Podlistek. Boj z volkovi. (Dogidb* iz južnih Karpst;)v, pros'o posloveail y.) Bilo je zadnie dni meseca avgusta 18 . . Kot nadlogar H.ške grajšfiine imel sem opravilo ' visoko v hribih. Spremljevalo me je več mladih tovarišev, ki so, ravno zapustivši akiademiio, hoteli stopiti pri našem knezu ' v slu2bo. Se ve, da se takim služba kar tako in za stalno ni podelila, 6e so tudl imeli izvrstna sprfčevala. Naj je prosilca • kako pismo še talco priporočalo, kako ugodem da je za gozdarski posel, naš knez ga ni z lepo sprejel. Jz spričevala vidim, kako delavni ' ste bili v šoli; sam pa' sf hofiem prepri/čati, kaico boste delavni v praktičnern službovanju. Ce bode moje sprifcevalo tudi tako ugodno, kakor je šolsko, potem pa imate ' pri meni kmalu stalno logarsko službo. Tako je spiejemal naš knez logarjo v službo. Nam nadlogarjem pa je bjla častna naloga, za izpraznjeno logarsko mesto' tega ali onega mladeniča priporočiti. Velikokrat se je svitli knez oziral na naše priporočilo, velikokrat je pa tudi drugaCe vkrenil. Kaj hočemo? On, jo bil naš gospodar, on nam jel dajal kruh, njegova beseda) ije bila, za/nas edittio odločilna. Kakor sem že zgoraj omenil, imel'sem poleti v veliki vročini op.J avek skoraj osem ur daleft v hnbih. Da so se prihodnji logarji izvežbali v praktičnem poslcrvanju, zraven se tudi bolj natanko seznaniti s kneževim posestvom, odloCeno i« bilo, da me pet takih kandidatov spreralja. Naše torbe so bile dobro preskrbljenc z raznimi jediJi in, pijačo. In Če si zraven še mislite pet mladenjčev, ki so i ravno šolo za^ustili, katerim še resno in težaivno delo nikoli, ni presedalo, ki skrbi za vsakdanji kruh še niti poznali niso, ki so tako rekoC živeli le od danes do jutri, vedno v»seli, zmirom nagajivi in dovtipni, mi boste pritrdili, da je bilo naše potovanje zelo prijetno. L/ahko si torej mislite, kakjo veselo ' da je bilo naše potovanje. Ce "je na prostem polji še tako velika vročina, v temnem,' zaraščenem ' gozdiu je le hla/dneje, in- ker smo tudi zjatraj pfrav zgoda| od doma odšli, nismo čutili tiste soparilce, "ki eiovekn skoraj dihati ne da. Veselo petje, žvižgamje in vriskanje odmevalo je neprenehoma po prostranem gozdu; mapikatera žival se je vzbudila pri našem glasiiein klicanju in smehu, ter začudeno gledala^ kaj neki vse to po- meni. * Dospeli smo do gozdne''kio6c. Tu so rnas pri- čakovali trije možaki, ki so nam imeli pomagati no- siti prtljjago in ob enem tudi pot kazatil do namenje- nega kraja. Dobre tri ure srao do tje hodili; solnce je za- 6eio že malo pripekati, a truldni še nismo bili. Eno- glasno smo ikleniii, da dva raoža naj neseta po naj- knijšem potu prtljago do gozdnega čuvaja na vrhu; mi pa bočemo po razliftnih potih in stezah priti na določcni kra]. Da ga ne zgrešimo, vodil nas bode stari Jan- ko, saj je on za paznika v tem gozdu že več let, to- rej mu je tudi znana vsaka stezica. In zopet se je nadaljevalo veselo pelje in pa vriskanje in to tem bolj, ker smo nosijli sedaj le vsak svojo puško, vse drupo, ceio steklenice z dob- rim vinom smo bili oddali nosač«ma. Pa naj bo človek Se tako mlad, naj bo še tako Saljivega in dovti].fnega zna^aja, ga vendar vesolost mirie, kadar se ga polasti trud, glad in žeja. Tln-jili : smo že pet ur, odkar šmo s«1 IoSili od)' naših' ste- ¦ klenic. ' Prehoditi smo morali globoke jarke in ostre i strmine, večkrat tudi preskakati po kamnji gorske 1 potoke, ker se za staroga Janka, nismo dosti brigali,  ki se ]e včasUi za par minut ločil od nas, da je take težavne prehode po lažjih potih prehodil.  Kedo bi se torej čudil, 6e je naš mlajši in naj- šaljivejši tovariš (Milan že celo: uro molCe hodil za  nami! Pot nara je lil curkoma po obrazu; obličje mladega Milana bilo je pa postalo prepadeno. Ce  tudi smo se sedaj pa sedaj za četrt ure vlegli v  senco, tu in tam pili bistre "gorske studenčjiice, kaj  pa to pomaga, ko prej že ceflih pet ur rrismo nič  zavžUi! Na, to imamo od našega, letanja! začne trudni  Milan. Odpošljcmo vse po naši.h nosafiih naprej,  sedaj naj pa človek od lakote gine. Vsaj Vi, ki ste  bolj skušeni v gorskom potovanju, bi bili lahko  drugafie vkrenili, se obrne proti meni. Jaz. se le malo nasmehneni in pomežikam z očmi. Ravno lakrat pa je šel zrave^n tnene stari Janko. Bil je potrpežljiva duša, da malo takih. Dasi je včakal že 70 lot, ventfar je vse, kar so mu je ukazalo, opravil zelo urno in natančno. Postrežljiv je bil na vrso mof;. Ce smo ga popraševali potoraa po tej ali oni reči, vselej nam ,je z vesoljem postrligel, popisaval ^raje, pravil dogodbe, ki so se na tem ali1 onem kraji zgodile že pred sto leti. , _ Zraven tega je bil pa posebne resnicoljjnbnosti. Hl!