oglašajte v najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK 2A SLOVENSKE DELAVCE ? AlvIERiKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
VOL.
XXXVIL—LETO XXXVII.
^edlog Moskve
odbit
London, 2. novembra — Sovjetska zveza je dne 23. oktobra, ^avno v času ko se je 14 držav Severno atlantske zveze sporazumelo o bodoči Zapadni Nemčiji, stavila predlog, da naj takoj sestanejo štirje zunanji Ministri Sovjetske zveze. Velike | ^fitanije, Francije in Združenih | <^fžav, da se porazgovorijo o ze-1 ^'^jeni Nemčiji. Zapadni blok ta-%| zbran v Parizu po zunanjih J^inistrih, na ta predlog ni ta-oj reagiral. Kmalu potem stal Oglasila Winston Churchill za j ^eliko Britanijo in predsednik j l^'senhower za Združene države, i ' ®ta predlog odbila. V Londonu se sestali zastopniki omenje-držav, pa tudi Francije, ki so Sestavili skupni odgovor na ru-predlog, ta odgovor pa je bil ^%ativen. Skupni odgovor še do-®tavlja, da taki razgovori o zedi-^3eni Nemčiji v bodoče niso izmučeni ; toda Sovjetska zveza ^ога od besed preiti k dejanjem,
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 3, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 211
da
pokaže resnično dobro voljo.
^ Washingtonu JAHTEVAJO volilno PRAVICO
_ dan volitev je prebivalstvo ^shingtona občutilo, da je na /zavljanskih pravicah prikraj-^Ho. Prebivalstvo Washingtona, ; C., kjer je sedež zvezne vlade, volilne pravice. Na dan vo-Gv so se javile v kongresu raz-delegacije, ki so zahtevale spremembo postave in volilno ^vico za prebivalstvo Washing-D. C.
^an pred volitvami je wash-етопзка mladina priredila ve-® Povorke in zahtevala volilno ^^S^vico. Značilni so bili napisi, ki . Nazorno kazali na sedanje sta-y- Po mnenju washingtonske v je sistem, ki prepoveduje ° zastarel. Tudi federalni ^dniki so se pridružili manife-
^očin nad
'MLADENKO
bil^ ^'^aju Beaver Falls, Pa., je ^ ^ soboto na bestijalni način ђ °dena v bližini njenega last-doma 16-letna srednješolka 23Bryant. Pod ključ je prišel brezposelni delavec Eliah ^^®^Pson, ki je končno priznal, J,, dekleta najprvo pobil z 3e kamna po glavi, nato pa jo J, 2 nožem razmesaril. Oblasti , ^skujejo ozadje zverinskega
^Ptedne Slovenke
zvečer, 4. nov. se vrši Si seja društva Napredne št. 137 S.N.P.J. v Slov. domu na St. Clair Ave. Na redu bo ukrepanje gle-^^^^Prav za decembćrsko sejo ki se vrši v januarju.
članice na udeležbo.
Ц , zjutraj ob 7.45 uri se , fala zadušnica v cerkvi sv.

^ spomin prve obletnice Ru-
^	UU1CL111«.C iV4-
^Gtrich. Sorodniki in pri-3i So vabljeni, da se opra-
K O N C E R T
ob 20-letnici Mladinskega pevskega zbora
SLOV. DEL. DOMA na Waterloo Rd. •Nedeljo, 7. novembra
3,30 url popoldne qodba tomšie-pavli
Vstopnina $i.oo





FRANK J. LAUSCHE
DVA AMERIŠKA POSLANCA SLIKATA SOVJETSKO ZVEZO
Kongresnika L. C. Battle in O. C. Fisher, oba demokrata, prvi iz Alabame, drugi iz Texs'sta bila na študijskem potovanju po Sovjetski zvezi. Ob povratku v Ameriko sta podala sliko o življenju v Sovjetski zvezi, o njeni notranji in zunanji politiki. Ko gre za zunanjo politiko do Amerike, nas zanima njuna trditev, da imajo Sovjeti besedo mirnega sodelovanja radi na ustih, ta parola pa jim služi v resnici le za propagando.
Kako je življenje v Sovjetski*-—---'—
%vezi? Ameriška poslanca trdita,
da ni med sovjetskim ljudstvom nikakih znamenj, da bi bilo pripravljeno upreti se sedanjemu režimu. Poslanca svetujeta Ame-rikancem, naj gledajo na Rusijo pametno. Ljudje so se režimu privadili in za njega delajo.
Poslanca sta priznala, da se Sovjeti brigajo za mladino bolj kakor katerakoli druga država,
in to od zibelke do polnoletnosti.
Po vsej Sovjetski zvezi se vidijo dela za obnovo in industrijali-zacijo. Sovjetska zveza je izkopala takorekoč iz tal industrijo jekla, ki producira na leto 38 milijonov ton in je za Združenimi državami v produkciji jekla na drugem mestu. Ni zanikati, da se Sovjetska zveza trudi, da zviša industrijsko produkcijo na vseh drugih poljih; tudi na petrolej-skem polju, predvsem pa v avtomobilski industriji. Podjetje v Moskvi, ki je krščeno z imenom Stalin, producira na vsakih pet minut tovorni avtomobil, težak štiri tone. Samo v tej tovarni dela 40,000 delavcev. Ženska moč je v Sovjetski zvezi izrabljena. Tudi v tej tovarni je 40 odstotkov delovne sile ženskih.
Ko gre za ljudsko prehrano, ni pametno, če se izrablja vremenske nesreče, ki v obliki suše ali povodnji zadenejo kako državo.
Suša je lansko leto prizadela žit-nico Sovjetske zveze Ukrajino,
vsled česar sovjetski izvoz žita in moke v druge države ne bo ta ko velik, kakor ga je predvidel gospodarski načrt.
Rusija in Kitajska
Mnogo se računa v zunanji po litiki s tem, da bo prišlo med komunistično Kitajsko in Sovjetsko zvezo do razdora. Ameriška poslanca priznavata, da sta videla
NEKAJ SPOMINOV NA VOLITVE
O predsedniku Eisenhower ju trdijo, da je po svojem zadnjem propagandnem govoru v pondeljek zvečer privatno dejal, da je sit tega di-rindaja.
Eisenhower je prošlo soboto telefonično pozval deset Amerikancev in Amerikank naj volijo reppublikansko, s prošnjo, da telefonirajo enake telefonske pozive deseterim naprej. V tem v zvezi se je pojavila tale zgodba: Ko je na dan volitev Amerikan-ec vprašal svojo ženo po telefonu, ali je že volila, mu je ta odgovorila: "Ne še; ne morem zapustiti hiše, ker me mogoče kliče po telefonu Eisenhower."
DEMOKRATSKA ZMAGA V SPODNJI ZBORNICI; GOVERNER LAUSCHE PETK OHIJSKI GOVERNER
ZA SENAT SE SE ŠTEJEJO GLASOVI
; ni gospodar položaja. Tudi pri I sedanjih volitvah vodi; toda rc-' publikanski kandidat Joe Meek Demokratska stranka je dobila potrebno večino v spod-1 je hudo pristiskal za njim. Letos
nji zbornici. Glede senata pa je stanje ob zaključku Ena- j se je za volitve registriralo samo kopravnosii sledeče: Sigurnih demokratskih senatorjev je v Chicagu 220,000 volilnih upra-44, republikancev pa 46. Gre za odločilne rezultate iz dr-! vičencev manj, kakor pa lansko žav: Ohio, kjer gre borba med Burkejem in Benderjem,	Škodo de
Michigan, Montana, New Jersey in Wyoming. Od teh vo-
mokratom. Predmestja Chicaga pa so zaznamovala 50,000 več
sirom Sovjetske zveze ravno toliko slik kitajskega diktatorja Maoa, kakor ruskih prvakov, Lenina, Stalina, Malenkova ali Mo-lotova. Ne samo v uradnih prostorih, marveč tudi na oglasnih deskah vzdolž velikih cest, temveč tudi v časopisih, magazinih in v informacijskih pisarnah. Številni Kitajci prihajajo v Moskvo ali na študije ali pa poslovno. Rusi hočejo utrditi svoje zveze s Kitajsko in se do Kitajcev obnašajo kot enakopraven z enakopravnim.
Rusija in Amerika
Poslanca sta imela več razgovorov tudi s sovjetskimi prvaki. Iz vseh razgovorov in čitanja sovjetskega tiska sta dobila vtis, da Rusija svoje zunanje politike do Amerike ni spremenila. Njena politika do zapadnega bloka je ta, da seje v njegove vrste razdore. V zadnjem času, ko je bilo vsaj načelno rešeno- vprašanje Zapadne Nemčije v zapadnem bloku, se Rusija zaveda te realnosti. Upošteva vojaško in gospodarsko moč Združenih držav, pa tudi Zapadne Nemčije, kadar se ji bo dala vojaška in gospodarska svoboda. V notranji propagandi sicer govorijo o mirnem sodelovanju, v resnici pa se stalno pripravljajo na končni obračun s kapitalističnim svetom. V tem splošnem napadu pa se ne bodo prenaglili.
Poslanca zaključujeta, da je zapadnemu bloku stati stalno na straži in to misel povdarja tudi britanski politik olrd Coleraine, ki je enako obiskal Sovjetsko zvezo. Lord Coleraine je član britanski politik lord Coleraine, svoje vtise potovanja po Sovjetski zvezi zaključuje s trditvijo.
