238. številka. Trst, v sredo 16. oktobra 1901. Tečaj XXVI .Bdlaoat * I z •■krat sa 4an. ruuji eedelj m pritukot. ob 4. ari ■iar^ilna ?nt» : ta celo leto........34 kroa za pol leta ......... IS „ za *etrt leta........ *„ za ti mewec........ I kroni YDino e plačevati naprej. Na aa-bre* !>rtl.»#e »e iiirnčnine »a oorava ne nii _ t tobakarrah ▼ Trnu »e prodajajo po- na T:-zae številke po 6 stotick dvč.>; i -m Trata pa po 8 »totink (t nvč.) Telefon «tv. *70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Oglasi •e računajo po vrntah ▼ petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase »prejema apravnlštvo. Naročnino iu oglasa ja plačevati loeo Trst. CrednlAtvo In tiskarna se uubajata v uli.i Carintia Siv. 12. VpravnlStro, !■ •prejemanje inseratov v ulici Moli« piccolo Siv. II. uHiiftt. '.* lajatelj m odgovorni urednik Fran Oodnik Lastnik konaorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost*4 v Trstu. Brezobzirnost Madjarov. Potreba odpora. VI. <'e so j>3 že Madjari brezobzirni, ko gre za ohranitev prevladja njihovega plemena glede na narodne, |>olit:ške in državnopravne interese, če vidimo, da je ta njihova brezobzirnost tolika, da mora celo notranja politika Avstrije clužiti njihovi msdjarski vnanji politiki: pa so naravnost brutalni v svojih zahtevanjih tam in tedaj, ko treba čuvati go-sjM»dar>ke interese. Na to stran bo Madjari trdi, neizprosni, neobčuntni in nepristopnl bodi tudi za najprim itivnejo pravičnost. V takih slučajih lomijo oni, kar se jim noče upogniti: v takih slučajih ne respektirajo oni tudi sklenjenih pogodeb, ne respektirajo niti doloČeb istega — duvalizma, tistega nesrečnega pakta, ki pa je sklenil nesrečni Beust ob azistenci patentovanih nemških patrijotov ! ! To se nam kaj plastično in drastično kaže ravno sedaj, ko treba misliti na obnovljenje pogodbe rned Avstrijo in Ogersko in na obnovljenje trgovinskih pogodeb med skupno monarhijo in drugimi državami, so-sebno pa Nemčijo. Toliko goaj>odarsko razmerje med olvema Dasima polovicama, kolikor razmerje med monarhijo do drugih držav naj bi bilo urejeno z izključnim obzirom na go--jKidarsko korist oger^ke polovice. To nr.m je prt.f Julij Andrassv nedolgo temu |x>vedal z odkritostjo, ki je bila narav-n. ^t eiaična. Govori o neki priliki o obnovljenju g« >spodarskih razmer med obema polovicama naše monarhije ter o obnovljenju trgovinskih pogodeb monarhije z drugimi državami, je jxjvedal plemeniti grof, da hočejo Madjari porabiti to priliko za naskok na najesencijelneje koristi te avstrijske polovice. Menil je, da naravno tržišče poljedelnih produktov Ogrske je Avstrija. To tržišče da se mora zagotoviti Ogerski. A kako? No, grof Andrasev ni skrival svojih misli. Avstrijsko tržišče se mora ohraniti ogrskim poljedelskim produktom na ta način, da se od avstrijskega trga izključijo vse one države, s kater mi Ogerska ne more konkurirati! V ta namen naj bi fre nasa polovica obdala z visokimi carinami na poljedelske produkte — zlasti na vino in žito — dotičnih držav; tako bi odpadla sitna konkurenca. — Posledica temu bi bila seveda tista, ki jo hočejo imeti Madjari : ogerski producent bi imel svobodno roko in bi avstrijskemu bratu jednostavno diktiral cene! Na isti višini madjarske prepotence se PODLISTEK 13 Pepelčica. opisal Ksaver Šandor Gjalski: prevedel Radi. Pred vsem jo je jezilo, kako da tako neznana, a krasna devojka prihaja k grofu prav tisti hip, ko je morda mislil snubiti ; potem se je kazala užaljeno, ker je grof ni dovel k njej in jo predstavil — njej, katero je vendar sam prosil, naj mu bo gospodinja; a jezdilo jo je skoro do blaznosti, ker ni imel več ni oči ni ljubeznjivosti za nikogar drugega, nego za to nepoznano devojko. In gospa Monika je bila tako nezadovoljna in jezna, tla ni hotela niti gledati devojke. Isto-tako so storile tudi njene hčere. Vsa štiri so odšle celo v najskrajnejše sobe. No, nihče od nas ni hotel tega zapaziti, najmanje pa grof. Zabava se je vršila dalje po svojem redu. Sedaj se je plesalo še z večim veseljem. Naša mala krasotica je plesala najprej z grofom, potem s Stanislavom in z menoj. Kolikor ni bila še vešča, smo jej lahko {»omagali. A naposled znajo plesati že same od sebe, od na- je 'Iržal g. grof, ko je govoril o produktih industrije. Menil je namreč: »Predmeti industrije, ki jih izdelujemo mi (('gri) sami, morejo že vzdržati konkurenco z avstrijskimi, nikakor pa re z više razvito industrijo družili držav«. Zato je grof zahteval, kakor mu je velevala skrajna madjan-ka sebičnost: Proti tej poslednji treba varovati Ogrsko z visokimi carinami! Na izdelke, ki jih izdelujejo v Avstriji, a ne na Ogrskem, ni smeti nakladati visoke carine, ker to ne bi bilo na korist — ogrskemu konsumentu ! ! Grof Julij Andrassv zahteva torej take le trgovinske pogodbe: v;soke agrarne carine naj varujejo ogrsko poljedelstvo pred tujo konkurenco, če tud: bi bile na očitno škodo a v -s t r i j k e m u konsumentu in če tudi je jasno kakor beli dan, da bi take carine močno ob tež i le sklep trgovinske p o g o <1 b e z Rusijo! Iz tega pa bi mogla na vstati ogromna škoda za avstrijsko industrijo. Kajti, čim bi mi otežili uvoz gospodarskih produktov iz Rusije v našo monarhijo, bi Rusija posegla po repre-salijah in bi zaprla vrata izdelkom naše industrije! Koncept trgovinskih pogodeb, kakor si jih mislijo Madjari, je torej jasen do grozovitosti : naša polovica naj izkrvavi radi ogrskih koristi ! Avstrijski konsument naj plačuje izdelke ogrskih poljedelskih proći »centov po cenah, kakor jih diktirajo ti poslednji ; ob enem pa naj svojo industrijo izpostavimo najhuji konkurenci za to, da bo ogrski konsument mogel prav po ceni kupovati potrebne mu industrijske