2. MAJA	MOULIN ROUGE
- Slovenskim rojakom sporočamo» žalostno novico, da je 2. aprila 1965 umrla po težki bolezni naša članica, gospa
Petrina Pristovnik Bergant
Pokopali smo jo dne 3. aprila na pokopališču v 'San Martinu. *Sv. maša zadušnica bo dne 21. aprila ob 19 v Slovenski kapeli.
Buenos Aires, aprila 1965.
Zedinjena Slovenija
Vsemogočni je poklical v petek, dne 2. aprila 1965, k sebi in rešil težkega trpljenja našo drago ženo in mamico, gospo
Petrino Pristovnik roj. Bergant
Pogreb na sanmartinsko pokopališče se je po sv. maši zadušnici izvršil v soboto, 9. aprila, popoldne.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našo rajnico v bolezni obiskovali ki so ob njeni smrti prišli, da jo pokrope in molijo za večni pokoj njene duše. Zlasti se zahvaljujemo č. g. župniku G. Maliju za njegove obiske, ko ji je prinašal sv. Evharistijo, za vodstvo pogreba in govor ob odprtem grobu, č. g. dr. A. Starcu za sv, maziljenje.
Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje in vsem, ki so jo spremili na pokopališče in ki so ob tej težki uri z nami sočustvovali. Lepa hvala tudi odboru in članstvu Slovenskega doma v »San Martinu za vso njihovo pomoč- Zahvaljujemo se Zedinjeni 'Sloveniji in Slov. domu v San Martinu za takojšnje izplačilo posmrtnine.
Pavel, mož Jana, Nieves, Silva in Lučka.
hčerke, v imenu vsega sorodstva
San Martin, San Justo, Ljubljana, Gorica,
Švica in Kanada, 3. aprila 1965.
IM ASI
MLADINI
Urejuje: MARTIN MIZERIT Leto II.	Št. 6
BUTARA
Kaj je butara, menda veš. Sestavljena je iz tankih vej ali palic in nič koliko zelenjal in okraskov. Na cvetno nedeljo jo nesemo v cerkevr da jo duhovnik blagoslovi. Nato je obhod okrog cerkve — spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem pred svojim trpljenjem in smrtjo na križu.
So pa še druge „butare“, o katerih menda ti še nisi slišal. Tako mi je nekdo pred kratkim\ dejal: „Ta ima celo „butaro“ težav nad seboj!“ Hotel je pač reči, da ima tisti človek veliko težav in nadlog. Seveda, kdo jih pa nima? Te ali one vrste. Eni več, drugi manj.
In še sem nekje slišal: „Ta ima pa celo „butaro“ grehov na svoji vesti!“ O grehih ni, da bi sodili mi, navadni ljudje. To ni naša stvar.
Pameten nasvet pa pride vsakemu prav. Tako bi dejal tebi, ki to bereš: „Če imaš kake grehe na svoji duši — vem, da jih nimaš za celo „butaro“ — glej, da se jih pri prvi sveti spovedi iznebiš. JJ saj do Velike noči. Tako ti bo tedaj ta praznik res praznik Vstajenja — vstajenja duše v božje življenje!“
Ksaver Meško:
PROŠNJA
Veriga grehov nas teži, da duša v strahu klone, tolažba vera nas uči:
„Gospod vse zlomi spone.
Na križu je za nas trpel, umrl je nam v rešen j e, nedolžno Jagnje v smrt je šel, da dal bi nam življenje.“
j Odvzemi, Jagnje, grehe vse in breme nas težeče, svoj sladki mir nam vlij v srce, odblesk nebeške sreče.
Janko © gode“
Janko je bil povabljen — no, ni važno, kam in kdaj. Ker ga doma učijo točnosti, je prišel tja, kamor so ga povabili, o pravem času. Se pravi: nekaj
I minut prej — da vendar ne bi zamudil • in s tem motil druge.