15 ZMRZNJENIH TRUPEL
RIM, Italija, 2. novembra — Ameriško vojaško letalo, ki se je ponesrečilo v Alpah na franco-sko-italijanski meji, je imelo na krovu 21 ameriških letalcev. Vsi so našli pri nesreči smrt. Italijanske ekspedicije, ki so pomagale Amerikancem pri iskanju ponesrečencev, so našle 15 trupel. Trupla so bila vsa zmrznjena. Za prenos trupel v dolino so se Italijani poslužili mul.
POVOŽENI JELENI
V	okraju Huron, O., je bilo po poročilih cestnega nadzorstva na glavni cesti 18 do smrti povoženih po avtomobilistih 19 jelenov. Oblast, ki skrbi za lovsko zaščito, pravi, da so te žrtve nepotrebne.
NA JAVNE STROŠKE— DOMOV
V	ameriški, zoni v Zapadni Nemčiji je mnogo ameriških vojakov, ki imajo tam tudi svoje družine. Žene Amerikanke pa se življenju v Nemčiji niso mogle privaditi. Ali jim ne ugaja podnebje, ali ni prikladnih stanovanj, ali pa jim ne ugajajo šole, kjer se šolajo njihovi otroci. Vzroki so pač različni. Ameriško vojaško poveljstvo je šlo tem vojaškim družinam na roke in je javilo ženam in otrokom, ki ne marajo biti več v Nemčiji, da se lahko vrnejo nazaj v Ameriko, to pa na vladne stroške. Do sedaj so take družine morale nositi prevozne stroške same.
litev bo odvisno kdo bo imel večino v senatu. Governer registracij, kar zna koristiti re-Frank Lausche je v Ohiju učinkovito porazil republikanskega tekmeca Rhodesa. Ameriška javnost povdarja, da je bil Lausche izvoljen že petič za državnega governer j a.
Volili smo 33 governerjev. Dosedanji rezultati kažejo, da so si demokrat je pridobili 14 governerskih mest, republikanci pa osem, vodijo pa demokrat je v petih, republikanci pa v šestih državah, ko gre za 11 ostalih governerskih mest.
Med. važnimi kandidati,*^
Зтпгегб-а 0тпппппгв'1ггпгга^^^'к<
Vile rojenice
Dne 1. nov. so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. John Mrsnik ml. v Mentor, Ohio, in jima pustile luštkano deklico, ki bo v družbo bratcu Franku. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. Cicca-relli v Mentor, Ohio, ki sta postala tretjič stari oče in stara mama, ponosni oče je pa sin poznanih Mr. in Mrs. John in Albina Mrsnik, ki vodita gostilno Maple Tavern na 30200 Euclid Ave., katera sta tudi tretjič "grandpa" in "grandma." S tem dogodkom je postal naš zastopnik Mr. John Renko iz 1016 E. 76 St. tretjič prastari oče. Mati in deklica se nahajata v Mt. Sinai bolnišnici in se dobro počutita. Čestitamo!
da nevarnost vojne slej ko prej obstoja, ni pa neposredna. Če se oborožuje sovjetski blok, mora storiti isto zapadni blok.
važnimi ki so zmagali, naj omenimo; V državi New York je po 12 letih republikanske vlade zopet demokratski governer v osebi Averella Harrimana.
Douglas je zmagal prepričevalno nad republikancem Meekom v državi Illinois.
V	državi Kentucky je zmagal senator Barkley nad republikancem Cooperjem. Pri tem naj pripomnimo, da je za Cooperja osebno intervenira* predsednik 'E i s e ri -hower, in to dvakrat.
V	Californiji je bil za poslanca izvoljen najstarejši s i n pokojnega predsednika Roosevelta, James Roosevelt, dočim je njegov brat, ki je kandidiral v New Yorku za justičnega tajnika, propadel. Izvoljena sta znana politika Kefauver v Tennessee in Sparkman v Alabami.
V	Ohiju vodijo v področju Clevelanda Burke, zunaj pa Bender, ob času poročil z približno 15,000 glasov razlike.
Tudi na dan volitev so politiki ustvarjali dobro volilno razpoloženje. Republikanci, predvsem podpredsednik Nixon, so skušali izrabiti komunizem v zvezi z demokrati. Ker bi ta parola za sedanji čas ne vlekla, so republikanci prišli na dan z zvezami, ki naj bi jih imeli demokratje v preteklosti s komunisti.
Vodstvo demokratske stranke je na dan volitev takoj reagiralo in opozorilo republikance, da bodo za te iz trte izzvite trditve dajali odgovor in bodo zahtevali kongresno preiskavo.
Za kaj je šlo
Za volitev 432 poslancev, 37 federalnih senatorjev in 33 governerjev. Poleg teh tudi za druga uradna mesta, ki se dobijo ravno pri volitvah.
Država Ohio je volila poleg governerja tudi zveznega senatorja, 23 poslancev ter razne zastopnike v Columbus.
Za Cleveland je bilo napovedano, da bo šlo 430 do 450 tisoč volilnih upravičencev na volišče. Na splošno je bila napovedana 60 odstotna volilna udeležba. V Ameriki v celoti je bilo registri ranih 75 milijonov volilnih upravičencev, napovedano pa, da bo šlo v resnici na volišče le 45 milijonov.
Predsednik Eisenhower se je
kratski poslanski kandidat Wayne Hays, ki je kandidiral v ohijskem okraju Belmont, politično zlorabil njegovo sliko, j Hays je dal Eisenhowerjevo sli-1 ko, poklonjeno njemu, natisniti j v krajevnem časopisju. Predsednik Eisenhower je Haysu brzo-javil, da to ne gre, ker mu je dal sliko le privatno, ne pa v kake volilne namene. Eisenhower je tu-dito pot potrdil, da podpira samo republikanske kandidate, za 18. volilni okraj republikanca Walter ja Hunstona iz Salema.
Volilni aparat stane
Volitve bodo stale okraj Cuyahoga $434,000. Je pač potrebno nadzorstvo nad volitvami, morajo biti na razpolago ljudje, ki dajejo potrebne informacije in ki poleg uradnih oseb vzdržujejo na voliščih red in mir. Ti pomočniki sicer niso drago plačani. DobiU so le $10 dnevne in za nočno službo $12 nagrade. Vendar imajo volitve svojo posebno organizacijo, združeno z izdatnimi stroški.
Napovedala se je demokratska zmaga
Ameriške televizijske in radijske postaje so velik del svojih programov posvetile volitvam in volilnim napovedim. Zlasti so spraševali politične komentator-mislijo. Ti so brezizjemno napoje v Washingtonu, kaj da oni vedovali demokratsko zmago, če bo udeležba kolikor toliko velika. Glede spodnje zbornice so trdili, da bodo imeli v njej demokratje večino 40 poslancev, v senatu pa večino dveh senatorjev. Tudi so bili prepričani, da zadnji napori predsednika Eisenhower-ja ne bodo obrnili ameriškega volilnega razpoloženja republikancem v prid.
V	državi Kentucky sta se dejala za.senatorsko mesto znani demokrat Alben Barkley, podpredsednik pod Trumanom, in republikanec Sherman Cooper, za katerega se je zavzel osebno tudi Eisenhower. Cooper je bil zelo ogilen, Barkley pa se je smatral za nepremagljivega.
Politične napovedi za državo Ohio so bile: Governer Lausche je nepremagljiv. Med kandidatoma za senat, Burkejem in Benderjem, bo šlo precej za enako število glasov, vendar pa je governer Frank Lausche napovedal zmago Burkeja.
V	Wisconsinu, tako so napovedovali, bo republikancem precej škodoval senator McCarthy.
Tudi za Illinois je šlo. Senator Paul Douglas, ki se je potegoval za ponovno izvolitev na demo-
publikancem.
Šlo je tudi za governerja države New York. Na demokratski strani jo kandidiral Averell Har-riman, na republikanski strani zvezni senator Irving Ives. Za Ivesa je v zadnjih dneh volilno borbe nastopil tudi sedanji governer Thomas Dewey. Politično vzeto je država New York važna, ker da pri predsedniških volitvah silno visoko število volilnih mož ki končno volijo kandidate za predsednika republike.
Splošna sodba: če naj obvelja tudi pri teh volitvah ameriška tradicija, da stranka na vladi, če ne gre za predsedniške volitve, navadno izgubi, potem morajo biti republikanci tepeni. Republikanci na dan volitev niso vedeli, kaj se bo zgodilo.
Tudi na dan volitev so volile i izgovarjali ime demokratskega prvaka Ađlai Stevensona. Na vo-lilstvo se je obrnil kot zadnji. Ni bil izzivalen, marveč nadvse stvaren. Prvo je bilo Stevensonu pred očmi, da naj se vsak ameriški dižavljan in državljanka zavedata svojih državljanskih dolžnosti. Močna agitacija Adlaia Stevensona širom Amerike se je predvsem tolmačila, da Stevenson ni opustil misli na predsedniško kandidaturo v letu 1956. Na splošno je smatran kot nesporno najmočnejši demokratski predsedniški kandidat.
JEKLO SE POPRAVLJA
Glasilo ameriške industrije jekla "Steel Magazine" objavlja statistiko o produkciji jekla koncem zadnjega tedna. Po tem poročilu naj bi se kapaciteta produkcije jekla izrabljala na splošno do 75 odstotkov. Jeklu je pomagala oživljena industrija avtomobilov, ki je začela s produkcijo novih modelov, ta industrija pa je ena najglavnejših odjemalk jekla. Na drugi strani je gradbena industrija dala industriji jekla večja naročila. O tej industriji se trdi, da gradbena dela imajo značaj neke relativne stabilnosti.