izdelke.... To lepo misel je z gracijo razvijal dalje »Pester Llovd« v nekem članku, ki je b prepotenco — ki že od enkrat odlikuje te ljube Madjare, originalne in fabricirane — zahteval visoke carine na poljedelske pridelke in zmerne na industrijske. Ne treba praviti, kaj bi pomenjalo to, za slučaj, tla pride — kar ni absolutno izključeno — do carinske vojne med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Ogrska poljedelska produkcija bi bila varovana proti nemškemu sovražniku po visokih carinah, avstrijska industrija pa bi bila odprta invaziji istega ! To bi pa pomenjalo nje pogubo. Kajti ne pozabimo : naša polovica ne eksportira v Nemčijo poljedelskih pridelkov — raz.un lesu in živine —, pač pa razne industrijske izdelke. Slednjič moremo citirati sedanjega mi-nisterskega predsednika Szella kakor klasično pričo o madjarski brezobraznosti in enostra-nosti na polju gospodarskih interesov. Temu m< žu ii< čemo sicer posvetiti prihodnji članek, ker se je v madjarski sebičnosti svoji dvignil drzno celo nad določbe duvalizma, in hočemo za danes zabeležiti sicer neverjetni ali vendar resnični fakt, da je ministerski predsednik ogrski naravnost, preko vseh činiteljev, ki imaio voditi stvari, ki bo skupne obema polovicama — zagrozil v Berolin za slučaj, da obvelja novi nemški gorostasni tarif. Da se Ogri . boje tega tarifa je umevno, saj bi ljuto zadel njihov poljedelski izvoz. A Szell je za slučaj, da ostane ta nemški tarif, zagrozil, da Ogrska uvede jednako visoko carino na poljedelske stvari z — Balkana. Z drugimi besedami : Ogrska se hoče maščevati nad Avstrijo!! Ta poslednja bi bila zopet dvakrat tepena. Saj na tem ni dvomiti, da bi balkanske države posegle po represalijah ! Z jedne strani bi mi bili glede poljedelskih produktov izročeni ogrskemu producentu na milost in nemilost, a z druge strani bi naša industrija zgubila trg na Balkanu! Dosti bo menda izgledov, kako da se Ogrska ob urejenju gospodarskih odnošajev ni malo ne ozira na potrebe in interese skupne monarhije in kako pozna le svoj madjarski globus. „Slovanski vek". Čitateljem »Edinosti« je znano, da je začel lani na Dunaju izhajati polumesečnik »Slavjanskij Vek«, v obliki »Ljubljanskega Zvona«. Julija meseca je završi 1 svoje prvo leto, in sicer relativno z jako ugodnim vspe-hom zh obstanek lista samega in v naučnem pa moralnem pogledu. Nekoliko tednov je moral izdajatelj odpotovati po svojih opravkih v Rusijo, sedaj pa je začel nadaljevati srečno pričeto delo ter dotekati, kar se je bilo zamudilo. Prva št. drugega letnika ima, kakor vsaka prejšnja, obilo poučnih, za Slovanstvo zanimivih razprav in člankov. Med njimi navajamo : Vseslovansko romanje na Velegrad. — Druga porioda slavenskoga preporoda. I. Znakovi duhovnoga oslobodjenja južnih i zapadnih Slavena (ruski in hrv. tekst). — V čem je sila Čehov ? — Panslavizem, panger-manizem i panromanizem v XX. stoletju. (Že VIII. članek: Potreba zbližanja). —Šolsko delo med Slovani ob koncu XIX. veka. — Potem slovanske vesti. Naposled ruski tekst s povdarjanjem. Že sami naslovi te številke kažejo ^a vsebino, ki se dostaje važnih slovanskih vprašanj. Da bi slovenski čitatelji nekoliko primerno sodili tudi o skupnem prvem letniku »Slovanskega Veka«, navedemo iz njega le nekoliko razprav in sicer podamo naslove slovenski. Taki spisi so: O slovanskih nav- skrižjih (sporih) t. j.: 1. o maloruskem, 2. rusko-poljskem, 3. malorusko-poljskem, 4. poljsko-češkem, o. češko-slovaškem, 6. s 1 o -vensko - hrvaškem, 7. hrvaško-srb-skem in 8. srbsko-bolgarskem. — O neobhod-nosti izdanja občeslovanske enciklopedije. — Žalostna zgodovina dveh vseslovanskih shodov. — Dogmatiške strani vprašanja o vero-izpovednem zbližanju Slovanov. — Ali je možno prispodobljati Rusijo Avstro-Ogrski v vprašanju o narodnostih ? — ObČeslovan-ski jezik. — Trgovina Rusije z Avstro-Ogrsko in Nemčijo od 1889 do 1899. leta. — Vprašanja : albansko, macedonsko, bosniško in vsesrbsko, ukrajnofilsko, velikopoljsko, : slovaško, češko, avstrijsko. — Srbija pod ' novimi trgovinskimi pogodbami itd. itd. Mnogo učenih in političnih veljakov se je udeležilo sodelovanjanja. Slovencem je med njimi najbolj znan ruski slavnoznani učenjak, akademik Lamanskij, pa sedanji srbski ministerski predsednik V u j i o. Izmed Slovencev bo v 1. letu priobčili trije sotrudniki svoje spise. »Slovanskij Vek« priobčuje velik del člankov in razprav samo na ruskem jeziku, mnogo njih pa na ruskem in v tistem slovanskem jeziku, kateremu pripadajo dotični sotrudniki. Poleg tega je tu in tam podan poleg ruskega tudi nemški, francozki tekst, oziroma prevod. V\saki Slovan more pisati na svojem literaturnem jeziku, kateremu podaje ali oa sam ali pa uredništvo prevod na ruski jezik. Po tem je umevno, kar piše Izdajatelj o namenu tega jedinega vseslovanskega izdanja, po večini tiskanega na ruskem jeziku, namreč : 1. dati ruskemu in slovanskemu čitatelju polno, jasno in pravilno predstavljenje o kulturnem življenju vsega Slovanstva. 