/cTobni. svet logarjem no5e Hosti verjeU,; posebno še lovcem ne, saj je celo v pregovor prišlo I^«že, kakor lovec. ' Ce tudi je naš Janko vcliko oboeval z logarj: še več pa z lovci. mcd katerimi je gotovo tudi katei*. imel io slabost, da jc kaj dnigafte povedaj, kakor je bilo v pesnici. Vendar naS stari Janko se pri tem ni fiiisto nit okužil. Kg,r je on povedal, zanesti si se amel, da je resnica, in najboli si se siforemu možu zameril, če si dvomil, je-li vse tako, kaikor pravi, ali oe. Ko je sedaj mladi MilSaji videl našega vodnika m spofznal, da njegovo o^itanje mene ne rani dosti, spravil se je na njega. * No starina, ga nagovori, kakor se mi zdi, menda ne bomo dosti pred sodnim dnevom dospeli do te gorske koče, tako nas vodiš okoli. Sefclaj nas pelji tje po najbližji poti, kajti jaz sem lačen, ne kakor pes, ampak kakor volk.1 Kaj, kakor volk ste lačni, gospod? mu Janko poSasi odgovori. To je zares čudno pri tako mlaflem gospodu: pa to prfde meoda bolj od kraja, na katerem se ravno nahajamo, kakor pa od pota, po katerem smo hodlli. |Cajj? Kako? Od kraja,! kjer smo? Kfeko to misliš? ga zafiudan vpraša Milan. Da! da! od kraja, od mesta, kjer se ravno aahajamo, pritrdi Janko.1 KJako to? Kam meriS s tem odgovorom? Kraj, kjar se ravno nahajamo, imenuje se vol6ia jama. Dasis zares ,vsi utrujeHi, se vendar glasno nasraeiemo starini, Pa naj bo tako, kjakbr ti praviS, odgovori nevoljno Mibm, le škoda, da tudi volfijega mesarja ni še tukaj. IMislil** je, da se te ga&dni fiuvaj le iz njega norčnj«. Nič se ne bojte, j$ nagel odgovor, tudi ta se bode dobil, naravnost proti njegovemlu stano\iaiiju korakutno. Pusti te neumjoosti; 6e tudi( sem lafcen kot volk, ti se vendar ne boš iz mene norčevial. Bog mi bo<li milostljiv! GospodiS, jate, govorim resnico.; Kako naj tudi pristuje meni, staremvi možu, norčevapje ? Gozdni čuvaj Simen, h kateremiu smo namenjenil se imenuje volčji mesar, to ve vsak otrok v okolici; in ta kraj, kjer smo sedaj, se zavoljo neke dogodbe imenuje volčja jama. / : O^, s takimi lažmi si gotovo krajšat& svoje dolge zimske večore, kaj ne dia? Povejte mi le še to, ali ste si to novico ravno sedaj jzmislili, ali ste pa s to izmiSljijoi že tudi druge nadlegovali ? ga nekafco zanifiljivo zavrne Milan. Gozdar obstane in si^o pogleda mladepi&a. To pač ni tepo ad Vas, gpspo^. Kanf sem, jaz govoril, je popolnoma resnično, nič ni izmiSljenega zraven. Rako pa to, da pride gozldni čovaj Simen do priimka: volčji mc&ar?, vprašaim sedfaj jaz starega Janka, da bi rueikoliko ohladil veliko jezo, v katero so ga spravile nepremiSljene besejde našega mladega tovariša. " | To naj Viam sam pove, vsak Łlovek ve najbolje za svoje zadeve, bil je -traietk odgo\'or nevolineg» moža. Videio se je, da ga je zejo žajiic, ko mu ie tako mato zaupala naža Oružbfei; Dobene bosede a. s»W:*4«ii»*Jfc»ito«Jt .-^N-bilo spraviti ve6 iz njega, in tako smo tudi mi molde dalje koratali. Knmlu smo dospeli vrh gore, od kodjer se nam je kazal krasen ravgled. Pred nami bila je planina, zaraščena z gosto travo, obsefiana s prijetnimi cvetlicami. Sredi planine pa precej' prostorno posestv« gozdnega paznika Simna. Ko smo se tu nekoliko okrog ozrli, pride nam nasproti visok, širokoplečai možaJ4 Bil je/ gozdni čuvaj Simen. Po kratkem pozdravu pelje nas v svojo hišo. ' Tu nas je čakalo več najemnikov, ki so priSJi ponovitl ali potrdit pogodbe, naj si bo že zavoljo lesa, pašnikbv ali di-ugih stvari. Bilj) so vsi ravni kot jelka, visoke, močne postave, z dolgimi,) črnimi lasmi ito s temno-avitlinri očmi. Kdor ni še vklel zatelga Rnmunca v južnlh Karpa,titi v svoji narodni noši, temu bi ga zastooj opisoval. Razveselil sem se,i ko sem zagledal take 6vrste postave* Vsak je imel za pasom v, nožnioi kratek no2, menda za obrambo, ko bi ga kakja zver napadla. - Ko smo se jiin približali, odkrilri sb se na_« vsi, stareji je stopil korak naprej, spoStljivo se nen prikloni z glasnim pozdravom: Bog Vas sprejmiK Vsi drugi pa so aa niim skupno poadrav ponovili. iDalJ« pribodajia,)