Krožek št. 1 P.S.
članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so vabljene, da pridejo v četrtek zvečer na redno sejo v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pri-četek ob 7.30 uri. Na dnevnem redu bodo priprave za bazar. Obenem se prosi članice, ki imajo prodajne znamke (Sales tax stamps), da jih prinesejo.
čutil užaljenega, ker je demo-kratski listi, je bil popre je popol-
Ciosbena Matica
PODA OPERO
''MIGNON''
nedeljo, 7. nov. 1954
ob 3.30 pop.
v SLOV. NAR. DOMU. St. Clair Ave.
Vstop.: $1.00: $1.50; $2.00; $3.00 vsi sedeži rezervirani
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and JVlaii in Cleveland and Out of Town (Fo raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): for One Year—(Za eno leto)___________________
For Six Months—C2a šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: l/,a Ivanaao, ii-vropo in druge inozemske države).
tor one tear—(/ju eno leioj----------
tor tiix Months—jeat mesecev;--
J; or Xhree Months—(Za iri mesece)_
-$12.00 - 7.01 _ 4.0li
KrAereii as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office at ^icveiaxm, vino, шшег ше Act, ui congress ol Marca d. la tu.
SJKJNATOR IN POSLANEC
Ш
Ameriški kongres je sestavljen iz dveh zakonodajnih teles: iz senata, kjer sedita po dva predstavnika vsake države; senatorjev je torej 96. Iz spodnje zbornice, ki ima danes 435 poslancev. Ti se volijo iz posameznih držav, kakor je pač veliko število prebivalstvi. Naravno je, da bosta na primer Calif orni j a in New York močneje zastopani, kot pa kaka manjša država, na primer Maine ali Delaware. Število poslancev v spodnji zbornici ni strogo v naprej ali za zmeraj določeno, temveč odloča porast prebivalstva.	-■ .W,.	, j*## ^
Mi vemo, daje senat predstavnik pozameznih držav kot takih. V smislu zvezne ustave ima v njem dva zastopnika senatorja vsaka država brez razlike, bodisi da je velika ali mala, in tudi ne glede na število njenega prebival-
Katero zakonodajno telo ima večjo oblast? Ali senat, takorekoč zgornja zbornica, ali spodnja zbornica, ki se uradno imenuje House of Representatives, torej: poslanska zbornica.
Po načelu enakopravnosti bi rekli, da naj ima vsako od teh zakonodajnih teles enake pravice. Načelno je k vsakemu zakonu potrebna pritrditev tako prvega, kakor drugega. Vendar dejansko življenje ne vidi te popolne enakopravnosti.
Tudi v Veliki Britaniji imajo dve zbornici. Spodnja zbornica je zbornica poslancev, zgornja zbornica je predstavnica britanskih plemičev in se imenuje tudi zbornica lordov. Že pred prvo svetovno vojno je voditelj angleških liberalcev Llyod George silno omejil moč zgornje zbornice. Naslednja leta so oblast te zbornice še dalje krčili. Posebno laboristi. Laboristi imajo celo program, da naj se to telo kratkomalo ukine. Angležem naj bo dovolj samo spodnja zbornica. Po našem mnenju bo že radi tradicije, na katero so Angleži tako navezani, zbornica lordov še ostala, četudi samo še kot senca nekdanje moči in slave. Pri Angležih je torej povdarek na spodnji zbornici. Enako v Franciji, kjer ima zgornja zbornica majhno veljavo. Sicer pa Francija ni kaka federacija, marveč ena država po enakem kopitu, kjer posameznih pokrajin, ki bi imele svojo zgodovino, svoj posebni značaj, itak ni. Morda je tam le malo razlike med francoskim severom in francoskim jugom.
Pri nas v Združenih državah je povdarek na senatorju, senatu, čeprav imata načelno obe zbornici enakopravnost. Senator predstavlja bivšo samostojno državo, kot na primer Ohio. Že ta položaj ga obdaja s posebno glorijo. Tudi naša zvezna ustava mu daje neke predpravice. Senator je voljen za šest let, poslanec le za dve leti. Od senatorja pa se tudi zahteva, da je starejši, kot poslanec, in da biva v svoji državi dalje časa, kot pa poslanec. Sicer mora vsak ameriški zakon iti preko senata. Toda senat ima posebni privilegij, da namreč le on odobrava zunanjepolitične pogodbe, in je torej v praksi nosilec ameriške zunanje politike.
Tudi je dejstvo, da so pomembni zakoni bili rojeff> ravno v senatu. Za emigracijo v Ameriko je važen vse-litveni zakon. Nosi ime po pokojnem senatorju McCar-ranu. Za delavsko socialno zakonodajo v podrobnosti se imamo zahvaliti pokojnemu senatorju Wagnerju. Teh sena torskih imen je polno tudi, ko gre za zakonodajo na drugih poljih. Ali so senatorji bolj aktivni kot poslanci, ali so neka elita, izbrano društvo! Če vzamemo praktični vzgled senatorja McCarthy a: Ali bi bil McCarthy tako splošno znan po Ameriki, če bi na primer ne bi bil senator in bi rogovilil le kot poslanec spodnje zbornice?
Tudi pri preteklih volitvah smo imeli občutek, kot da gre Ic za senatorje in governerje, ne toliko za poslance. In to kljub temu, da smo volili vso spodnjo zbornico in le nekaj senatorjev in governor je v. Vendar pa tudi vemo, da kakor senat, ima tudi spodnja zbornica polno odborov, skozi katere gre ves material, ki naj postane končno ameriška postava. Zakaj se torej o poslancih malo sliši? Ali so manjvredni?	L. Č.
Malo tega, malo onega od krožka št. 3 Progresivnih Slovenk
EUCLID, Ohio—Kakor vidite, smo spet v zimi. Naši vrtovi, s katerimi se tako rade ponašamo, počivajo. Sedaj bomo toliko bolj cenile afriške vijolice in drugo zelenje, ki prav dobro uspeva v stanovanjih, s prav malo truda. Za malo vode, dobimo v povračilo toliko veselja.
Menda skoro Vse že veste, da se nahaja naša predsednica po opravkih v Californiji. Kakor piše, ne ve če ji bo mogoče priti domov do našega bazarja 14. nov. Ker ji je krožek zelo pri srcu, nas vse lepo prosi in upa, da se bomo me potrudile, da bo bazar uspešen. Članice, pokažimo, da se ni motila o nas!
Da boste videli, kako smo srečni v Clevelandu, vam podam del njenega pisma;
"Slovenci so tukaj v San Francisco zelo raztreseni in imajo mnogo več dela za pripravo kake veselice, ker nimajo (razven Prosvete) nobenega slovenskega časopisa. Vsem članom in prijateljem morajo osebno pisati in med znance oddajati oglase. "Slovenski dom" je v bližini, kjer se jaz nahajam, a je bolj majhen. Ko se Slovenci srečajo, se niti ne zavedajo, da ne govorijo svoj jezik (kar sem jim tudi povedala) , to pa radi tega, ker so tako raztreseni med druge narodnosti. V Clevelandu ne vemo, kako smo srečni, da smo tako lepo obdržali svoj jezik in lepe slovenske navade. Šele sedaj občutim, kako se človek počuti domačega tudi v tujini, ako obdrži, kar se je od staršev naučil.
"Zelo pogrešam prijatelje. Enakopravnost in novice iz Cle-velanda."
To piše naša predsednica Mary Kobal.
Pri našem krožku imamo članice, ki so zelo aktivne in vedno pripravljene pomagati na eden ali drugi način, toda ni prav, da so vedno ene in iste za vse. Imamo pa par novih članic, ki so prav pridne, posebno moram omeniti Paulo Miklavčič, ki je pri krožku komaj nekaj mesecev. Ona vzame predmet domov in ga drugi teden prinese nazaj izgo-tovljenega. Takim vsa čast! Nekatere se pa izgovarjajo: Ne znam, sem prestara in sem rajši doma. Le nikar se podcenjevati! Z dobro voljo se lahko vse naredi, samo malo korajže je treba. Precejšnjo število članic je pa obljubilo, da bodo doma same kaj naredile. Nekatere so že prinesle in smo jim hvaležne. Druge pa prosimo, naj prinesejo v sredo
Vabilo na veselico
CLEVELAND, Ohio—Društvo Nanos št. 264 S.N.P.J. bo priredilo svojo običajno letno veselico v soboto, 13. novembra v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Vstopnina je samo. 60 centov za osebo.
Društvo priredi po eno veselico in en piknik na leto, da si ojači blagajno, iz katere more potem kriti stroške. Zato apeliramo na vse članstvo in ostale prijatelje, da se udeležite veselice v obilnem številu.
Odbor jamči, da bo postrežba prvovrstna. Imeli bomo izborno godbo Stanley Mauserja, da se bo vsak lahko prijetno zabaval.
Članom ni treba posebej pov-d ar jati, da je veselica važna prireditev za društvo. To jo še edini vir dohodkov, s katerimi društvo nadaljuje svoje važno delo. Priporočljivo je, da vsak kupi vsaj eno vstopnico in se udeleži veselice. Torej, pozdr avljeni in na svidenje na zapadni strani Cleve-landa v soboto, 13. novembra ob 8. uri zvečer.