2. Pomaga ti želji jugozapadnih Slovanov po seznanjenju z ruskim jezikom v toliko, e in od sebe, in katerega «e moremo od kraja med Slovani le veseliti, da je sploli začelo izhajati, in to ravnmi v Avstro Ogr«ki, kjer smo najboij tlačen; duševno in moralno, da ne govorimo tU o obči in proti slovanski j»olitiki. tudi interpelirati radi naseljevanja francozkih kongregacij v Avstriji vsled zakona o kon-gregacijah. Deželnozborake volitve načeikem ili v Dalmaciji, o včerajšnjih ožjih volitvah v deželni zbor češki so znani 4 rezultati ; izvoljeni so: 1 Mladočeb, 1 češki radi Tržaške vesti. »SOČI«. Na polemične ekscesiče, ki jih uganja »Soča* v zadnji svoji številki proti našim dopisnikom in našemu listu, nam ne treba reagirati raeritorično. Stvar je vendar jednostavna za vsakogar, ki si je ohranil kaleč, 1 Vsenemee in 1 nemški nacijonaleo sposobnost za — trezno mišljenje. Mi smo dali prostora glasovom »iz učiteljskih krogov« in so imeli ti glasovi na sebi vse znake člankov, pisanih izven našega uredništva. Dali smo jim prostora, ker se nam učiteljsko vprašanje zdi (Pradejeva stranka). Deželnozborake volitve v Dalmaciji se bodo »ršile v decembru in sicer bodo volile kmetske občine dne 10., mesta in trgovske zl>orniee dne 12., največi davkoplačevalci pa toliko važno, da treba čuti o njem vsa razna menenja. Isto tako drage volje bi bili vspre-Yrčerajšnje tudi nasprotno menenje v odgovor pr- dne 21. decembra. Vojna v južni Afriki brzojavke so poročale, da so Angleži ujeli vemu. Iz tega pa izhaja, da se nikakor nismo vrhovnega burskega poveljnika Botho. Ker razne pritožbe radi postopanja občinske oblasti in vlade ob vprašanju domovinske pravice, dovolite mi, da tudi jaz opišem svoj »slučaj«. Kakor mnogim drugim, tako tudi meni mestni magistrat ni hotel vsprejeti prošnje, ker je bila pisana v slovenskem jeziku. Pritožil sem se na visoko oblast v ulici Ca-serma : na naše namestništvo (torej ne na »governo na lesnem trgu«). Oakal sem rešitve — čakal lepih <5 mesecev, kakor menda veleva zakon. Doba 6 mesecev je minola, rešitve pa le ni bilo. Po <> mesecih in 12 dneh sem šel torej vprašat na rečeno visoko oblast, kaj je z mojo prošnjo za vsprejem v občinsko zvezo? Na »governu« v ulici Ca-identificirali z vsem tem, kar so pisali naši serma so mi pa odgovorili, cenjeni moj go- »Slovanski Vek« pri vsej svoji vrlini smo pa že navajeni, da lord Kitehener kaj dopisniki. Ali bi n. pr. »Soča« — ako bi spod urednik, da oni nimajo nobene take ne -i", mnog da je z njegovim izdava- rad pošilja v svet take brzojavke o zajetju začeli analizirati nekatere njene dopise z Du- j moje prošnje, da ni možno, da sem u tok njem združeno mnogo stroškov; stoji namreč burskih poveljnikov, smo si tudi včeraj takoj »aia >n 12 Prage — hotela prevzeti odgovor- ulQžil na namestništvo. Jaz sem se čudil, za Av-r.. Ogrsko za vse leto 10 kron, za pol mislili, da je tudi to ujetje poveljnika Bothe nost za vsako besedo v teh dopisih? Dvo- 8aj 6em imel v svojih beležkah zapisano 18/3 leta kron. Naročnina se pošilja na adre*o bržkone Kitchenerjeva pobožna želja. In res, "»imo. Priobčila pa jih je vendar-le ! In nič 1901. uredništva: \Vien, VIII 21 Bennogasse N.o danes došle brzojavke nam že poročajo, da slabega ni, da jih je priobčila. Pameten in Veleli so mi, naj sedem. Tako potrpež- 22. Urednik - zdajatelj je dr. I>. N. Ver- se Botha nahaja popolnoma na varnem. Iz lojalen človek jej tega ni štel v zlo, ker je ljivo sedč sem čakal kakih 10 minut in do- TUa Krtiselja poročajo nadalje, da so Buri na na- dopise smatral za to, kar so bili : glasovi, tični gospod uradnik je šel gledat menda talski meji dosegli važno zmago, nad Angleži, došli od izven uredništva! nekam »na protokol«. In glej ga zlomka : Da morajo ti j>oslednji biti v kritičnem Meritorično torej ne bomo odgovarjali, kar naenkrat je bilo zapisano črno na belem, položaju, to menenje vzbujajo v prvi vrsti Tudi o tem se ne burno prepirali, da-li so da sera jaz res uložil svojo prošnjo ali pri-odredbe Kitchenerjeve iz zadnjih dob. Kaj naši dopisniki veče ali maaje avtoritete med tožbo! Rekli so mi, naj pridem čez 10 dni tacega more izhajati le iz naravnost živin- učitelji na Goriškem. Učitelji pa so — to zopet. Urgirati da hočejo na magistratu, ka-O položaju 1 ies se začenja. Državni .^ega sr(^a združenega z obupom. Ako ne vemo in zato so tudi njih glasovi: glasovi iz morje bilo namestništvo poslalo mojo probi bil mož poginoma podivjal, ne bi poče- učiteljskih krogov. Naša naloga ni, da bi se šnjo. Po preteku 15 dni — danes, dne 16. njal grozodejstev, ki vzbujajo silno ogorčenje morali morda prepričati tudi o tem, da-li so oktobra 1901 — sem zopet šel na nainestni-med vsem civiliziranim svetom in obkladajo jim — cepljene koze. Če nimajo prav, a so štvo, tja gori v II. nadstropje k isti uradni Anglijo z neizbrisno sramoto. Ogorčenje je vredni odgovora, naj jim odgovori, kdor je osebi kakor zadnjič. Ta oseba pa mi je rekla, res že splošno in v tem jnigledu ne dela iz- poklican v to ; če pa so osamljen: in nepo- da ona nima nič v rokah, naj grem torej k Politični pregled. V TRSTU, dne 17. oktobra 1S01 zbor se je sešel. Bliža se čas, ko bo moral g« K«.ri>er izvesti težavneji del svoje na- ! ge, dokazati, da je res nadvladal duhove na — obe strani. Na jedno stran se mu je pač THisrečilo to že v zadnjem zasedanju : stranke je hipnotiziral, da 90 nekoliko odne- nobena namdnosL Kako redki so slu- števani med učitelji, torej nevredni odgovora, namestništvenemu svetovalcu vit. Jettmarju hale od boja, s predlogami gospodarske nravi, s takimi, ki so pomenjale dajanje odstrani države strankam. Ali država ne daje, če ne prejema tudi! Da-li bodo h »tele stranke zapostavljati svoj program tudi tedaj, k» l»o treba glasovati za predloge, ki bodo pomenjale dajanje državi?! To je sedaj veliko vprašanje, ki bo odločilno za vso Korberjevo akcijo za saniranje parlamentarizma. Avspicije niso baš ugodne. Volitve na Češkem, zmagoslavja Schonererjanstva, niso baš mnogo obetajoč preludij. Po vsem, kar čaji n. pr., da bi se mi vjemali z graško potem pa: čemu ve3 ropot v »Soči«, čemu: v I. nadstropje. Tudi teg;i gospo 1 a sem se- ■»Tagesposto« ! Ali sodbi, ki jo ta list izreka Tant de bruit pour une omelette ? ! veda ogovoril slovenski, ali gospod svetovalec o Kitchenerjevem divjanju, se pridružujemo Preko neslanosti, kakor da smo mi »če- menda — noče znati našega jezika. Pozval