Tisti, ki so ga povabili, so ga začudeno gledali: „Kaj? Tako zgodaj si prišel?“
Janko se je opravičeval in nekaj mrmral o točnosti. Pa so se mu smejali: no, da to se pač tako reče. Drugače pa: kdo pa danes še kaj da na točnost ? !
Tisti sestanek — ali kaj je že bilo — je potem potekel še nekam v redu. Le tista „točnost“ je Janka motila. Domov grede je godel sam zase:
„Pravijo, da je točnost „kraljevska čednost“. No seveda! Kraljev danes ni več, ali pa prav malo. Zato ni čudno, da tudi „kraljevske čednosti“ ni več — ali pa prav malo!“
Dragotin Kette:
šivilja In škarjice
„To pa to,“ si je mislila Bogdanka vsa srečne in vesela. Kaj ne bi bila? Zdaj ji ni bilo treba za polovico toliko delati kolikor poprej. Ona je samo šivala, rezao so* pa škarjice same. Tudi grajska gospa je bila odslej dosti bolj zadovoljna z njo in kar načuditi se ni mogla, kalo more Bogdanka obleko narediti take lepo in natančno in vendar tako hitra Pride torej nekega dne k njej in reze : „Kako je to, ljuba Bogdanka, da zdaj vse tako natačno urežeš in talo hj.tro sešiješ? iSaj prej si potrebovala vedno več časa.“
,^Seveda sem ga,“ je odgovorila deklica nedolžno, „prej pa tudi nisem imela takih škarjic.“
„Kakšnih škarjic?“ jo vpraša radovedno. In Bogdanka ji pove vse po pravici, kako je prosila takih škarjic, ki bi same rezale, in kako jih je potem dobila. Nato hoče gospa videti škarjice, kako režejo. Ko jih ugleda, jih hoče na vsak način dobiti od deklice. A ko jih ne more niti izhuda, niti izlepa izprositi in ko Bogdanka tudi denarja neče sprejeti zanje, jo gospa izpodi z grada, škarjice pa ji vzame.
Vsa žalostna in potrta je šla deklica z grada in je objokovala svojo nesrečo. Pot jo je vodila skozi temen gozd. Ko tako hodi in hodi med visokim drevjem, zasliši hkrati nad .seboj znano petje. Ozre se kvišku. In koga zagleda? Na drobni vejici nad deklico se je zibala tista ptičica, ki se ji je bila prikazala na oknu; otresala je z glavico in potem hitro zapela:
„Oj Bogdanka, kar si izgubila, boš nazaj dobila.“
In ko je »bila to zapela, že je ni bilo več na drevesu. Deva pa je stopala nekoliko potolažena dalje po gozdu.
»Medtem je šla grajska gospa vsa vesela v svojo sobo, kjer je imela nakopičenih vse polno lepih oblek, pa tudi blaga zanje. Hitro vzame škarjice iz žepa, jih položi na mizo ter vzklikne:
„Škarjice hrustalke, po rumeni mizi bejžite, jopico zrézite!
(Bo še)
PISAN DROBIŽ
Besedna uganka
Brez strehe — sem žival, mekečem prav na glas.
Pod streho — pa sem meh, ki skrbno branim vas.
Ali veš?
Kdo izmed spodaj navedenih sloven* skh pisateljev je napisal povest „Martin Krpan“?
Janko Kersnik Fran Levstik Josip Jurčič Ivan Pregelj
Rešitev ugank v prihodnji številki.
NAŠI PREGOVORI — O NAPUHU
Napuh gleda iz svile in raševine. Napuh v hišo — sreča iz hiše. Napuh hodi pred padcem.
Napuh dela iz angelov vrage. Napuh — vseh grehov oče.
Rešene uganke iz prejšnje številke Besedna uganka: Ura. — Zamenjano črke: 1. zeham, 2. Drava, 3. romar, 4. Avari, 5. varuj, 6. Anica. Začetne in končne črke: Zdrava Marija.