Odbor.
večer (nocoj, 3. nov.) na sejo ali pa v četrtek, ko šivamo. Na vsak način pa vsaj do četrtka, 11. nov. zvečer. Takrat bomo morale vse vrediti in določiti ceno za vsak predmet.
Kdo bo srečen, da bo dobil lepo posteljno*pregrinjalo (quilt), delo članic? Oglejte si ga v izložbi Simen's trgovine, 694 E. 200 St. Mrs. Simen je naša članica. V njih trgovini dobite vse, kar potrebujete za dom, družino in tudi vse potrebno za šivanje.
Sedaj vas pa še vse vabim, da nas gotovo obiščete na bazarju 14. nov. Imele bomo na izbero ši-vanih, pletenih in drugih predmetov, rutic in vsakovrstnih predpasnikov. Da ne pozabim potice, štrudelne, krofe, piškote in druge dobrote.
Naša dekleta bodo poskrbela, da ne boste lačni in žejni, Grab-narjevi fantje se bodo pa še bolj potrudili, ker je ravno Martinova nedelja.
Na svidenje 14. nov. pri Progresivnih na Recher Ave.! Vas vabi
Mary Lokar.
Velika proslava v Collinwoodu
CLEVELAND, Ohio—Kar je za društva S.N.P.J. 50-letnica, to je za mladinski pevski zbor 20-letnica. Obe dobi so merodajne kot nekake zlate poroke. Iz vseh predpriprav in zanimanja po Collinwoodu v splošnem se ne da drugače soditi. Mi vemo iz preteklosti, da to pove samo eno: zopet lepe prireditve, zopet lepi užitki!
Vsak dober in lojalen Collip-vvoodčan si je popolnoma rezerviral prihodnje dve nedelji za nikamor drugam kot v Slov. del. dom. Vsakdo ve za svojo dolžnost in nalogo, vsakdo ve, da ob tej priliki se bo znašel prvič med svojo prepevajočo mladino 7. nov. in drugič, na proslavi skupnih društev 14. novembra to je SNPJ—jevcev.
Ne glede iz katerega "firklca" Collinwooda kdo pride, ako bo šel kam, našel ga boš te dve nedelji popoldne v Slov. del. domu. On hoče skupno z drugimi vred pokazati, da je za naš mladinski pevski zbor pod okriljem tega doma, on hoče, da se oddolži na lep in primeren način za vse lepe urce petja, katere mu je nudila ta mladina v svojih 20-letnih koncertih. Ne bo ostal dolžan, ne bo jo pustil na cedilu. Nasprotno, nabil bo vso dvorano do zadnjega kotička tako, da že dolgo tako ne. Tako teče parola med nami danes.
In to je tudi lepo ter spet prikazuje javno tisto lepo čednost ameriškšega Slovenca — vse za našo mladino! Sohdno stoji za teboj, mladinski pevski zbor, vsa naselbina in skoroda vse tja naprej po vzhodnem delu Clevelan-da. Pripravite se dobro, prišli bomo in ti solidno v falangah pokazali, da te imamo radi, da ljubimo tvoje petje, da želimo biti priča lepi 20-letnici—več, da hočemo dočakati 25—in 30-letnico in tako naprej. Mi vsi, ves Collin-wood, vam vnaprej kličemo na svidenje in na obilen vsestranski uspeh, slovenski mladinski zbor v Collinwoodu!
Da, vidimo se vsi skupaj prav gotovo v nedeljo, 7. novembra ob 8:30 popoldne v dvorani Slov. del. doma. Vnaprej kličemo, lepo zapojte vsi skupaj in triumfalen uspeh ob 20-letnici.
Joseph A. Siskovich.
20-letnica
Mladinskega zbora
CLEVELAND, Ohio — Dolgo je že od takrat. Celih 20 let je minilo, ko smo prevzeli Mladinski zbor Slov. del. doma na Waterloo Rd. Bili smo mladi, polni navdušenja. Za naše male smo delali. Da bodo znali slovensko, smo rekli. In trdno smo držali skupaj. Skozi 19 let sem bil predsednik in okrog mene je bila skupina večina skozi ves ta čas, vkljub temu, da so otroci-pevci prišli, odrasli in odšli. Gotovi smo držali vseskozi ter pridobili z novimi otroci tudi nove sotrudnike, ki so zvesto delali za nami v korist zbora.
Kaj smo dosegli? Mogoče ne ogromnih uspehov, vendar čutim, da smo doprinesli k celoti našega kulturnega prizadevanja več kot je vidno, dali smo pevskim zborom pevce, Id bi se drugače nikoli ne zanimali za našo pesem. Že to nam je v nagrado za naše delo, a največje plačilo in užitek je bil, ko smo jih gledali in poslušali njih lepe, čiste glasove, ki so vreli iz njih grl. Iz njih je vrela lepa slovenska pesem, nam pa solze iz oči od ga-notja in navdušenja.
Ob 20-letnici se iskreno zahvaljujem vsem, ki so delali in se trudili, da je zbor preživel to dobo.
Mnogo bivših pevcev je, ki so danes že odrasli možje in žene. Vabim vas, da pridete na našo slavnostno predstavo in videli boste sami sebe, ko ste stali na odru, pet, deset, petnajst in dvajset let nazaj. Ako pa imate že svoje male, vpišite jih k zboru.
Konečno vabim vse prijatelje zbora in mladine, da nas, kakor vsa prejšnja leta, tudi v nedeljo posetite ob slavnosti dvajsetletnice.
Mladinskemu zboru pa želim, da bi obstojal še mnogo let in da bi skupno proslavljali tudi srebrn jubilej—petindvajsetletnico!
John Terlep.
Prispevki pri krožku št. 1 Prog. Slov.
CLEVELAND, Ohio—Mr. in Mrs. Frank Perko sta izročila $25 za umobolnico v Polju pri Ljublani v spomin njune pokojne hčerke Mrs. Amelije Perko-No-vak. Vsoto so darovali prijatelji pokojnici v spomin.
Odbor se vsem, ki so prispevali, najlepše zahvaljuje!
Tajnica.
MRČES NA IjETALIH
Na milijone žuželk in drugega mrčesa se vozi dan za dnem na letalih po vsem svetu ter širi nalezljive bolezni. Tako pravi Svetovna zdravstvena organizacija v svojem zadnjem poročilu. Svetovno javnost je pozvala, naj se začne učinkovito boriti proti tej nevarnosti. Mrčes prineso potniki v letala bodi na sebi ali pa na prtljagi. MrčeS se naseli po kotičkih v prtljažnem prostoru ali v kabinah in se hitro množi. Stenice in uši zlezejo jajčeca celo na zunanji strani letal, na krihh, na krmilu ali na propelerjih. Veter, sprememba temperature in dež jim menda ne škoduje.
Preiskave so pokazale, do ostane mrčes na letalih tudi, ko se spuste na letališča. Svetovna zdravstvena organizacija omenja primer nekega potniškega letala, okrog katerega se je po prihodu na letališče dvigal cel oblak raznih drobnih žuželk. Trupa, kril, krmila in lepa se je držalo vse polno ličink. "Slepi potniki" so navadno razne muhe, uši, stenice in bolhe, ki pomenijo za ljudi, živali in poljedelstvo veliko nevarnost. Celo podgane, miši in drugi manjši glodalci cesto zaidejo v letala.
JANKO N. ROGELJ;
PO 3§=LEIffICI $m
Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. v Clevelandu je že davno zamišljena ideja našega človeka ter tudi uresničena pred tridestimi leti. Osnovala se je na podlagi delniške družbe. Društva in posamezniki so bili delničarji SND. Dne 1. julija 1948 se je reorganiziralo to podjetje v skupno solastništvo. Nekdanji delničarji so sedaj solastniki SND. To je omogočilo, da se je pričelo odplačevati povračila na investirani ali posojeni denar. Ta povračila niso dividende, ampak samo povrnitev vloženega denarja. Tu ni več govora o delnicah, delničarjih in dividendah. To je stvar preteklosti.
Slovenski narodni dom je nakazal prvo desetodstotno povračilo. Če bodo razmere ugodne bo direktorij v prihodnjih treh letih nakazal še tri taka povračila ali denarne povrnitve, in takrat bo vsak solastnik v celoti odplačan z ozirom na njegov vloženi denar. To^se pravi, da SND ne bo dolžan niti svojim solastnikom, a vendar ostane še last istimi.
To je ustanova, pri kateri ni nihče izgubil dolarja, katerega je ponudil v skupno pomoč do uresničenja zasnovane ideje. Zato je priporočljivo, da spoznate značaj tistih ljudi, ki so gradili to narodno stavbo v slovenski naselbini.
Kdo so ti solastniki Slovenskega narodnega doma ? Ali niso vsi zvesti in odkriti ameriški državljani že dolgo, dolgo let? Na svoje pridobljeno državljanstvo so ponosni. Cenijo in spoštujejo to posebno pravico ali privilegij. Oni so državljani velike in naklonjene ameriške republike. Svojo državljansko pravico in dolžnost izvršujejo v duhu tiste ameriške svobode, ki jim je dala kruha in prostora za pošteno in iskreno življenje. Zelo so hvaležni tej novi zemlji, v katero so prišli ponižani in razžaljeni "s trebuhom za kruhom," in katera jim je dala tisti kos kruha, katerega ni bilo na mizi njihove rodne zemlje za časa tiranske Avstrije. Z đ'o-motožjem in trpljenjem so se prebijali skozi dobre in slabe čase, vsak si je moral pomagati sam, ker ni bilo pripravljene in obložene mize. Prišli so v to novo deželo radi slabih kmečkih in delavskih razmer, prišli so skromni in vdani, da si pomagajo do boljšega in srečnejšega življenja. Ko so z zaželjeno in praznično radostjo sprejemali oboževano ameriško državljanstvo, so često-krat slišali prikupljive besede modrega ameriškega , sodnika: Sedaj ste ameriški državljani. Ne pozabite svoje narodnosti. Povežite oboje v trajno in trdno so-čustvo do vaše lepe zemlje onstran morja in do adoptirane nove domovine—Amerike.