iz polnega srca. trti v zvezi« s Pajerjem, Italijani in vlado; in je torej g. komisarja Fabianija, da je govoril Pa bilo bi tudi res Čudno, da ne bi smo doživeli d-.sedaj od strani nemških strank, P°gnat! z njegovega mesta, < pa na pisarenje, da pravica za naš zatirani z mano. Na to mi je velel g. Jettmar, naj vsakdo, kdor ima v sebi le iskrico sočutja, narod mora zmagati proti nam, preko takih grem k istemu gospodu v H. nadstropju, pri obsojal bestijalnega početja načelnika angležke neslanosti prehaja list, ki ima čisto vest, na katerem sem — že bil! Jaz pa sem odgo- vojske, Kitchernerja, z burskimi ujetniki. — dnevni red: zjasnim čelom in nasmeškom voril, da tam sem že bil. Ta odgovor moj »Tagespost« imenuje tega a ngležkega lorda na ustnicah.... se je menda g. svetovalcu zdel precej tehten, generala morilca, čegar dejanja da mečejo Ekseerpt iz pisma, ki nam je v bogato zato je velel g. komisarju Fabianiju, naj po- sramoto na vso Anglijo, katera bi morala zadoščenje za vse polemiške ekscesiče v kliče onega gospoda iz drugega nadstropja ! ako bi le »Soči« — pride. Prišel je — govorili pa so nemški med se- količkaj držala do svoje časti. »Tagespost« »Soča« nam je te dni zažugala, da bo boj. Mej tem sem moral jaz čakati na hod- . . . , citira v svojem članku tudi angležki Hat »Edinosti« neprestano in neusmiljeno za pe- niku cele pol ure! Ker mi je že presedala l-odo zmage iM'houererjeve stranke hotele parali- . , , . , . . . . . , .. . ... . • . 1 sr...ir „p™ v«i-<.rn'I /r.r.Pt v niša r no «Vpt . 1 . »Dailv Telegraph«, ki je pred dnevi napisal tami; v zadnji številki pa pravi zopet, da se 8tNdr> 8em vstopil zopet v pisarno g. s\et. zirati s tem, da bodo nadaljevale s tekmovanjem - 6 r 1 -..........' 1 1 tudi nsjzmernejih, je staviti 100 proti 1, da v ne:u-kem radikalizmu, s koraki, ki morajo ie izzivati nenemške narode in po- sledeči stavek : »Ako bo to klanje nadaljevalo brez naj- ojstr-vati nasprotstva v parlamentu!! Zače- manjega upanja do kakega vspeha, potem je tek s tem je že storila tudi srrauka, ki je ,8to navsta^° 12 baje najzmerneja med Nemci. klanja ne more razločevati od navadnega Nemška napredna stranka ie sklenila limora<-namreč, da bo že v prvi seji interpelirala Vsaka od teh besed, dostavlja »Tages- ki češki post«, je popolnoma prikladna Kitchenerje- je naveličala prepirati se s takimi ljudmi. Jettmarja, ali tega gospoda -- nisem dobil v »Soča« naj ukrene, kakor se jej zdi najpri- sobi ! Pač pa sem izvedel od g. Fabianija, merneje. Ali to jedno izjavljamo na ves glas : <*a je namestništvo že 10 dni tega poslalo na osvete in moralno se tega Pri nas je možno opraviti vse z mirno be- magistrat cel kup reklamacij; mej temi da sedo. Ne prisvajamo si nezmotljivosti ; Če smo je tu dal postreljati vse Derviše, ki so bili takih bagatel, kaj bo še le, ko pridejo v kakor ranjenci obležali na bojnem polju. S razpravo velika vprašanja?! Nacijonalci pa kamenitem srcem vodi Kitehener po opusto- 60 že ; stavili veliki top, čegar strel bo na- Š€Dil' burskih deželah, ne vojne, ampak pravo nikogar!! znanjal začetek velike srdite, vojne na živ- morenje. On in njegovi pomagači puščajo ujete Ijeoje n ^mrt, sklenili so, da predlože preci nolosti. Najmanje pa nam imponirata v Slo- mesto, mi je bilo v odgovor, da toliko < ni vencih sedaj vladajoči — cepec in pa kako gospod v II. nadstropju kolikor g»>*p. vit. perfidna sumničenje. Posebno pa: terori/l- Jett nar sta bila na dopustu; da nimam sile, rati se ne dama od nikogar, ali prav od da bo že rešeno. Na mojo nadaljnjo ponižno opazko, da po 6 mesecih bi stvar vendar »Patria«. Treba, da se že zgodaj pri- mora,a l,iti rešena> mi Je 1m1'M>* v odgovor: > oa preaioze orect Jurske žene in otroke umirati od lakote, med- ! vadimo na to novo zastavo, ki bo vihrala, namestništvu nimajo nič več oprav,t, s log ea uveljavljanje nemščine državnim je- tem, ko prav na banditski način pobija ujete kakor poročajo laški listi, od sedaj naprej na tem, da so vse dal, na mag.strat, da naj grem • J , . . _____,___.. x_!.. -________uairii. r.,..- „ ....»t; tia povprašat....! boju pr pravicam. S tolikim oti tJa p<>vpras£ Kaj se vam zdi, dragi čitatelji?! In kaj ikom. Kaj pa bo, ko se prične razlegati nasprotnike, ki mu se svojo spretnostjo kri- j čelu Bovražaih nam laških čet v ichimererjev j»oveljniški glas. .. Gospodu žaJ° načrte njegove roparske vojne; te ju- našemu narodu in našim pravica orberju _ tako vsaj pravijo — sicer ni »a8ke vojščake pa daja ta »general« celo s hrupom, bombastičnostjo ustanovljena »Demo- se zdi visoki gospodi na governu v ulici ca- ,sei.no nesimpatičen ta glas- ali vabljiv ni palicami pretepati, da e tem dokazuje, kake cratica« si je v svojem kratkem življenju po- serma: mari je to prav, da mora siromašen i delo za pomirjenie duhov'različnih narod- I*>jme iraa ™ « v«jaški Sasti- polnoma potrla peruti in sedaj leži skesana delavec zgubljati toliko časa na lovu po svo- ... I___ __ ____1.......J _______\7",. iam naniuironnum _ »ravil ' moril Iptut.l jMjse na nosi i. kjer treba spravlj i vosti in popustljivosti. Zastonj bi iskali primernih besedi v ozna- I na trebuhu v prahu pred vsemogočnega Ve- jem neoporečnem - pravu Da mora letat. Začetek se torej ne vrli ob ugodnih zname- čenje zgražanja vsega človeško čutečega sveta neziana in njegove židovske družbe gospod- od Poncja do P,lata kjer bi našel to, kar njih. Bom- videli torej, kakega mojstra se nad postopanjem Angležev; in ako se bo v : »tvom. Da se glasovitim Banelli-Rascovich- mu - zakon zagotovlja! kako je temu de- jKtkažc g. Korber v nadvladanju duhov! bodoče hotelo primerno označati najgršo bru- Spadoni in družbi nekoliko olajhča grenko j lavcu, ko na