Slovenska zemlja je lepa in ne-pozabljena; topla slovenska beseda je čudežna in zdravilna; pozdravi našega človeka, ki naglasa in čestita že dolgotrajnemu slovenstvu v Ameriki — je tudi neprecenljivo priznanje vsem onim, ki so kot dobri ameriški državljani in kot zavedni Slovenci v Clevelandu postavili naš Slovenski narodni dom.
Samo oni to čutijo in doumeva-jo, ki so v desetletjih trpljenja m samozatajevanja vse to doživeli. Tako gledajo na svoje življenje naši stari pionirji, ker imajo v sebi dolgoletna izkustva in globoke usedline ameriškega doživetja. Vse to se ne'doživi v enem letu, dveh ali treh; ne, ne, šola življenja je daljša, dozori-tev človeškega značaja ne pride preko noči. Živim med temi ljudmi že preko štirideset let, videl sem jih nasmejanih obrazov pri kozarcu pijače, gledal sem jih v duševnih motnjah; prisluhnil sem strastnim izbruhom besed, ko je bilo treba odločilnega za-
ključka. Vse to se prevedrili zreli možje, malički so dostojno stopili na stran, da je šla pravica in resnica mimo njih nemoteno. Imamo še nekaj izgubljenih sinov, ki včasih ne vedo, kaj delajo, pa na-glašajo najnižje globine človeške pokvarnosti. Toda značajnost našega naroda zavrača take zakotne pojave ter iste kaj kmalu tudi obsodi. Tako razčlenjevanje so poznali tudi solastniki SND, sc istega premišljeno in modro posluževali, da so si vtirali pot do uresničenja svoje ideje, do postavitve Slovenskega narodnega
doma v Clevelandu.
*
Očarljivo so zvenele tople besede našega pesnika Ivana Zoi-.mana na banketu SND v Clevelandu, ko smo praznovali 30-letnico. Kakor glas srebrnih zvončkov so donele. Nepopisno lepa je bila njegova slovenska beseda, odbrana in zaokrožena, ki je osvajala vsa čuteča slovenska srca, duševna hrana, katero tako pO' grešamo, odtrgani od svoje rodne zemlje.
*
Kako prepričevalno se je glasila beseda prvega predsednika SND, doktorja F. J. Kerna, ki j^' starosta našega slovenskega rodnega uresničevanja v Clevelandu. Koliko samozaupanja паШ je doprinašal iz preteklih let, je oral ledino za naše narodno zavetišče.
"i*
V besedah urednika "Enakopravnosti" V. J. Grilla smo vide i dragocene kulturne doprinose, k' so bili mogoči le v postavitvi šega SND. Prikazal nam je bog&' to 30-letno zgodovino našega hrama iz svojega dolgoletnega i^ kustva in uresničevanja. Zaključeval je svoje pripovedovanj® tako žaojstersko in očividno, ka' kor bi povezoval vse izrečene b®' sede na tem banketu v neroinlJ^^ in sočen šopek pravega in zdravega slovenskega cvetja v noVi domovini—Ameriki.
Bil je to lep in nepozaben ve čer.
se
KAKO VOZIMO
V Zedinjenih državah so ^ nedavno mudili prometni in po cijski zastopniki Belgije, Brjt^ nije, Danske, Francije, Nemčij®' Nizozemske, Italije, Norveške' Švedske, Švice in Turčije, dvamesečnega potovanja širo ^ te dežele so skušali ugotoviti, ko ameriški avtomobilisti voZJj^ svoja vozila, kako upoštevaj prometne regulacije in kako po cija skrbi, da se regulacije up števajo.
Pred odhodom so na vprašaoJ^ zastopnikov Ameriške bliske organizacije izjavili. ameriški avtomobilisti na sp^ no zelo dobro vozijo; da so
žefl-
ske voznice boljše od moških, avtomobilisti upoštevajo reg^ cije in napise, ki regulirajo njo; da so vljudni in potrpet P . Na drugi strani pa so evrop^^^ eksperti mnenja, da imamo v deželi vse preveč napisov ob stah, ki določajo dopustno no, opozarjajo na krivulje lO ko dalje; vmes pa se . "^2-reklamni napiši, kar moti nika. Avtomobilisti ne va^ču^^^ z gasolinom in malokateri ^ sam popraviti male nedostat Evr6pi so motoristi mnogo ^
i navezani nase in svoje
znanj®'
- • ml kC' Ameriki mnogi policisti san
si jo prometne regulacije, ka
upoštevanje bi morali zah
od drugih.
—NEW ERA, glasilo



ENAEOFRAVNOei!
STRAN 3
BESEDA O POTEH PO GORAH
Baron Žiga Zois je začel pred približno 170 leti prvi utirati po-v naše gore, da so znanstve-liki lahko pričeli raziskovati čarobni gorski svet, kjer jih je posebno prevzela čudovita lepota krasnega cvetja in jih. zaposlo-z večletnim študijem. Za temi so iz potrebe nadaljevali Sorska pota pastirji, drvarji in '^darji. Ko so ti "prvopristopni-pregnali strah pred vražami, Maščevanji in grozotami v go-r&b, So šele začeli zahajati tja planinci. Stalno in vedno bolj se Je stopnjeval obisk planin, tako *^3. danes že lahko govorimo o Množičnem obisku. Planine so objele in priklenile nase človeka ® svojo privlačno silo, s svojo Mogočnostjo in tajnostjo tako Močno, da zahajajo tja z Ijubez-^^]o že vsi sloji, mlado in staro.
planinstvu je nujno po-
trebno troje. Prvo je čut za lepoto narave, ki vzbudi ljubezen do gora, drugo in glavno so pota, ki pomagajo, da gornik sploh more dospeti na goro, na tretjem mestu so šele planinske koče, ki nudijo planincu zavetišče. Iz tega sledi, kako važno vlogo imajo gorska pota in kako lepa in plemenita je naloga onega, ki skrbi za orientacijo in varnost v obširnem, tako raznolikem in zanimivem, a obenem tudi nevarnem, prepadnem gorskem svetu. Da je hoja po planinah varnejša in da je sploh omogočen večini ljudi pristop na visoke in prepadne grebene, je človek goro nekoliko ukrotil. Začel je zabijati v skalo železne kline in nanje pritrdil jekleno vrv, da ga varno pripelje preko vrtoglavih brezen. Pred sto leti se je začela prevzaprav šele prava doba nadelave, zavarovanja in

BE CAREFUL WITH OIL STOVES 1
Oil stoves can be dangerous if not used correctly. They should always be kept clean. Don't wait-have them fixed immediately if they are not working properly. Make sure the stove is turned on and off according to the directions. Also follow the instructions when refilling with clean oil or kerosene. If you gamble with fire — the odds are against you!
DON'T GIVE FBRE A PLACE TO START! ©
označevanja ali markiranja potov po naših planinah. Prvi pionirji ali po našem izraženo markacisti so bili Bohinjci, Moj-strančani, Trentarji, prof. Fris-chauf, Jakob Aljaž, dr. Tomin-šek, Knafeljc in nešteti nepoznani navdušeni planinci po vsej obširni, tedaj neokrnjeni slovenski domovini. Skoraj vseh teh tedaj nadelanih potov, razen nekaj bližnjic in izboljšav, se poslužujemo planinci .še danes. Ogromno delo so izvršili naši predniki v gorah, ko so prepredli vse naše planine na gosto s stezami in zavarovanimi potmi.
To zapuščino danes skušajo ohraniti in skrbeti, da ne propade—naši markacisti. V pravilih planinske organizacije je zapisano, da mora obstajati pri vsakem planinskem društvu marka-cijski odsek, ki ima nalogo skrbeti in vzdrževati v svojem območju za gorska pota. Večina društev se zaveda te dolžnosti. Žal jih je pa tudi precej, ki se trudijo le za rentabilnost svojih planinskih koč, pota pa zanemarjajo. Ne moti jih prav nič, da planinci, ki jim prinašajo dobiček v koče in so upravičeni do dobrih in zanesljivih potov, stre-
V NAJEM
2 lepi opremljeni sobi
SE ODDA V NAJEM MOŠKIM ALI ZAKONSKEMU PARU. VSE UGODNOSTI.
Vpraša se na 4536 WARNER RD.. DI 1-3832
Stanovanje v najem
ODDA SE V NAJEM 4 LEPE SOBE.
Vpraša se na 1165 East 58th Street
HIŠE NAPRODAJ
Pasnow Ave., od E. 185 St.
Lepa hiša za eno družino. 5 sob, klet pod vso hišo. Gorkota na plin, beneški zastori in preproge. Garaža za dva avta in dovoz. Cena $15,900.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
sajo vso slabo voljo in jezo nad njimi in nečastno govorijo o njihovih razpadajočih poteh. Če takih društev že ni sram pred onimi, ki vzorno skrbijo za pota in markacije, kar jim planinci vsi srečni z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo priznavajo, bi se morali vsaj zavedati odgovornosti, kajti zanemarjena pota so velik povod za nesreče v gorah.