vse zadnje vendar ne ve, pri Parlamentarne stvari. Včeraj je talnost, bo za to najboljši izraz »angležka bil d.in pred sestankom državnega zbora. V brutalnost«. Zalibog, da so vse velevlasti vsled prostorih palače na Franovem ringu je že svojih neštevilnih vitalnih interesov tako ve-vrvelo poslancev vseh strank. Razni klubi zane, da ne morejo preprečiti te angležke so imeli že svoje seje. Seje češkega kluba se moritve v južni Afriki. je udeležil tudi minister Rezek. Zborovala je Od sočutja, ki vlada do njih po vsem tudi konferenca načelnikov strank lesiee, se- svetu, nimajo Buri ničesar pričakovati, pač veda urez Vsenemcev. Glede želje vlade, da pa od denarni.1 interesov Anglije. Vlada je bi se proračunska razprava kolikor le možno že davno prekoračila od zbornice dovoljeni spokorjenje, natakniti hočejo na svojo staro čem daje?! K?j čemo: v Trstu živimo botego novo ime »Patria«. Spadoni in družba avstrijski podaniki smo! E, seveda: ako bi zamiže, nekoliko stisnejo zobe in —zgubljeni sinovi bodo zopet doma ; židovska camorra bili bližujekraljevski podaniki, to bi nam naš slavni magistrat za nami metal tržaško do- pa, v veselju nad tem dog >dkom, priredi go- movinstvoZato pa oataje še odprto tisto tovo slovesno gostijo. Jutri torej bo imelo to novo politično veliko vprašanje: kje je naš resnični governo, ali v ulici Caserma, ali — na lesnem društvo »Patria«, ki naj nezadovoljne Spado- tr£u 9 » t nijevce privede zopet v objem starega »Pro- skrajšala, niso izrekli nikakega svojega kredit; zadnje mesece je angležka trgovina | gressa«, svoj osnovalni občni zbor. Spadoni, menenja. V seji je bil tudi vodja nemške zelo padla, kakor tudi angležki vrednostni ljudske »tranke Prade, katerega so skušali papirji. To so dejstva, katera bo morala An-pregovoriti, naj umakne svojo odpoved mestu glija upoštevati na vsaki način. Kaj pa še le podpredsednika, ali isti je ostal pri svojem dogodki v Afganistanu v Aziji? Medtem, ko j-klepu, češ, da mu treba časa za reorgani- si Anglija v južni Afriki s krvjo omadežava zacijo svoje stranke na Ćešicem. Na to so se svoj grb, delajo se v Aziji priprave, da se načelniki nemških klubov baje soglasno od- j tam uniči angležko gospodstvo in jo izbacnejo ločili za kandidaturo nacijonalca Kaiserja. — . iz Azije. Cehi pa so na stališču, opravičenem po starem običaju, da mora stopiti II. podpredsednik, dr. Ždček, na mesto I. in da je torej na novo volili druzega podpredsednika. Vprašanje je sedaj, da-li se stranke nekdanje desnice postavijo na stran Cehov ali na stran Nemcev ? Nemška napredna stranka je sklenila Britka, a gola resnica je to, kar je tu napisala »Tagespošta« in utegne se dogoditi, da bo Anglija svojo požrešnost, ki jo kaže v južni Afriki motala drago plačevati z velikimi izgubami v Aziji in slednjič lahko še celo v južni Afriki sami, kjer ni izključno, da vsled te roparske vojne izgubi Kaplandijo. Banelli in družba pa se še nocoj zberejo pri čaši, da zapojejo »Blagor mu, ki se spočije« svoji dragi, prerano umrli »Democratici«. Razpust »(rinuastiche« ! Ministerstvo za notranje posle je potrdilo odredbo tržaškega n&mestništva, s katero je bilo laško telovadno društvo »Unioue Ginnastica« raz-puščeno. Mi smo že svoječasno povedali, kako sodimo o takih odredbah. To so palijativna sredstva, ki čisto nič ne pomagajo državni misli. Tu treba zdraviti bolezen, samo odstranjevanje spremljevalnih prikazni je prazno početje. Boj za domovinsko praiico t Trstu. Prejeli smo: Ker že v »Edinosti« objavljate Le tako naprej ! Pišejo nam: Da se ne poreče, da vedno le tožimo, sem odločil, da danes zabeležim par razveseljivih slučajev, ki naj bodo v vspodbujo vsem onim, ki še danes — spijo ! Pod groznim pritiskom lahonstva se nam p .tujčujejo premnoge hčere in premnogi sinovi, tako, da smo do nedolgo temu bili Slovenci le tisti, ki smo z dežele prišli v mesto! One pa, ki so se narodih tu v mestu (torej ne mislim na okolico) in ki so vendar ostali narodni : vse te smo lahko šteli na prste ! Sedaj gre mnogo na bolje v tem pogledu. Človek bi Bkoro ne verjel, kako razna narodna društva uplivajo na razvoj našega jezika ! V par dnevih sem doživel nič manje nego štiri slučaje, ki ao me uprav razveselili. Gospioe, ki pred letom še niso za nobeno '■eno spregovorile slovenske l>esediee — govore sedaj lepo, da: skoraj pravilno svoj materini slovenski jezik ! V drugem slučaju sem naletel na'družino, ki dosedaj, da-si sta-riši Slovenci, niso slovenski občevali z otroci. Sedaj pa imajo doma celo šolo in se nate-cajo, kedo bo prvi govoril pravilno — svoj materini jezik ! Ive tako naprej ! Nič ne dene to, da ste obiskovali laške sole in da vam vaš mateiini jezik radi tejra ne teče gladko ! To se tla vse popraviti, samo dobre volje treba in pa nekoliko ljubezni do svojega zatiranega naroila ! Jje prihajajte v družbo nas, ki poznamo svoj in vaš materini jezik ! Tu se v kratkem izvežbate tako, da l>oste znali poslej d v a, oziroma tri jezike, kar vam bo le v korist. Posebn" pa prosimo stariše, naj v občevanju se svojimi otroci ne zapostavljajo svojega jezika, marveč naj mu odmerjajo prvo mesto ! Kog živi vse — spreobrnjence ! To pa je že preveč! Na upogled smo vdobiii »Domovnico«, izdano po županstvu občine I^ukovica na Kranjskem. Ta »Domovnica« je spisana pod imenom »Certifikat« 1 — |»o|>olnoma v nemškem jeziku! (Ironija pa je tem bolj krvava, ko sta ime in priimek stranke pisana v pravilni slovenščini in je j»ečat z nap *om : »Občina Lukovica na Kranjskem« !!) To je že škandal prve vrste! Toliko smo že pisali, poučevali in rotili in vse ni izdalo — nič! Nas je že sram objavljati take neverjetnosti, ali je to naša sveta dolžnost iu zato ne nehamo, dokler Slovenci definitivno ne nehajo — sramovati se svojega jezika!! Drobne v«ksti. Pretep. 30-letni težak Aleksander Z., stanujoči v ulici Tesa in 17-letna deklica Marija K., stanujoča v ulici Fortino, sta se tepla v ulici deiia Karriera vecchia, da je bilo veselje gledati ju. Pre-topu ie kakor navadno) napravil konec redar, ki je njega in njo odvel v zapore v ulico T i gor. Nezgod e. 47-letni težak Anton Bi-sler, stanujoči v ulici Riborgo št. 1, poškodoval si je včeraj na delu levo roko. — 18 letni mornar Ivan Fori.asaro, stanujoči v zagati S. Evfemija, je včeraj popoludne na svojem delu dobil nevarno rano. Oba sta dobila zdravniško pomoč v društvu Igea. 3'J-letni kamenosek Ludvik Pellarini, stanuj«)či v Uocolu št. 200, je delal včeraj okolo velikega kamena, kar se mu je isti spodrsnil na desno nogo, rani vsi jo tako, da so pono^rečenca morali odnesti v mestno bolnišnico. 25-letnem u kovaču Josipu Osmann-u, stanuj »čemu v ulici delle Aeni št. 1(), odskoči 1 je včeraj kos železa in ga zadel v glavo in ranil nevarno. Ponesrečenec je dobil pomoč na zdravniški postaji. 44-letni zidar Fran Pegor, stanujoči v ulici Amalia, je padel včeraj, ko je delal, s stavbe in si močno poškodoval desno nogo. Pred«inočnjim ob G. uri je letna Marija Stare iz Barkovelj padla z nekega stola, ko je čistila svitiljko in se o tem močno poškodovala. Na zdravniški [>ostaji je dobila potrebno p« »moč. T e p e n od gospodarja. Matej Perelli, mornar, vkrcan na ladiji »Castro-jH»la«, last Marka iz Pulja, ovadil je včeraj na pols<*ij:, da ga je njegov gospodar na-tefvel, ker n m< _:el opraviti dela zanj pretež-'■cepa. Zdravit se šel v društvo Igea. Poskusen samomor. Sinoči ob 7. uri si je 24 letni čevljar Angelj o-slali v opazovalnico, ker sumijo, da se nesrečnežu meša. Padla z drevesa. Včeraj so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 25 letno kmetico ! Katarino Kačič iz Motovuna, ker je bila na j drevesu izgubila ravnotežje in padla na zemljo ter se močno poškodovala. Obljubil jej je zakon. 30-letna Cecilija Perngini iz Buj je ovadila na policiji, | da jej je neki regnieolo, imenom Vincenzo Polasiri iz Nea|»olja, izvabil IGO kron s pretvezo in obljubo, da jo poroči. Sedaj pa da ni ne denarja in ne Polastrija. Dobivši lepe avstrijske kroniee si je laški regnieolo bržkone zaj>el : Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas več ne bo. Ker pa je že zgubila laškega — polastra, pa naj se zapuščena in za toliko in toliko kroni'* olajšana Cecilija to- laži z zavestjo, da se je že mnogim devicam tako godilo : Chi ga vfi, ga vil ! Dražbe premičnin. V petek, dne 1K. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin ; Kjadin 753/683, h'šna oprava; Rocol 178, hišna oprava ; ulica Madonnina trte, briz-palnice ; ul. Montfort f>, motor na par ; ulica Canale 5, man i fakturno blago. V ren enak i f^tnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 15°5. ob 2. uri popoludne 17°.5 C.c — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.3 — Danes plima ob 10.51 predp. m ob —.— pop.; oseka ob 5.08 predpoludne in ob G.12 popoludne. Odbor politične?« društva »Edinost« bo imel v soboto ob 8. in pol uri zvečer svojo sejo. Gg. odborniki so naprošeni naj-nujneje, da se gotovo udeležč te seje. Zbor svečenikov sv. Pari a v Trstu vabi na izredno sobranje, ki bo v četrtek dne 24. okt. 1901 ob 10. uri in pol dopoludne v prostorih slovanske čitalnice v Trstu, ulica S. Francesco št. 2, 1. n. Dnevni red : 1. Poročilo o sestanku avstrijskih duhovnikov na Dunaju dne 29. avg. 1901. 2. Notranja in zunanja organizacija društva. 3. Slučajni predlogi. — Starešinstvo. Vesti iz Kranjske. * S potnimi listi baraotajo izseljenci v Ameriki. Kdor je srečno prišel v Ameriko, pošlje svoj potni list domov, da ga sorodniki prodajo kakemu fantu, ki je še vojaški dolžnosti podvržen, da jo zamore popihati v Ameriko. Tak potni list •oječi narod v — klerikalce in liberalce ! <3 n bo odgovarjal preti Bogom in zgodovino, ker je razprl brata otl brata, očeta od sina, le zbok osebnih zadevie, pred-stavljaje jedne i u druge za nekaj, kar v resnici niso!! Naj nam Bog ne da nikdar in nikjer većih liberalcev, nego so naši čestiti Jelšanci, pak bomo trdili mirne duše, da je naš narod ohranil vse verske in narodne vrline iu kreposti čestitih pradedov naših ! Mi obžaljujemo iskreno, da je v tej častiti občini prišlo tlo tega, v občini, kjer ni nijednega Italijana in nijednega Nemca. Obžalovali pa bomo še bolj, ako bi se na današnjem razdoru imeli okoristiti italijanaši, oziroma tisto propalo bitje, ki je v njihovi službi. Narodno prokletstvo naj pade n a one, katerim bo možno dokazati, da so bili v kakoršnji si bodi zvezi / neprijatelji Boga in vere in s sovražniki Slovencev in Hrvatov Istre! X Ženski podružnici družbe sv. Cirila in M e t o d i j a v Sežani so darovali : Preblagorodni gospod c. k. vladni svetnik dr. Peter Laharnar o svojem odhodu iz Sežane 10 K, gdč. Evfemija Mahorčič, c. kr. poštariea v Sežani K, gč. Kristina Caza-fura, učiteljica 1 K, gospa Janja Štolfa 1 K, v pušici gospe Milene Pirjevec ste bili 2 kroni. Iz Tomaja so nam darovali že pred daljšim Časom : preč. gospod dekan Matija Sila 5 K, preč. g. kapelan Anton Košir 2 K, na-daljni gg. : Anton Tupiš jM>se*tnik 1 K, J. Žibrna 1 K, Uršula Cerne 1 K, Frančišek Žibrna 4<) st.. Sonc Jožef 40 6t., Nabergoj Fran 1 K 40 st., Švagel Janez 40 st., Skrlj Neža 40 st., Sonc Marija 40 st., Sonc Frančiška 40 st. Tem p. n. darovalcem bi se bili že prej javno zahvalili, ko bi se ne bilo pismo ž njih cenjenimi imeni po poti izgubilo. I z Storij so nam poslali v maju : družina Delakova 2 K, neimenovana 5 K in gospa Terezija Košir 1 K 40 st. V Divači sta darovala naši podružnici