Ker planincem večinoma niso vedno znani delokrogi planinskih društev in da bodo vedeli, katera pota so v dobrem stanju in markirana, ter da se ne bo delala krivica delavnim društvom, bo v začetku prihodnjega leta objavil Planinski vestnik članek z naslovom: "Pregled dela na gorskih poteh v letu 1952," kjer bosta prikazana trud in tudi brezbrižnost planinskih društev. Bati pa se je, da to ne bi privedlo do jasnosti, ker ima Planinski vestnik žal še vedno premalo čitateljev oziroma naročnikov. Če približno seštejemo vse obiskovalce gora, ki so se letos vpisali v spominske knjige po planinskih kočah, in prištejemo še one, ki se niso vpisali, dobimo številko 150 tisoč, in če pomislimo, da šteje Planinska zveza Slovenije 50,000 članov. Planinskega Vestnika se pa tiska le 6000 izvodov, nam je jasno, da je naklada Planinskega vestnika prenizka. Upamo, da se bo prihodnje leto, ko bo vestnik prinašal v vsaki številki razen zanimivega in poučnega gradiva še kot prilogi po dve krasni planinski sliki, tiskani v bakroti-sku, število naročnikov gotovo dvignilo na 10,000.
V priznanje in pohvalo delav-lavnim naj povem še naslednje; Planinsko zvezo Slovenije so stala letos pota 600,000 din, razdelila je 2 km jeklene vrvi in 900 klinov, planinska društva so prispevala sama lepe zneske, in
če prištejemo še vrednost prostovoljnega dela, dobimo 400,-000 dinarjev, to se pravi, da so planinci investirali letos v gorska pota 1,000,000 din. Zato so kljub nedelavnosti nekaterih planinskih društev mogočno peli po pobočjih in grebenih naših gora udarci kladiva, odmevali so zvoki krampa in lopate, težkih kladiv, ki so drobila skale, in tudi ostra sekira je dobro trebila skrivenčeno ruševje in od divjih plazov častno padle stoletne stražarje gora—macesne. še imajo naši predniki, prvi utiralci potov po gorah, dobre naslednike. Mladina jih skuša posnemati! Stari stebri planinstva pa so mladini učitelj in vzor. Navajam le dva taka primera. Prvi je Stane Lušin, mar-kacist planinskega društva Črnomelj. V letu 1952 je obnovil, markiral in opremil s kažipot-nimi tablicami po deset kilometrov dolga pota Beli krajini, ki že 25 let niso bila popravljena. Vse orientacijske tablice je napravil sam. Če bi imela vsa planinska . društva take markaci-ste, bi bila gorska pota v nekaj letih lahko vzorna. Drug tak steber je star, ves osivel izkušen in navdušen gornik Lovro Planina, ki je markacist pri planinskem društvu Škof j a Loka. Na vsem obširnem področju, iz-vzemši od Podblice na Jamnik do Krope, je popravil vsa pota, očistil od plazov polomljeno drevje in obnovil zaradi slabe barve obledele markacije. Po gorskih senožetih, kjer ni drevja ali skal, jo zabijal kole in namestil veliko število tablic.
A. B-j.
'—Ljudska Pravica
PRVI ALUMINIJASTI MOST NA SVETU
Aluminijasti most čez reko Saguenay v bližini mesta Arvida pri Quebecu v Kanadi je prvi aluminijasti cestni most na svetu. Most, ki se v drznem loku vzpenja čez reko, je svoj čas vzbudil veliko pozornost strokovnjakov, kajti tu je industrija aluminija prvič posegla na področje, kjer so dotlej uporabljali izključno jeklo.
Arvida most je glede gradnje in rešitve postavljenih problemov še vedno brez tekmeca na svetu. Gradnja tega mostu je graditelje postavila pred mnogo novih problemov. Tako n. pr. niso smeli greti aluminijastih plošč čez 180 stopinj Celzija, ker bi sicer izgubile na trdnosti. Tudi gradnja drznega mostnega loka, dolgega 85.5 metra, je zahtevala nove prijeme. V dveh letih, odkar je zgrajen, so nd, mostu izvršili mnogo merjenj, s katerimi so strokovnjaki hoteli pokazati, kako se mostovna konstrukcija drži pri raznih obremenitvah in temperaturah. V zadregi niso bili ne za eno, ne za drugo. V bližini mosta je eno izmed podjetij velike kanadske industrije aluminija Alcan in njeni natovorjeni kamioni so most stalno močno obremenjevali. Razlike v temperaturi, ki se menja od—40°C do -f40°C, so imele za posledico veliko raztezanje in krčenje aluminijastih delov mostu, ki so jih na ta način mogli opazovati v velikem obsegu. Aluminij se razteza dvakrat močneje od jekla, zato so pri gradnji morali vse konstruktivne aluminijaste dele mosta še
posebno premišljeno in točno izračunati.
Arhitekti in inženirji z vsega sveta, ki so si v teh dveh letih ogledali most, so zelo občudovali izvedbo mostne konstrukcije in njegovo lepoto. Mostni deli' so zakovani in ne varjeni kot pri jeklenem mostu. Vsi obiskovalci so bili mnenja, da je most še danes, po dveh letih, kot nov. V nasprotju z jeklenim mostom, pri katerem je vzdrževanje skozi daljšo dobo bolj drago kot sama gradnja, pri aluminijastem mostu ni potrebno nobeno barvanje. Tudi aluminijasti most pri Arvidi je potrdil že prej dobljene izkužnje v gradbeništvu in ladjedelništvu, in sicer to, da se večji stroški pri gradnji konstrukciji iz aluminija obilno izplačajo. Velika zasluga graditeljev tega mostu je tudi v tem, da so gradbenikom dali praktičen primer uporabe aluminija na tem področju gradbeništva, v mostogradnji. O tem se je dobro izrazil po ogledu mostu neki znan arhitekt, rekoč: "Tako se dela! Zgradi most in dokaži ljudem, da se da napraviti!"
—Ljudska Pravica
Oglašajte v Enakopra^osti
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
America Needs Farmers in ttie Ground Observer Corps!
HERE S WHY...in the event of
World War III, we must assume that the Kremlin will strike first, fast . . . and without warning.
They can strike now, today, tonight, with about 1000 heavy bombing planes, which can reach any part of the United States.
.......

Our Air Force, Anti-Aircraft and Radar units are alerted to this danger—but they need your help to do the job,
because our Radar has maximum effectiveness only against high flying planes.
As farmers, our stake in National defense is just as big as that of people who Hve in the city. Consider the effect of large scale bombing attacks on your major market areas.
Your light, power and other utiUties might also be destroyed, and transportation disrupted. Markets for your crops would be inaccessible. And suppose they polluted the water, what would happen to your crops, your cattle, and most of aU, how would your family live?
Join the 300,000 patriotic citizens now serving in the Ground Observer Corps. Volunteer to serve 2 hours a week as a civilian plane spotter and earn the right to stay free! Wake Up! Sign Up! Look Up! America needs farmers in the Ground Observer Corps.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoM 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118


PREPARE YOUR HOWE AGAINST DISASTER!
YOUR DRU6 COUNTER HAS OmCiAl DiSASTKR fSPSr.AtO SlUBW'"-

"t
J'« 1 * ' -'*"1 ^ ' ' "» 'p,'
PHIL MOGILNIKAR
prijazno vabi vse svoje prijatelje in odjennalce, da pridejo in si ogledajo krasne NOVE MODELE 1955
ADMIRAL
TELEVIZIJSKIH APARATOV
Toledo Group Wins Top Prize
In Carol Lane Safety Awards
Admiral
Senstel
GIANT21TV
wtrii Printed Robot Qiassis
(made by revolutionary new mots-production machines that build TV sets automoHcally)
TOP GROUP PRIZE in the 1954 Carol Lane Awards for Traffic Safely wa» presented lo the Woman's Traffic Council of Toledo, Ohio, at a special luncheon on Oct. 19 in Chicago. Mrs. Mildred ■ Meyers Bin/.er, president, at right, is shown receiving the award from Carol Lane.


HERSCHEL D. NEWSOM
Mait«r of th« Notional Grange
Keep your eye on the sky in the
GROUND OBSERVER CORPS
JOIN TODAY—Wrilo or phone —Nomo and oddress of Civil Defense Director—Toiephono No.
Contributed o« o puSlic service by
ENAKOPRAVNOST
Ш
Wmh9 Ut9 t
S-i}sn Op f Looh L\3 !
For an outstanding record of traffic safety activities and achievements, the Woman's Traffic Council of Toledo, Ohio, was presented with the top group award in the 1954 Carol Lane Awards for Traffic Safety at a special lunchcon on October 19 in , Chicago.
Mrs. Ivy Baker Priest, Treasurer of the United States and a member of the board of judges for the Carol Lane Awards, was the principal speaker. The award, a $1,000 savings bond and a bronze safety statue, was presented by Miss Carol Lane, women's travel director for the Shell Oil Company and the individual for whom the awards are named. Mrs. Mildred Meyers Binzer of Toledo, president of the Woman's Traffic Council, received the prize in behalf of her organization.
The Woman's Traffic Council, composed of 123 women's clubs with a membership of 15,000, was cited for making Toledo safety
conscious through a wide range of outstanding projects, inciud-int,' support for the establishment of the Toledo Traffic Safety Commission, a city-wide safety rally and numerous individual club programs.
The Carol Lane Awards arc the only national awards recognizing the accomplishments of women in traffic safety work. Originated by Shell Oil Company, thoy are administered by the National Safety Council through a grant of the company.
The formation of the Woman's Traffic Council last year was spurred by the announcement qf the 1953 winners of the Carol Lane Awards. Thd council's first venture was the city-wid(i safety rally hold in the Sports Arena, May 6, 1953.
Other accomplishments of the group included a city-wide safety rally, a jay walkers campaign, a women drivers clinic, an Armistice Day parade and a safety speakers bureau.
at this low, Low Price
4

The Nassau Ebony Finish

•	Polnih 270 kvad. incev v slikovnem tubu—20% večji kot redni 21"—"Aluminizirana" mreža za dvakratno
boljšo razločnost!
•	Močan nov "Prtnted" ROBOT šasi z polno opremo 18 tubov!
•	Kabinet' s polno тгежо "prihrani prostor"—3" manj globok od spredaj do zadaj—5" manj od vrha do tal!
Dobi se tudi v krasni mahogani barvi in čudovitih blond hrastovih liniših (nekoliko dražji). Podloge iz enakega finiša, če želite, so ekstra.
— LIBERAL TRADE-IN ALLOWANCE
QUALITY At A PRICE—EASY TERMS '
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH. Prop.
IVanhoe 1-8268	163Ci5 Waterloo Road
STORE HOURS: Monday, Thutedpy, Fndaiy^T-S, A.!^. to 9; P.M., Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday'A.M. to 12 Noon
STRAN«
~~ ENAKOPRAVNOST
France Magajna
Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
BiH..
(Nadaljevanje)
Fameljci pridelajo sami nekaj vina, a le malenkost. Zaradi tega tudi ne morejo biti dobri kletarji. Kranjčev Jože je na primer imel samo en sod, pa še ta je dišal kakor neoprana zeljnata kad. Trgatev je tu, kako bi ga neki mogel siromak očistiti, da bi ga rešil hudega ozlovskega parfema? Jože je vedel, da vsi ljudje vse vedo in zato je poizvedoval. Najbolj ga je poučil neki strojnik iz bližnjega rudnika.
"Ti stresi vanj pet kilogramov kalcijevega karbida, nato pa še škaf vode in veho močno zabij! Karbid bo ves duh pobral!"
Točno tako je naredil Jože. Za-treskal je veho, da se ni mogla ganiti, in trkljal sod sem in tja po dvorišču. Jože je med delom sanjal o sladki kapljici in se zaljubljeno oziral na latnik.
"Brrrzuum!" je zagrmelo. Jože je zletel na bližnji kup gnoja in se tam začudeno oziral okoli. Soda ni bilo nikjer. Razletel se je bil kakor atomska bomba in pošteno razdelil svoje doge po vsej vasi. Jože je po čudežu ostal nepoškodovan, le obrvi mu je posnelo in klobuk mu je odneslo v sinje višave. Sodov duh je pa le temeljito odstranil.
Izrednih posebnosti vam Fameljci ne morejo pokazati. Glavna atrakcija sta dve veliki luži. V obeh se v poletnem času vsak večer vršijo prekrasni žabji koncerti. Vstopnine ni nobene. Vsakemu tujcu je vstop prost. Nikakor pa ne smete vzeti Famelj-cem v misel te glasbe. Tudi besedice "krota" ne smete izgovoriti v njihovi navzočnosti. Vse to pa spada pod krajevno tajnost, ki je ne smemo razširjati po svetu. Iz krajevnega zgodovinskega arhiva razvidimo, da so zelo malo časa živeli tisti, ki so neprevidno prekršili ta nenapisana pravila. Zdravniška spričevala kažejo, da £0 taki najprej dobili lepo zbirko fameljsih brc in bunk; potem, ko so jih Fameljci še nekolikokrat preopicnili čez glavo, so dobili zamotan je črev in to jih je navadno ugonobilo.
Še nekaj ultra-modernega imajo Fameljci—lastnega Edisona, ali pravzaprav najnovejšega Wrighta. To je domač izumitelj, ki se ukvarja izključno z izdelovanjem modernih letal na reakcijski pogon. Prvo je bilo zgrajeno v domačem skednju. Zaradi pomanjkanja osnovnega kapita-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Adults need ЗУг or 4 room unfurnished apartment. Good location. N. or N. suburbs. Moderate rental.
GReenleaf 5-5809
la se graditelj ni mogel poslužiti duraluminija in si je zato raje postregel z borovimi hlodi, ki jih jo lastnoročno obtesal. Vse precizne instrumente mu je sproti ustvarjal kovač iz Britofa. Delal jn v strogi tajnosti, ker ne gre, da bi se tuje dežele takoj sprva okoristile z važnim izumom. Ko je bilo letalo gotovo in bi ga morali preizkusiti izven skednja, so se šele pokazale njegove "reakcijske" vrline. Na noben način ni hotelo iz skednja; ne vlečenje in ne pehanje ni zaleglo nič. Nepoklicana vaška komisija je potem dognala dvoje: prvič, letalo zato no gre iz skednja, ker so vrata preozka, in, drugič, letalo je preširoko za tista vrata. Zdaj je bila rešitev lahka: podreti pročelje skednja ali pa letalo razžagati na male dele. Graditelj se je odločil za drugo alternativo in zato je naslednjo zimo imel dovolj drv za kurjavo.
Z drugim letalom je bilo nekaj več uspeha. Preden je graditelj zabil prvi žebelj vanj, je že doseglo skoro tisoč metrov nadmorske višine. Grajeno je namreč bilo tam pod sinjim nebom na visoki planoti Vremščice. Tam je mnogo prostora in tam ne najdeš zlepa preozkih skedenjskih vrat. Tudi tu je čudežni stroj pokazal neverjetne reakcijske''vrline—niti v burji se ni hotel ločiti od matere Zemlje. Njena materinska privlačnost je bila nepremagljiva. Pozneje se je zgodilo nekaj nepričakovanega — letalo je kar samo od sebe izginilo. Mnogo je ljudi, ki trdijo, da so ga pastirji z velikim vriskom odvlekli v Voice in ga tam razdejali. Moje osebno mnenje pa je, da se je letalo, ko ni nihče gledal, samo dvignilo in odletelo naravnost v stratosfero, kjer je najbrž še danes.
Zaradi težkih povojnih prilik je strmoglavska industrija v zastoju, pa se bo gotovo znova razgibala, ko bo naš kovač dobil železa za žeblje in druge delikat-ne pritikline.
Na periferiji Vremske doline imamo še tri male vasice, ki so vse naše in jih ne smemo prezreti.
Zavrhek, ki se bo s svojim premogovnikom "Timav" že sam pravočasno proslavil. Skozi Zavrhek gre cesta, ki vodi na Barko, v Podgrad, na Misliče in druge visoke kraje.
Gornje Ležeče, kjer bivajo sar mi "ajzenponarji" in so zato zelo ponosni. Saj pravi narodni pregovor: "Ajzenponar" to je mož, kjer se usede, tam je uš!"
Najskromnejša vas med vsemi so pa Goriče, čeprav jim pravimo "vi." Vsi Vremodolci se radi pobahamo s sadjem, le Gori-čani se ne morejo. Edine "sadne vrste," ki pri njih dobro uspevajo, so dren, comus mas., corniolo in dogwood!
Ne gre, da bi pozabili še petero mlinov, ki samevajo ob naši Reki, pa so le polnomočni državljani Vremske doline.
Če začnemo šteti od spodaj, je prvi na vrsti "Podfameljski." Ta
JUST ARRIVED
PAUL PETERSON'S LODGE
ROUTE 14, CRYSTAL LAKE
# Your host, PAUL and SYLVIA PETERSON, proudly announce the opening of their new restaurant serving the same fine food and drink as Chicagoland customers have been enjoying at the EVERGREEN'S in Dundee and the SUPPER CLUB in Palantine,
For Reservations Phone CRYSTAL LAKE 125
čepi v grapi sredi skalovja in ima lep razgled proti nebu. Ker je le privesek Famelj, ga bomo pustili v miru, da se mu ne zamerimo.
Drugi je "Podškofeljski," ki se še bolj drži svoje vasi in se ne dolgočasi. Tudi v tega ne bomo vtikali svojih nežnih nosov.
Tretji je Dučev v Loki. Ta pa že toliko sameva, da ga moramo postaviti na dlan. V poletji; je tuja jako prijetno in idilično in пг stotine Tržačanov se je že kopalo za njegovim jezom. Marsikdo od njih je tudi utonil in kazal potem iz vode zadnjo plat, kar je treba ostro obsojati. Pozimi pa, ko se sonce mesece dolgo skriva za brkinskimi hribi, je v osojni Loki strašen mraz. Pravi vremski Verhojansk je to. Če ob takem času vprašate Dujčeve, koliko je pri njih pod ničlo, vam bodo mirne duše povedali, da je štirideset ali petdeset. In niti ni odveč pretirano to.