preč. gospod župnik Janez Narobe 3 K in gospa Ana \Viesel 1 K. — Se lansko leto so poslali rodoljubni Mohorjani iz Skopega 3 K 20 st. Iskrena hvala vsem na požrtvovalnosti ! Nadalje objavlja tem potom podpisani odl»or svoje letno občno zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 20. okt. ob 4. uri popoludne v prostorih sežanske čitalnice. ODBOR Vesti iz Štajerske. — »S u d s t e u e r i s c h e Presse« pravi, da jej Nemci grozč z novo pravdo radi nekega članka. Bog ve, ali bi imeli ti nemški junaki toliko korajže tudi tedaj, ako bi vedeli, da pravda pride pred objektivne sodnike po poklicu in ne pred nemško nacijon;ilne porotnike ? ! — I z s o d n i h dvoran. Te dni so i obsodili v Mariboru dva požigalca. Obtoženca 1 sta Slovenca in razprava se je tudi res vršila v slovenskem jeziku, zapisnikar pa je bil avskultant dr. Valentin, ki ne ume ni besedice slovenski ! Kako, za božjo voljo, je ta mož zapisnikaril ? Je že tako v naših sodnih dvoranah ! In naj je sicer vse v redu, a nekaj mora biti vmes absolutno, ki ni v soglasju s pravom Slovencev in tudi z navadnim razumom, ker nekaj mora spominjati na to, da Slovenci še vedno žive — v staro-dobni Avstriji. Razne vesti. Musolino ujet! Iz mesta Ankone br- zojavljajo, da so orožniki tam v bližini ulovili glasovitega italijanskega brigauta Musolino, katerega so že nekaj let neprenehoma zastonj iskali. Musolino je hotel zapustiti Kalabrijo in se podati v Ameriko, ker so ga orožniki preveč preganjali. Ker pa se ni hotel ukrcati v Italiji, napotil se je po kopnem proti Franciji, kjer se je namerjal ukrcati za pot v Ameriko. Ko so ga orožniki zapazili, se je spustil v beg. a se je o tem spotaknil Ln padel na tla. Še na tleh se je branil na vse kriplje ter skušal bežati, a se mu *i posrečilo. Pri njem so našli samokres, pištolo, brivno britev in bodalo ter obilo denarja. Orožniki seveda niso znali že v prvem hipu, kftga da fo ujeli. In še le potem, koso ga priveli v ječo v mestu Urbino, spoznali so, tla je ujeti brigant — glasoviti Musolino. Da bi bili bolj gotovi, brzojavili so o tem iz Urbina prefektu v Ueggio Calabria, kateri je odposlal v Urbino dva delegata, ki osebno poznata Musolina; ta dva sta potrdila, da je ujeti res Musolino, kar je slednjič tudi brigant sam prizual. Loterijske številke, izžrebane dne 16. oktobra : Brno 68 84 51 43 23 Predlagatelji poživljajo vlado naj nemudoma priobči zbornici, na kako stališče se je postavila z jedne strani nasproti novemu avtonomnemu carinskemu tarifu nemške države in da-li je se svoj : strani že izdelala kakov avtonomni novi carinski tarif in da-li je na podlagi načrta uvela pogajanja z oger-sko vlado, kako daleč so že dospela ta pogajanja, in, da-li je vlada pripravijena priobčiti po njej koncepirani načrt carinskega tarifa. Nadalje so med došli mi spisi : nujni pretilog poslanca Stranskega radi nemških nasiistev v Litavi dne 22. septembra ; nujni predlog poslanca Kaftana za podržavljenje severo-zapadne železnice in družbe državnih železnic ; slednjič nujni predlog pod. Vy-chodila za osnovo zakona o odpravi eraričnih mitnic. Finančni miuister ie začel govoriti. DUNAJ 17, (B.) — Gospodska zbornica. — Podpredsednik grof Hovos je priobčil zbornici zaroko nadvoj vodinje Elizabete ; Mar;je in je zaprosil pooblaščenje, da ob I vznožje prestola položi čestitke zbornice. Ko J se je še s toplimi besedami sj»omtnjal umr-! liii členov te zbornice, je ista prešla n:i ti ne v ni red. Državni proračun za 1. 1902. DUNAJ 17. (B.) Danes je finančni minister Bohm-Ba\verk predložil zbornici poslancev državni proračun za leto 191)2. Ta proračun izkazuje skupno potrebščino kron ; 1.686,117.944, je torej narasla za 43 954.600 kron. Skupno pokritje je proračuojeno na 1.686,966.357 kron. naraslo je torej za kron 43.968,772. Državni proračun zaključuje torej aktivno z 848.413 kron. (Nekoliko nadalj-nih podatkov iz proračuna prinesemo jutri. Op. ur.) Parlamentarne stvari. DUNAJ 17. (B) Preti današnjo sejo zbornice, so imeli seje: Vsenemci, jugoslovanski klub, krščanski socijalisti, socijalni demokratje, ustavoverno veleposestvo in slovansko središče. Imenovanji v postni stroki. DUNAJ 17. (B.) »\Vr. Ztg.- objavlja: Minister je imenoval višjega poštnega komisarja Nikolaja Dudan-a v Carigradu poštnim svetovalcem v Trstu in poštnega komisarja dr. Teodorja S\veceny-ja v Trstu vidim poštnim komisarjem v Carigradu. Dogodki na Spanjskem. MADRID 17. (B.) V zbornici je prijavil vojni minister Wevler, tla je v Se vil li mir zopet vspostavljen. Na to je bil predložen načrt, ki kontingent novincev za i. 1902. zmanjšuje za 40.000 mož. OVIEDO 16. (B.) Agencija Fabra jav-vlja : Delo je zopet zaustavljeno skoraj pov-so li. Z oz i rt »m na vedenje prebivalstva je prirejanje jubilejnih procesij prepovedano. SEVILLA. 16. (B) Agencija Fabra javlja : Vsi klubi so zaprti. Najpoznaneji vodi telji anarhistov so aret rani. Včeraj se ni motil mir. f^fS^fS^&SfSfSfSfSfSfSf^ 1 Msanfler Levi Miizil Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 17. (B.) — Zbornica poslancev. — Predsednik grof Vetter von der Lilie je otvoril sejo ob 11. uri 15 minut ter je s kratkim nagovorom pozdravil zbornico. Spominjal se je veselega dogodka v cesarski hiši, zaroke nadvoj vod i nje Elizabete Marije. Poslanci so se dvignili s sedežev. Predsednik je prosil naj ga zborniea pooblasti, da v nje imenu predloži častitke ob vznožje prestola. (Pritrjevanje.) Predsednik seje v toplih besedah spominjal umrlih členov zbornice \Veigla in Kaizla ter je na to prijavil zbornici, tla je poslanec Prade odstopil od mesta prvega podpredsednika, izrekel je istemu zahvalo na vsikdar kolegijalni podpori. (Bravo in Heil-klici !) Prijavil je torej, da volitev novega prvega podpredsednika postavi na dnevni red v jedni prihodnjih sej. Obljubo so položili novoizvoljeni poslanci Gasteiger, Petelen in Flondor, na kar je začelo čitanje došlih spisov. Med došlimi spisi je več zakonskih načrtov lokalne nravi, potem nujni predlog poslanca Kaftana, ticočise lajšanja bedi železniške in strojne industrije v Avstriji, nujni predlog poslanca Forta o reviziji carinskega tarifa in o eventuelnem »klepu carinske in trgovinske zveze z Ogrsko, kakor tudi novih trgovinskih pogodeb z vnanjimi državami. 0 & <9 £ <8 (S & & Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. •J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea s?! s3 & f) §9 Velik itbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^gjj m m m a" ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM vršuje narocbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. 1LDSTR0 VASJ CEIIK ZASTONJ FEASKO Predmeti postav»o se na parobrod ali železnico franko. X X x s x x x x n K n n n n n u MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 5 z omejenim jamstvom ^ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slov. žalno phištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Tratu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. 0 — 4.o<>, rinejse od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2..r-0 — 10. Haveloki za moške in dečke po naj"'žiih cenah. Hlače od niole-kina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Črtane močne sraj;.e za delavce gld. 1.20. Velika zal«iga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Peste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se -e posebno vdobiva \sake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. (jiovanni št. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železu, kositarja in stekla; \elik izbor pleteniu in let*enej;a blaj^a .Lesene pij»e iz uaj boljšega tisovega lesa z gol>o ali dgu brezobe. Svoj k svojim M. AI TE trgovina umni fakturnega l»Iaira Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. pripor< a cenjen in klijentom ogato zalogo vlakov r>tn'^ra man i fakt urnega blaga za jesen in zimo - cer: sukno :a mo-ke in ženske obleke, flanelo, l»arvan in !»el barhent. piket za perilo, maje od v^lne in Itombaža. odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode. namizni beli in barvani prti: bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drobnarije t-a krojače, kitničarke in šivilje ter ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo Velik izbor bla^a za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Cene brez konkurence i Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj odjemalcev in si. občinstva. l«eležim se najuljudneje. J/. A i te. Tebnieni urad. Ustanovljeno 1S<7. Zaloga strojev in železja. SCHNABL k CO. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna), -.---- Glavni zastoj* železja in tovarniškili strojev.____ Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava ,.Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. KIT Materijal za stavbidče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je Izvršila ♦! vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotif-kain. mehaničnih delavnie. .'JI podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in dro^. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. ?y'l napeljav električne luči. THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1S42. čisto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.909 kron. Cela pok rit n a svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. miiiisterijalneniu plačilnemu uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Peri 1 niče, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za na pravijanje soli, Tovarne za delati za maske, Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta nsmen je lilo postavljeiiili: 151 motorjev na plin iu petrolej iu 65 parnili strojev. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje polištva Rudolf Esner Trst. — Via Squero iiuoto 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste iu kamor si bodi. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega tlela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Jakob Kosmerlj -i T R S T i- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. 2*r t \i (i 0 V I N A -»g jest vi u in kolonijalnoga blaga, delikates. in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2r > nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Čokolado in kakao iz tovarne Jos. KufiTerle & Co. na Dnnajn priporoča Jakob gambič v Trstu ulica Giulia št. 7. Odlikovan z rtvemi zlatimi in bronastimi kolajnami FRAN HLAVATI ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzoren izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam si* zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali 6 velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron f»0 stot franko, razpošilja proti predplačilu: m A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" hbh t Pregradi. Rosrotec Slatina ro5ua igla za dame iz prima double zlata ; '1 gumba od simili briljantov ; 1 krasno pozlačen prstan z imi-tovanimi biseri za dame, ali gospode ; 1 najboljša novčarka z usnja ; 1 krasna »pila za kravato se simili briljanti ; 1 dobrodišeče milo; 20 angl. predmetov za dopisovanja in se '200 komadov ramlb predmetov, koji so doma neobhodno potrebni. Teh 300 predmetov za samih Mk. 3 z uro vred, ki sama toliko velja razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Skladišče Opava (Šlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri odjemu i zavitkov tlodam lep nož z 2 re-ili brezplačno. Kar ne ugaja, denar nazaj.