Četrtemu mlinarju navzgor pravimo "Jesih." Tako ime bi v teh sušnih letih mor-ali imeti vsi naši mlinarji. Mletve je malo in se zato držijo nepopisno kislo. Ker je Jesih pravi Gornje-vremec, mu rečemo le Tone, kajti na ime "Jesih" včasih neprijetno reagira. Tone ima svetovno politiko v mezincu in, ko boste prihodnjič prišli k njemu, bo potegnil iz zadnjega žepa zemljevid in vam točno razložil, kako stojijo šance. Vselej in vsega mu seveda ne smete verjeti, ker le prerad koga naplahta. Marsikdo, ki v normalnih časih pripelje k njemu mlet, zaželi, da bi si med čakanjem nalovil v Reki rib, da bi potem doma napravil iz njih veliko ribjo gostijo. Tone je dober človek in mu trnek posodi takoj. "Kaj pa naj za vabo nataknem nanj?" vpraša nepoučeni mož s Krasa. "Ja," pravi Tone in se popraska po topem nosu, "po-
ZA ZDRAVJE KUPITE
SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ
samo $1.00 za škatljico pri
TIVOLI IMPORTS
6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5296
Pošiljamo tudi po pošti
Išče se priletno dvojico
že na pokojnini, ali pa samo moškega ali samo žensko, da bi oskrbovala okoli doma. Dobi prosto najemnino, elektriko in klet. Za naslov se poizve v uradu Enakopravnosti.
HE 1-5311
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite *i najboljše tablete prof glavobolu v naii lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Kadar nameravate
kuplfi ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
Dva pogrebna mavoda
Zrn
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
pe
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokUiil«
lAtfSONS
■М1м>М*«
»ttđšt-a*
strvi se lovijo samo na želod." Resno se drži Tone in resne so njegove besede. Možakar s Krasa čepi ure in ure ob vodi in moči v njej to hrastovo seme, da bi skoro pognalo klice. "Ja," pojasnjuje Tone pozneje, "ni to pravi dan. Ko bi bil 'ta pravi dan,' bi postrvi skočile na breg, bi mahale prijazno z repi in se muzale
okoli nog ter prosile želoda."
*
Majhen kilometer više je pa "Fužinarjev" mlin. V davnih, časih je bila tu fužina, pa nihče več ne ve, kaj so cvrli v njej, najbrž "peglo." Za časa pokojnega Urbana, ki je davno pred mojim rojstvom udaril s podkovami in so naselil med krte, in gotovo tudi že prej so Fužinarji močno sloveli po svoji farmacevtski specia-lit.eti, ki so ji pravili "flajšter." To je bil obliž domačega izuma, ki je bil tedaj prav tako znamenit kot današnji penicilin. Glavna sestavina tega medikamenta je bila smrekova smola, kar je umevno, ker bi se obliž drugače ne hotel prilepiti na bolno mesto. Ostale zdravilne primesi so pa bile rodbinska tajnost, ki se je pa v preteklih desetletjih izgubila in je danes nihče več ne pozna. Ta čudovita "arcnija" je ozdravila vse bolezni—od kurjih očes pa do kronično zastarelih davkov. Kdor je imel kašelj, si je prilepil na
usta Fužinarjev obliž, pa ;ii kaš-Ijal več. Če je kdo bolehal na hemoroidih, si je kar "prilimal" flajšter na južno pobočje hrbta. Na notranji strani se je obliž pii-Icpil h koži, na zunanji pa k hlačam. Nastala je tako čvrsta utrdba, da ni mogel noben bacil več sem ali tja. Zaiadi pomanjkanja kisika je morala bolezen od-jonjati.
Do prve svetovne vojne smo imeli med četrtim in petim mlinom še enega, ki smo mu pravili "Staramavšnik." Pred dobrimi sto leti (1826) je tedanji mlinar napravil tukaj strašno vlažno smrt. Ker je dogodek za zgodovinarje zelo važen, ga hočem opisati v vseh resnih podrobnostih.
Škocijanska jama, ki požira našo Reko, ima izredno dobra prebavila. Vsako leto pogoltne ogromne množine topolov, vrb, jelš in vseh mogočih vrst lesa in vse lepo prebavi brez vsakih motenj. Ampak takrat, pred stoletjem, ji je Reka dala le prevelik grižljaj. Nanosila ji je toliko iz-ruvanega drevja, toliko hlodov z reških žag, toliko mlinarskih stranišč in svinjakov, da je siromašna jama morala dobiti zapeko. Ko boste prihodnjič posetili Škocjansko jamo, vprašajte o tem vodnika. Povedal vam bo letnico tiste silovite povodnje in pokazal vam bo znamenje, do kje
jo voda takrat segla. Ko bi Ško-1 cijanci tedaj imeli pri rokah le-i karno, bi jami moida znali kaj j pomagati. Stresli bi vanjo na primer vrečo grenke soli ali kalo-mela. Gotovo bi se počutila tudi olajšano, če bi ji na onem koncu v Stivanu pri Devinu napravili temeljit klistir z "žajfnico." Rici-novo olje in še marsikaj drugega bi ji koristilo. Zal, pred stoletjem niso bili ljudje tako pametni, kot smo danes mi. Jama je zbolela na zapeki, imela je davico in ni mogla več požirati.
Posledice so bile hude.
Trmoglava Reka je brezobirno I pošiljala svoje velikanske mno-I žine vode jami, ki jih—vsa bolna ; in drhteča—ni mogla več spre-j jemati. Kaj zdaj? I, kaj! Voda je bila le malo časa v zadregi. Začela je plezati po pečinah navzgor in se vračati po strugi nazaj. Struga je bila ponekod ozka, ponekod pa ne in, kjer ni bila ozka, se je razlila na levo in desno in iskala prikladnih prostorov. Mlin za mlinom je obkolila in pokrila, ni pa mogla pri prvih mlinih zasačiti mlinarjev, ki so znali pravočasno odnesti pete. Škoda! Ko je vodni nastop odsegel Staramavšnik, se mlinar še ni zavedel.
kaj mu preti. Zavedel se je sicer limalu, a takrat je bilo že prepoz-no-7-voda ga je bila obkolila-Umaknil se je v prvo nadstrouje, a tudi voda je našla pot tja. Zlezel je na podstrešje, ali voda se tudi te višine ni prestrašila. Prebil se je na streho. Od tam je ^e videl ljudi iz bližnjih vasi, ki so mu z oddaljenih bregov prij^' teljski mahali s klobuki.
(Dalje prihodnjič)
2~PRILETNI VDOVI.
ENA ZAPOSLENA, ŽELITE DOBITI V NAJEM ENO ALI SOBI S KUHINJO, V COLLliN
WOODSKI NASELBINI. Kdor ima za oddati naj sporoči na PO 1-6654
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 1-3113
New Carpet Design rrorn Ancient Egypt
V SPOMIN
ob drugi obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga, mama, stara mama in prastara mama
FRANCES FABEC
rojena-SEDMAK Zatisnila je svoje mile oči dne 3. novembra 1952.
■ Soproga draga, mama mila več ne čuje Tvoj se glas,
leti dve sta že minuli,
odltar Te več med nami ni.
Ne prošnje, ne britke solze.
Te s tega sna več ne zbude,
tolažimo se pa vedno, da enkrat snidemo se za vekomaj!
Žalujoči ostali:
ANTON, soprog
LOUIS, sin
MRS. CAROLINE ZIGMAN in
MRS. CHRISTINE VERCH, hčeri zet, sinaha, vnuki, pravnuki, sestra in bratje
Cleveland, Ohio, dne 3. novembra 1954.











■ 'SbV
Ancierit Egypt lends new strength to the form and color of contemporary furnishings. Archaeological discoveries in {he Nil^ Valley are shedding light on the early Egyptian as the prototype of today's ranch style suburbanite. The copper tones, moss greens, turquoise, gold and charcoal greys of ancient Egypt are today's leading decorator colors. Furnishings wore functional, of clean modern lineF and designed to save space. The sun decks and terraces of the
2000 B.C. home made gardens and bowers, an integral part ol daily life. New inspiration tor home furnishings design is seen as a result of current interest in ancient Egypt. Photo shows. Pyramids are the design inspiration for a new Beauvais carpp pattern by Bigelow. Colored m tones of desert beige and stone grey, this carpet is styled fo'' contemporary or modern se -tinus. The "X" stool is a modified Egyptian design.
179 years old this month— and still ready for a scrap!
Since 1775, the U. S, Marine Corps has guarded our most valuable legacy—freedom.
It was at tun's tavern in Philadelphia on November 10, 1775, that the first Marines were recruited in America—and an important link in our chain of security was forged. The world-famous leathernecks have had a colorful and eventful history in just 179 years. In every war we've fought, Marines have helped prove to our enemies that freedom is the most effective weapon against aggression.
Master of the swift amphibious assault, today's Marine Corps has a specialized role in safeguarding freedom—just as every one of us has a specialized function in keeping our country sound and strong. For us, the job begins in our own homes... the job of individual security. For the strength of America is primarily that of one secure home linked with many others.
There's a simple plan that help.4 provide that kind of security for you —the Payroll Savings Plan. Here's how it works:
Just tell the people in your pay office how much you'd like to save each payday. They'll put that amount aside /or you. When enough accumulates, they buy and turn over to you a U. S. Series E Savings Bond, kach Bond earns an average 3% annual interest, compounded every six months—and goes on earning it for as long as 19 years and 8 months! That means a return of up to 80% more than you originally paid!
Sign up for security today on the Payroll Savings Plan!
If you want your interest as current income, ask your hanker about 3% Series H Bonds that pay interest semiannually by Treasury check.
Th* U.S, Oovernment does not pay for this aduerttsing. The Treasury Department thanhs^ tor their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST