Katollšk cerkven Ust* Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti z« celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr., za «v< t»-rt leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadtiu- na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIII. V Ljubljani 6. vel. travna 1870. List IS. Sola in t\fena naloga. Marsikdo se bo čudil, ako bere, kako se na Tirolskem branijo nove šolske naredbe. Tu oporekajo cele okrajine, ko nadzornik šolo obiskuje; tam matere pred očmi tujega gospoda otroke iz šole domu peljejo; drugej inšpektor prazne klopi najde. Kaj je temu vzrok? Dali so jim nove nadglednike, vsilujejo jim bukve brez ozira na sklepe deželnega zbora in na voljo ljudstva. (Svoboda nove ere.) Polno tolmačenje tega pa, pravijo „Tir. Stimmen," je v načelu, na ktero se je zidala novošegna šola. To načelo je očitno izrekel „bsterreich. Schulbote že 5. grud. 1868, št. 34, in glasi se: „Solsko polje je nobenostransko, na kterem ne sme gospodovati nobena narodnost, nobeno versko spoznanje (glaubensbekenntniss), noben razloček stanu, kjer ima pomen in veljavo le človek kakor Človek. Pri šoli kakor odgojilni moči je nad vse drugo to, kar se ne spreminja in ostane. Nespremenljiva in stalna pa je le samo misel (ideja) ,,člo ve čn o s t i" (humanitet) itd. „Tirolski glasi" to načelo, ta princip prav po tirolsko bičajo. „Načelo no-vošegne šole — misel človečnosti — si tedaj misli šolske otroke brez očetovskega domu, brez domovine, brez vere, brez razločka po rodu, spolu in osebnih zmožnostih, misli si nekaki „nigabodi," prazno vmišljijo (fantom) za šolskega otroka. S šolami, kjer se otroci v ni-ga bode degradirajo , pa ne more noben umen človek zadovoljin biti, še naj manj pa oče in mati. Dalje je pri vsih rednikih ali pedagogih tista odgoja mojstersko delo, ki je odredila ljudstvo z narodnim značajem, narodno besedo (jezikom), narodnimi navadami, šegami in čednostmi. Naj veče narodno blago pa, ki ga otrok seboj prinese v šolo, je materni jezik. Po ,,načelu človečnosti" ima tedaj šola narodnost prezreti, narodnega značaja naj več ne vterjuje, za narodove šege več ne mara. To načelo celo materni jezik v nevarnost pripravi ... Humanitetni princip, kakor smo slišali, v šoli tudi nima ozira na veroizpovedanje, to je na razodeto resnico, ktero je Kristus v svoji cerkvi zapustil, in otroka podverže prav po protestanško učiteljevi menitvi in misli. To poterjuje Diestervveg, oče tega načela. Pravi namreč: „Učitelj za res ima, kar ravno ima za res. Njegov evangelij je narava (natora). Naravnopo-stavnost je njemu resnica. To resnico takim govori, kteri resnico hočejo slišati, tedaj tudi otroku.." Tu imamo namesto razodetih resnic čisto goli naturalizem. V tem principu se spozna še le pravi pomen tega, da so morali tisti šolski možje marsikaj prenesti (massre-gelungen), ki niso hotli iz šole izpihati katoliške Bape. Pred takim načelom bi se ne ježila vest staršev! — Načelo humanitetno, ki prezira verstvo, tudi noče nič vediti o milostih odrešenja. Po Diestenvegu pride člo- vek čisto dober na svet; on tedaj taji človeško spače-nost, verže nauk o izvirnem grehu med staro ropotijo, in z njim tudi pomočke milosti, kakor: sv. mašo, molitev. In pred takim načelom bi se ne stresla, se ne prestrašila katoliška mati! „Kat. glasi" še dalje razpletajo, kako se je opekel princip Diestenvega Prusa, ter ga je tudi njegova domovina že med šaro vergla; toliko manj terpeža zamore imeti v katoliški Avstriji. RomanJe r JTlariJno-Celfe. vDalje.) Perva izmed slovečih romarjev sta bila moravski mejni grof Henrik in njegova gospa Neža (po nekterih sporočilih: Kunigunda), ki sta, po dolgem in nevarnem bolehanju čudovito ozdravljena, vsled prikazni v spanji opomnjena se napotila na ta takrat še skor čisto neznani milosti polni kraj. Dala sta tu prenarediti že stoječo malo cerkvico v ono zidano kapelo, ki še dandanašnji stoji v sredi Marij a-celjske cerkve z imenom „milostne kapele", in o kterem sem govoril koj v pričetku cerkvenega popisovanja. Od tega časa se je jelo množiti število romarjev od leta do leta vedno bolj. Pogostni čudeži povzdigovali so veljavo Marijno celjske Božje poti k vedno višji slavi, da je posledujič Ludovik I, ogerski kralj, v neki vojski hudo stiskan , po zaupanju na Marijo v Celji sovražnike svoje slavno zmagal, in vsled te sreče po mejnem grofu Henriku v Marija-Celju pozidano kapelico z novo, veliko cerkvijo obdal, od ktere pa zdaj stoji le še srednji gotiški stolp, ki čelo velikanskega svetišča kinča. Od časov ogerskega kralja Lu-dovika (svinčena kipa Henrika Moravskega in Ludo-vika Ogerskega sta nam zdaj tedaj znana, in jasno je, zakaj so ju verli oskerbniki Marija celjske cerkve postavili kot stražnika vhoda velikanske romarske cerkve; je berž ko ne verlemu ogerskemu narodu ta Božja pot posebno priljubljena, in dohajajo leto na leto sem obilne romarske trume iz prostrane ogerske zemlje. Pa tudi druge dežele ne zastajajo , in se šteje število njihovih romarjev skoz leto na tavžente. — Dokler mi bo bilo serce v persih, dotlej se bom z naj večjo prijetnostjo spominjal dni T. in 8. sept. 1857, ko mi je bila redka sreča bivati med kakimi 20 tisuč romarjev v slavnem Marijnem Celju. Svitli, zdaj že v Bogu počivajoči kardinal in pervostolnik ogerski Jan. Scitovski bival je tista dva dni, pospremljevan od obilnega števila oger-skih cerkvenih in narodskih pervakov, od kacih 2«"* duhovnov, in do 20 tisuč stanovnikov ogerske zemlje v Marija-Celju. Prihod ogerske proccsije popoldne proti 4. uri 7. sept. 1857 je kazal eno naj krasnejših cerkvenih slovesnost, karkoli sem jih še vidil in doživel. Zvonjenje s sedmerimi zvonovi, grom možnarjev, neštevilno brtndor, ljudstva od sile znotraj in zunaj cerkve, velike trume ovenčanih devic, — večjidel vae z razčesanimi lasmi in svečami v rokah, druge nosivše kip Marije D. na nosilnicah; zatim zopet množine dragocenih daril, ki jih je pobožni rod saboj prinesel Marii v poklon, — zraven tega veršeča godba, ter glasno petje zbranih množic v madžarskem, slovaškim, nemškem, hervaškera in slovenskem jeziku, zatim 25 infuliranih škofov in cerkveuih prelatov, poslednjič kardinal — pervak Sci-tovski, spremljevan od dveh krasno rudeče — opravljenih zasebnih husarjev in množica madžarskih pleme-nitnikov v dragoeeni narodski opravi: misel na vse to m»* še ta trenutek napolnuje z nezmerno radostjo, in ponavljam :ia tem mestu besede, ktere sem takrat med svoje popotne zaznamke načertal, namreč: ,,Kri mi zastaja v žilicah in radosti mi kipi serce, ako pomislim srečo, tla sein te silno imenitne procesije priča bil." — 12 let je minulo od taistega dneva, pa še vse mi jc ob moji drugi nazočnosti v Marijneiu-Celju stalo v tako živem spominu, kakor bi se bilo včeraj godilo. — Pa naj se vernem zopet k svojemu sedanjemu popisu. Hitro minul je bil popoldan, iu ko se proti večeru zvonovi z visoeega stolpa oglasijo, snidlo se nas je pičlo število romarjev v velikansko cerkev k večernicam, ktere so se opravljale v milostni kapeli sredi cerkve, kjer se veršijo menda vse večje slovesnosti. Mogočni glas izverstno donečih orgel j io kterih bom kasnej govoril;, pospremljevan od dobro vbrane instrumentalne godbe , za prosti saboto večer pač kaj nenavadnega) odmeval je kaj lepo po prostornem svetišču in vnemal serca naše k češenju nebeške kraljice Marije. Veselil sera se že naprej, po skončanih vcčernieah viditi tudi sloveči obhod z lučieami t procesija, pri kteri vsak nese svojo gorečo svečieo) okrog znotranjih strani cerkve; pa ljudstvo se je po zveršeni Božji službi porazšlo ali okrog spovednic, ali pa odhajalo iz cerkve.*) Tudi mene in mojega tovarša S— je velika trudnost kmal gnala pod gostoljubno streho „Sehon-ove" gostilnice, kjer so nama prav dobro postregli, dali čedno sobo, v kterih se je v snažnih in mehkih posteljah zdajci presladko zaspalo. (Dalje nasl.) Čredo zoret Je kristjanu r sedanjih časih• (Msgr. Dr. (latinic.) (Konce.) XXI. Razlaganje. 1. Kdo nam bo razjasnil omenjene resnice? Kdo bo povedal, kak«) je bilo to mogoče, ko vendar pamet pravi, da to ni nikakor natorno? Kristjan nam odgovori: To je prav lahko. Da sc je keršanstvo tako razširilo, da je vse prejšnje po-derlo, da sedaj svet vlada, to je skrivnost, ki je človeška pamet pregledati ne more. Kaj se ukvarjate z razlaganjem te skrivnostne resnice? Tako le je: Ta Križani, ta Jezus iz Nazareta je Sin Božji, je Bog sam. 2. S tem je razjasnjeno vse. Ker je Jezus, Križani iz Judeje Bog, tedaj je vsegamogočen in je zamogel in /amorc z naj slabšimi pripomočki premagati naj silniše težavnosti. Ker je sam večna Resnica, studenec vse luči in vse kreposti, vse vednosti, tedaj je nekaj teh božjih darov razlil nad svet. In svet je veroval, je po tej veri *l N* v oni. ali »>• ta „lačui obliod" nekako opusa, ali pa se ponavlja le «1» večjih shodili iu kadar je kaj več romarjev. Leta l- ">7 sein bil priča tega lep«ga obr« da, in je l»il razgled iz visokih ■.tranakih kor<»v na \vceruo procesijo res silno lep in ^inljiv. Pisav. začel živeti in tako po keršanstvu prišel do visoke stopinje v verskih, mednarodnih in družbinskih zadevah! 3. Dokler se ljudstvo ni približalo Jezusu Bogu, studencu luči in popolnosti, tako dolgo je ostalo v temi in ponižanji; — ko je Njega sprejelo, se je začelo vde-leževati njegovih božjih darov, in Če njega zapusti, zapade spet v prejšnjo temo — kakor zemljo tema pokrije, kedar solnce za gore zaide. Tedaj to je vse razlaganje: To je storil Bog, keršanstvo je Božje delo, zgodil se je čudež! 4. In ko bi pa sedaj vendar še prišel kak široko-ustni krivoverec, kak nejeverec nove šege in bi nam odgovoril na to: E kaj bo to čudež, čudežev ni! — Tedaj : če to ni čudež, da se je keršanstvo pri vseh teh težavah in nasprotjih tako in toliko razširilo, kakor smo vidili — tedaj v tem ni nič čudeža — tedaj tudi Jezus ni Bog, ni Šin božji, je tedaj človek kakor en drug, modrijan kakor drugi, le samo bolj bistroumen?! In dvanajst aposteljnov je 12 ribčev kakor so drugi ribči, in Bog ni bil z njimi!? Tedaj, če je tako, ljubi nejeverec, potem je to kaj prav natornega, prav jasnega, naravnega, da je Križani iz Judeje z dvanajstimi nevednimi možmi vkljub vsemu svetu^vendar ves svet spreobernil in do tal preinenil? Kaj i Oe bi kak krivoverec pri vsem tem, kar smo do sedaj govorili, vendar kaj tacega terdil, kaj bi mu n«.k odgovorili? Kako bi hudobneža zavernili? — XXII. Poskušnja in sklep. 1. Rekli mu bomo: Dobro, če ni čudež spreober-njenje sveta, če ni čudež to splošnjo češenje Križanega iz Judeje, če Jezus ni bil Bog in če z aposteljni ni bil Bog, če je vse to prav natorno se zgodilo, — veš kaj: ti bogatajcc Strauss ali Renan , poskusi, poskusi še enkrat ti to reč! Stori ti vse to, kar je Kristus storil. 2. In mislimo si, da širokoustni Renan, ki je spisal dvoje prav brezbožnih bukev, v kterih terdi, da razširjanje keršanstva, da spreobernjenje sveta ni nikakoršen čudež, da Jezus in aposteljni so bili navadni ljudje, da vse jc bilo brez čudežev; mislimo si, da ta brezbožnik iz Pariza stisne pod pazduho svoje krivoverske bukve in hiti iz mesta ven, kjer najde pred svojo delavnico sedeti tesarskega sina, ga k sebi pokliče in reče: Jaz sem Renan, učen človek in terdim, da Jezus je bil zgolj človek , keršanstvo se je le po natornem potu razširilo. V mojih učenih bukvah boš vse to našel razloženo. Vidiš! Razun mene je bil skoz IS sto let ves svet neumen, v zmoti. Da svetu to pokažem, sem sklenil, da še enkrat vse to storim, kar je storil Jezus. 3. In tebe sem pa izvolil, da boš prevzel delo Jezusovo Sej ti je znano vse iz življenja Jezusovega. Le v vsem se ravno tako obnašaj. Ti si prav pripraven zato, tudi ti si sin tesarjev. Na delo tedaj - slava tvojega imena bo svet napolnovala! 4. In mislimo si , da posluša ta človek nejcverca Renana, gre, si pokliče 12 navadnih ribčev, —jih pelje na bližnji griček in se vsedejo in jim vse razklada, kako se hoče za Boga razglasiti, če tudi jc le človek, kako da hoče ljudi vse kaj novega učiti, celi svet pre-narediti, čudne reči delati, se dati križati , od smerti vstati, — pa da tudi oni morajo na vse terpljenje pri pravljeni biti itd. itd. 5. Prašam sedaj: kaj bi ti ribči, kaj bi ljudje sploh odgovorili temu predlogu ? Mislim, da nič druzega ne kot rekli bi mu: „Ti in tvoj Renan sta oba ali sama norca ali pa hočeta nas za norce imeti." Vem, da bi sli po mestu okrog in pravili, da se mlademu tesarju v glavi meša. In ne bilo bi se čuditi, ko bi zvedili še tisti dan, da so tega zmešanega človeka v norišnico vlekli. Vidite nejeverci in bogatajci, kam pridete, če hočete keršanstvo in spreobernjenje sveta po Kristusovi veri kot človeško delo razlagati V Vidite, da bi se vam vse kot naj hujim norcem smejalo, ko bi vi hotli kaj taeega poskusiti, kar vendar terdite, da je bila zgolj človeška naredba? — Kdor bi tedaj terdil, da se je naša sv. katoliška vera z zgolj človeškimi pripomočki po svetu razširila in ga prestvarila, — on bi kaj nespametnega terdil. Keršanstvo se je pa vendar razširilo z močmi, ki jih človeška pamet imenuje neizrečeno slabotne, in si je svet podverglo in ga prestvarilo; — če tedaj ni mogoče, da bi se bilo to zgodilo po človeški moči, kaj ostane druzega, kakor da se je zgodilo po Božji moči? Ali ostane kak drug vzrok te zgodovinske resnične dogodbe,kot Bog? Keršanstvo je tedaj delo Božje! Razširilo se je s čudeži! Zgolj človeška moč nikoli in nikakor kaj tacega ne premore. Ce je pa keršanstvo, če je vera naša, vera Jezusa Kristusa delo Božje, potem je gotovo resnično, pravo, edino resnično, edino pravo; ker le edino tisto je resnično, kar v Bogu ima začetek. in ker je tako, nam vernikom ne ostane druzega, kakor da pri vsaki resnici, ki jo uči ta edino resnična vera Jezusa Kristusa, pri vsaki dolžnosti, ki jo naklada, zakličemo: Čredo, verujem! Tedaj : Keršanstvo uči: človek je grešil. — Verujem. Sin božji Jezus Kristus ga je večnega pogubljenja rešil. ^— Verujem. Človek ima neuinerjočo dušo. — Verujem. Večno je pogubljenje v peklu. — Verujem. Večno je veselje v nebesih. — Verujem. Sv. keršanska katoliška cerkev, ki edina hrani resnico, bo obstala do konca sveta. — Verujem. Keršanstvo pravi, da edina pot uiti peklu in v nebesa priti, je to, da storimo, kar nam veleva sv. cerkev Kristusova. — Verujem. Boga smo dolžni čez vse ljubiti in bližnjega kakor sami sebe. — Verujem. Razžalnikom moramo odpustiti, ptujega blaga se ne dotakniti. — Verujem. Cisto, ponižno moramo živeti. — Verujem. Zakramenta sv. pokore in sv. Obhajila moram prejemati itd. — Verujem. (Jc jc pa keršanstvo resnično, če je pravo, če je Božje, tedaj je tudi edi no resnično in tedaj vse, kar je nasprotnega naši sv. Kristusovi veri, vse tisto ni pravo, ni resnično, in vse ugovarjanje zoper našo sv. vero je prazno! Tedaj prazen in neresničen racijonalizem, prazen 16 panteizem, prazen materijalizem, ateizem in naj se jim še reče kakor koli tem prikaznim starejšega in novejšega časa. Vse je lažnjivo, prazno, popolnoma prazno. Resniea, edina resnica je v naši, v keršanski katoliški, v Kristusovi cerkvi! Jn tedaj smo dosegli, kar smo želeli pokazati v teh opisih. Čredo! Verujem! — Verujem, da naša sv. Kristusova vera je od samega Boga, je tedaj prava, edino prava! Naj potem takem prihrume preganjavci z mečem v roki, naj pridejo obrekovavci zoper sv. vero in cerkev, naj pridejo zapcljivci s svojimi izmišljenimi zvijačami, naj se vse peklenske moči upro zoper našo sv. vero: — Čredo! verujem! Verujem, da je Cerkev delo Božje, da ona edina hrani resnico, da naša sv. vera edina ima not do zveličanja, da le ona bo do konca ostala! Tedaj je in ostane zares zavetje, mogočno zavetje kristjanovo v sedanjih časih in vselej: Čredo! Verujem! Slovenci! Snnjte si katoliiko-slovensko-politična društva' (Dalje.) Tudi vAvstriji si že od leta 18G1 poslance volimo; in vendar še ne čutimo, da bi nam bilo kaj pomagano. Poslancem vkljub se narodove pravične želje zastran slov. jezika itd. ne spolni jo, davki vedno rastejo, veri liberalci zmiraj žugajo z novim: neprijaznim: postavami. Na prigovarjanje ministrov so poslanci tudi nesrečno pogodbo z Madjari poterdili, vsled ktere Madjarji na leto le 29 milijonov sto in osem in osemdeset tisuč goldinarjev obresti ali činžev od deržavnih dolgov plačujejo, da morajo vsled te pogodbe tedaj tiste dežele in kraljestva našega cesarstva, ki ne spadajo k vogerski kroni, trikrat več obresti z deržavnimi dolgovi pla čati, se lahko razume. Prinesli so nam poslanci tudi čisto nove vojaške postave domu, vsled kterih mora vsaki deržavljan, če je le sposoben, vojak biti. i postave dane 5. deccmbra 18G8.) Poterdili so tudi postave dane 1«>. maja 186H o deželni hrambi (landver). Za blagor naših trupel ali za časni blagor ljudstev poslanška večina nam ni preveč postregla, kakor se vitli iz teh postav. Temveč so se pa trudili v cerkvenih razmerah postave kovati, s kterim i s«) milijone deržavljanov užalili. — Tako postavim so dali postavo 25. maja 18G8 o zasilnem civilnem zakonu in s to postavo so privolili onim, ki bi pri sklepanju zakona ne hoteli izpolniti dolžnosti katoliške cerkve, da se znajo dati pred posvetno okrajno politično gosposko poročiti. — Take potem posvetna oblast za zakonske spoznava, cerkev pa ne, ker jih za take spoznati ne more. — Veliko homatij in veliko hruša in nezadovoljnosti je bilo vsled te postave nastalo, potreba je je bilo pa tako kakor terna v peti, k a j t i samo le deset parov se jih je dalo pred posvetno gosposko po tej postavi poročiti. Da so to bili ljudje brez vere, to jc samo po sebi jasno. Pa tudi to lahko vsaki vidi, da so ljudje brez vere naj veča nevarnost za človeški rod in za der-žavo. Res jo je bil prav neki misijonar povedal bogo-tajcu, rekoč: „Jaz se pa samo le dvojnega nasvetu bojim, namreč Boga in pa takega, ki sc Boga ne boji." Naj večo skerb je pa večina naših poslancev zat. imela, da bi šole brezverne storila. Tako dolgo so kričali judovski in drugi liberalni listi, nekteri srcujčaui itd., da naj se šola od cerkve loči, da so nam resnično 2"». maja 180* postavo dali, vsled ktere škofje, dekani in tajmoštri v šoli nimajo ničesar opraviti, razun d a š e smejo keršanski nauk učiti i r. cerkvene vaje voditi. Ako bi se v drugih bukvah, ki jih morajo otro« i po šolah brati, tudi očitno ali skrito naša sv. vera in cerkev zaničevala, ako bi sc otrokom v šoli tudi hinavsko sveta vera iz sere pukula, duhovniki bi ne mogli tega ubraniti, kajti otroke morajo stariši v <>otročičev obojega spola slovesno svoje pervo sv. obhajilo. Naj omenim, da našo laro oskerbujejo od novembra meseca pret. leta učeni in previdni prečast. gosp. lajni. Anton Rutar , v vsakem oziru pravi duhovni Oče, ne-utrudljivi delavec v nogradu Gospodovem. Pričeli so koj po božičnih praznikih otročiče podučevati v ker-Šanskem nauku . ter jc terpelo podučevanje celi pustni čas nepreteriroma. Otrok, ki so k poduku hodili, je bilo čez 2<">. Rajni gosp. tajmošter so bili več časa bolehni, in niso mogli mladine tako podučevati, kakor je bilo želeti. Dosti truda je toraj zdaj stalo, da so jih spodobno pripravili k temu naj imenitnejšemu opravilu. Danes teden so bili očitno v cerkvi oznanili, da bodo otroci v saboto imeli pervo sv. Obhajilo, ter so vse farane, posebno pa stariše k tej slovesnosti povabili. Vdeležilo se je še precej ljudi prelepega opravila. V petek, predve- čer, opravili so bližnji otroci sv. spoved; daljni pa v saboto zgodaj. Ob osmih stopijo duhovni Oče pred zbrane otroke, jih spodbudljivo nagovorijo in h koncu opomnijo: Otročiči! vaša ura se približuje, — kralj nebes in zemlje pride itd. in ni ga bilo med nazočimi, da bi se mu ne bile solzice v očeh zablisketale. Odmolijo z otročiči tri božje čednosti glasno, spremljajo jih v lepem redu do kerstnega kamna, jim tam razkladajo, kaj da so botri namesto njih pri sv. kerstu obljubili, pokleknejo in z otroci kerstno obljubo glasno odmolijo; potem zopet otroke k obhajilniku pripeljejo, in klečč z njim odmolijo obžalovanje ali grevengo. Zdaj pa pride naj svetejši trenutek. Ko gospod duhoven trikratno : „Glejte Jagnje Božje" izreko, začno otročiče obhajati. Ginljivo in ljubeznjivo je bilo viditi, ko so otročiči iz rok duhovnega Očeta ljubega Jezusa prejemali, in reči moram, da tudi pri odrašenih tacega spodobnega obnašanja in lepega vedenja še nisem vidil. Po sv. obhajilu je bila sv. maša. Po sv. daritvi odmolijo gosp. duhovni pastir z otroci molitvice po obhajilu in razdelijo med obha-jance lepe podobice: „Spomin na pervo sv. obhajilo." Razlagajo otrokom, kaj te podobice pomenijo — in da želijo, naj bi otroci podobic ne zgubili, temuč jih pri posteljah hranili, ter se večkrat na nje spominjali itd. Povem ti, dragi čitatelj! da sem bil že pri več slovesnostih, ki so se tu in tam po cerkvah obhajale, ali slovesnost čez vse slovesnosti je pervo sv. obhajilo dobrih otrok, ako ga duhovni pastir slovesno napravi. En Volčan v imenu mnogo druzih. Z Dolenskcga. Sv. milijon. (Konec.) Za nameček dodam še dve opombici. Kakor senca za človekom gre, gredo za misijonarji prodajalci sladkarij, podobic in enakih drobnarij. Prodajalcem sv. podobic, križcev in molkov ni nič reči; vernemu ljudstvu je s tem vstreženo, ker si tako za blagoslovi j en je potrebnih reči vsaki sam lahko odbere in kupi. Na prodajalce sladkornih in enakih spominkov pa bolj paziti kot se po navadi godi, bi pač ne bilo napačno. Kolikokrat — skoraj veči del — se prijatlom ali znanim namesti keršanskega spomina od božje poti ali sv. misijona prinaša in daruje pisan strupen gad. Tako namreč in nič boljše ne morem imenovati tistih v raznobarvene, narezljane listike lepo zavitih sladkarij z nesramnimi napisi grešne me-senosti. Ne le enega, ampak več izgledov bi lahko povedal, kako je bil tak spominek nedolžni deklici res strupen gad , ter pervi klep grešnih verig in neznanega pohujšanja. Takim lakomnim prodajalcem umazane robe res veljd stara prislovica : Kjer Bogu na čast hram stoji — Si tud satan šotor prisloni. Res, taki brezvestni prodajalci svoje šotore naj rajši okoli cerkvenih sten in vrat prislanjajo, v kterih prodajajo prav^ ko namestniki stare kače nesnago in pohujšanje. Oe le komu, gotovo tem velja tisti bič Kristusov, s kterim je prodajalce bil izgnal iz tem-peljna; ker gotovo prodajalci pohujšljivih sladkarij so pravi bratci in sestrice nekdanjih oskrunjevalcev teui-peljna, le da jih še prekosijo; ker, če tudi so uni tempelj Božji s prodajo oskrunovali, pa takega pohujšanja niso delali. Njim, se ve, da je zastonj govoriti, ker nimajo „ušes za poslušanje," ampak le oči za dobičkarijo. Moram pa reči (Prosim — ne za zamero, ampak za nezamero), da tudi duhovniki na to premalo pazijo, veči del pa nič ne. Res, ne da se vse ustaviti, skušam sam že več let —, dalo bi se pa vender marsikaj in znabiti prav veliko, ko bi vsi in povsod bolj na take prodajalce pazili. Ce le eden ali drugi to stori, se ve, da brezvestneži berž pravijo: E saj gremo povsod, pa le „oni" in še kaka dva — ste tako sitni, drugi pa nič ne rečejo. Hudo očitanje! ne vem, ali za dva, tri ,,sit- neže," ali za druge „ne9itneže." — Mislim pa, da odgovornost je za vse toliko veča, ker se to prodajanje godi ravno pri cerkvenih vratih ali sicer okoli cerkve; tedaj na cerkvenem zemljišči. Ko je Kristus prodajalce nedolžnih za daritve pripravljenih žival iz tempeljna izganjal, menda tudi mi ne smemo rok križem deržati. Da nas imajo taki prodajalci v svojem imeniku za sit-neže zapisane, da smo tudi od mnogih drugih grajani, od kterih bi se človek ne nadjal, je pač vae res, ali: „non est discipulus super magistrum; — učenec ni nad Učenika. Si Patremfamilias Beelzebub vocaverunt, quanto magis domesticos Ejus ? Ne timueritis eos etc. (Matth. 10.) Res, hočemo boljše imeti učenci, ko naš Učenik? Naj berž tudi Njemu niso prodajalci in menjevalci r6k po-ljubovali iz hvaležnosti, da jih je bil izgnal iz tempeljna z bičem. Da malo pomaga, nas ne izgovarja. Marsiktera reč malo pomaga, pa — za sad in prid nismo odgovorni — za delo smo odgovorni. Mislite kali, da po izgnanji Kristusovem niso prodajalci in menjevalci več v tempeljnu prodajali in menjevali? Nekaj pa le pomaga. Tako na neko božjo pot nekterih prodajalcev že več let ni bilo, ki so popred naj več izgovorov in zagovorov vedili, in drugi le še skrivaj tako robo štulijo in prodajajo; in to — je že nekaj, Pri našem misijonu pa tudi ne enega prodajalca te baže ni bilo; saj jaz ga nisem zapazil, dasiravno sem vsaki dan pogledoval. Neka prodajalka se mi je posmejala, ter rekla: Zdaj pa nimam nič za njih! — se mi je že dozdevalo, da nas bodo obiskali. Tako je pošteno, ji pravim, pa ravno zdaj imaš blago tudi zame, ter sem več reči pri nji kupil, ko bi jih sicer ne bil. Tako sva bila oba zadovoljna; in proč grede sem si mislil: Ce tudi sitnež; nekaj se le opravi! — Zadnjič še beseda o ,,družbi poštenosti." Da bi se namreč ložej in bolj gotovo sad sv. misijona ohranil, gg. misijonarji po željah duh. pastirja navadno vpeljujejo stanovne družbe in sicer družbe poštenosti posebej za može, za žene, za fante, in dekleta. Od potrebe in velike koristi takih družb ne bom veliko govoril; ker vsaki se lahko tega sam nrepriča, če le malo po svetu pogleda. ,,Vladar tega temnega sveta" (Efež. 6, 12.) je satan sam, kteri po besedah sv. ap. Petra (I, o) ,,hodi ko rijoveč lev, ter išče, koga bi požerl." Njegovih po-magačev je ko listja in trave, in kdo vč, če ne dan današnji še več kot nekdaj , in od tod vsakoverstnega pohujšanja toliko, da menda „bi bili zapeljani tudi izvoljeni, ko bi bilo mogoče." (Mat. 24.) Tu ne pomaga samo dobra volja, — tai».o imajo po misijonu z malo izjemo skoraj vsi; treba je krepke pomoči. Ce je kdo dobro voljo imel, sta jo imela gotovo Adam in Eva; ali — padla sta, in bi mi ne — med svetom, polnim pohujšanja? Pretresljiva je beseda sv. Avguština: „Pekel jc poln dobre volje," in če pomislimo, kako pri dandanašnji toliki zapeljivosti dostikrat naj pobožniši odpadejo, si moramo pač želeti združenja. Naj tedaj tudi tu za duhovni blagor velja cesarjeva glasilka : Viribus unitis, ki je resnično dandanašnji potrebniši, kot nekdaj. Vem sicer, da je neumno stare, minule čase le hvaliti, sedanje pa le grajati, vsaki čas ima svojo dobro in svojo slabo stran ; vender pa je tudi gotovo, da čas od časa se razloči in da je treba dobrih pomočkov časa se po-prijemati, da se nevarnosti časa odstranijo. Enak dober poraoček nam podaje današnji čas tudi za izveličanje. Dandanes je vse v družbah: za železnice, za kupčijo, za narodne pravice itd., brez njih se skoraj nič imenitnega ne dožene. Nas mar ne uči to šiloma, da za naj imenitniše delo — delo našega izveličanja — se tudi poslužimo takega združenja ko dobrega pomočka ? Sej se tudi celo za slabe namene združujejo: za zatiranje človeških pravic, narodnih in duhovnih, zlasti cerkvenih. Od nekdaj se hudobneži dobro med seboj poznajo in zoper pravičnost sklepajo. Znano je, kako so vsi kri-voverci, med seboj si še tako sovražni, vender edini in sklenjeni, kadar delajo zoper kat. cerkev. In dandanašnji ima vsaki časnik svoje namene, zoper kat. resnico vsi enoglasno vpijejo in kričijo. Ali naj bo tedaj le katoličan sam samoten zoper naj veči nevarnost? Ali naj bo le kristijan ko ptujec v grešnem Jeruzalemu brez družbene duhovne pomoči? Saj od sovražnikov se učimo sklenjeno in druženo se boriti za keršansko poštenost, za izveličanje duš. Jaz mislim, da se to preveč prezira v današnjih časih, in da bi bilo več poštenega kerš. zaderžanja, tedaj več rešenih, ako bi bile povsod vstanovljeae stanovne družbe, ter bi se prav vodile.*) Tedaj „časi so hudi, ne bodite brezumni, ampak umejte, kaj je volja Božja." (Efež ;>.» Kar tiče stanovske družbe pri misijonu, se priporočajo Še tudi zavolj druzih obilnih duhovnih dobrot. Naj tedaj še to ob kratkem omenim. Stanovua družba ne tirja od svojih udov nič druzega, kakor zvesto spolnovanje keršanskih dolžnost, ktere že tako tudi sv. vera od vsakega tirja. Pristop in odstop je prostovoljin. Le očitni grešniki se ne sprejeraljejo, ker sc s ker-ansko stanovno poštenostjo ne vjema; zato se udi, če so začeli pozneje nepošteno živeti, ali začasno ali za vselej zbrišejo. Vsakemu stanu se posebej naroča, da naj svoje stanovne dolžnosti zvesto spolnuje; ravno tako se varovati in ogibati slabe tovaršije, kerčem, iger, vasovanja in ponočevanja itd., ob kratkem, vsih nevarnih navad in razvad, ker ,,kdor svet ljubi, v njem ni ljubezni Božje." (I.Jan. 2, lo.) Prisvojili starih razvadah ostati, bi se gotovo no reklo: „Starcga človeka z njegovimi deli sleči in novega (v Kristusu) obleči (Kološ..'>, tedaj bi bil pa tudi gotovo sad sv. misijona zgubljen in kristijan kmalo spet v starih pregrehah. Molijo pa druž-bani drug za druzega vsak dan očenfiš in češenamarijo s čast bodi Bogu,.., kar pa sc vč, tudi pod grehom ni zapovedano. Duhovne dobrote za ude so: Družni ki se med seboj vdeležujejo nasprotno vsih dobrih del in molitev. Na dan pogl. praznika, kterega ima vsaki stan posebej, zadobi vsaki ud popolne odpustke, če vredno sv. zakramente prejme in nekoliko po namenu papeževem moli. Ker pa ne morejo (zlasti v veči h larali) vsi družbani tisti dan svoje spovedi opraviti, veljajo ti odpustiki tudi že tri nedelje pred in tri nedelje po prazniku stanovnega zavetnika. Tudi zamore vsaki ud enkrat čez leto popolni odpustek zadobiti na dan, kterega si sam odloči. Nepopolne odpustke zadobiio družniki in sicer za 7 let in 7 kvadragen (t. j. 7 krat po 4<> dni), koliknrkrat so pobožno pri sv. maši in molijo za soude. Za 6 let, kolikorkrat umerlega družtiika k pogrebu spremljajo. Za 100 dni, kolikorkrat vsakdanji očenaš in češenamarijo za družnike pobožno opravijo. Vsi ti odpustki se zamorejo dušam v vicah darovati. Spet dokaz, da je sv. misijon v veselje in duhovni prid živini in niert-Vim **) Tako so res stanovske družbe po misijonu vsta-novljene po molitvi, po izgledih in po duhovnih dobrotah vse pripravne ter pomagljive, da spokorniki ložej „grehu odmerjejo in pravičnosti živijo." (1. Pet. 2, 21.) O. A. M. D. O. et S. A.! Od sv. I*etra pri Mariboru , 27. apr. — Velikonočni ponedeljek so bili pri nas mil. knezo škof Jakob *) Ali bi ne bilo čas in j»otrel>a tudi po Slovenskem napraviti kat. družb po izgledu kakor so pu liavnrukom , TiroNkem s.m tei tje p<> drugem Neuiakem. saj po veeili krajih. farah i Ja/. ini«l.iii da; ljudstvo ne ve, kaj se godi iu gorje, če ua^ liberalizmu: spi j oče iu nevedue prenagli in prekani. •*) ObSirnitSe od toga govorijo in podueujejo stanovne kuiiii<-e, na ti s njene pri K. Milic-u v Ljubljani. Maksimilijan. Ta dan je tukaj pri „Gorski Materi Božji" vsako leto velik shod. Milostni knez so se bili pred svo-)im odhodom v Rim k Gorski Mariji obljubili, ako se srečno vernejo. Zato so prišli dopolnit svojo obljubo. Maševali so na „Gori," veliko ljudi obhajali, pridigovali in še pri veliki maši ostali. Obiskali so tudi ob enem bolnega vincarja blizo cerkve, ter mu podelili sv. apost. blagoslov v veselo tolažbo bolniku in v spodbudo drugim. Popoldne so šli zopet na „Goro" k večernicam. Pridobili so si viši pastir v svojem obnašanji ta dan posebno serca vernikov, ki so vidili njih sinovsko zaupanje do Božje Matere. Nase „šolske sestre" so si pridobile že v tem kratkem času svojega bivanja tukaj serca farmanov, posebno pa otrok, ki jih odkritoserčno ljubijo in spoštujejo. Vpliv njihovega dela je viden in velik na vse strani. Že imajo razun vsakdanje šole tudi nekaj deklic je v posebni izreji in v stanovanju. Tudi je stopila k „se-stram" ena pripravnica, deklica pridna iz domače fare, ki se marljivo pripravlja in vadi za svoj prihodnji poklic. Od blizo in daleč vodijo matere hčerice svoje semkaj v šolo. Pogodbe ali pogoji za sprejetje se zvedo pismeno pri tukajšnem „predstojništvu šolskih sester." Po dosedanjih zmiraj vgodniših okolišinah se smemo zanašati, da se bodo šolske sestre za terdno vstanovile, kar se je prej zdelo nemogoče in neverjetno. Is Stajarskega. Dan 20. sušca smo tukaj v Galiciji pokopali dunajskiga mestjana, g. Andreja Vogrin-a, pobožnega moža, kteri ni prišel na deželo zdravja iskat, ampak lepo se k smerti pripravit. Z nagrobnega govora naj samo naslednje sem postavim. Bil je Vogrinec Slovenec, sin nemških staršev, rojen na Kapelah blizo Busec, poslednjič vradnik pri namestniji spodnje Avstrije na Dunaju. Žena je doma v Galiciji. Imel je 2 otroka, kterih je eden petošolec. Če ravno mi je njegovo življenje neznano, kažejo znamnja, da je bil pobožen kristjan. Latinski jezik je rabil za svoje molitve. ,,Coeleste pal-metum" je naslov njegovega molitvenika, ki je podoben brevirju duhovnikov. V to knjigo je zapisoval svoje spovedi. 1863 je opravil vesoljno spoved. Potem je vsako leto 4 ali 5krat bil pri spovedi. Listi v knjigi kažejo, da je ni le samo ob nedeljah, ampak vsaki dan nar manj 2krat rabil, namreč pri jutranji in večerni pobožnosti. Kdo bi ne želel, da bi bili cesarski vradniki ravno takega katoliškega duha navzeti; naše cesarstvo bi gotovo na boljših nogah stalo, ne strašil bi nas civilni zakon, ne brez-verne šole, in še marsikaj druzega ne. Za smert bolan pride Vogrinec v naš kraj; v glavnem mestu nežne postrežbe vajen, vzame pri kmetu si streho in postrežbo. O prihodu ni bila njegova perva akerb po zdravnika, ampak po spovednika. Pri sv. Obhajilu so se pričujoči zgledovali nad njegovim lepim obnašanjem. Po dokončanem opravilu mu roko podam, ki jo spoštljivo poljubi, rekoč: O kako lahko mi je zdaj; zdaj rad umerjem; vi ste mi angelj tolažbe; nisem prišel na deželo zdravja iskat, ampak se k smerti pripravit. Kmalo potem je obmoknil. Drugi dan jc uuierl za pljučnim prisadom, star 37 let. Z (aoreiifekega. — (Nekoliko besed o nezmotljivosti Papeževi*). Rim s svojim velikim cerkvenim zborom je taisto mesto, v kterega se z veseljem in zaupno ozirajo že od del j časa verniki vesoljnega zemeljskega kroga, in tedaj tudi mi Gorenci, kar naj nam „Laiba-eherica'4 in „Tagblatt" vender zameriti ne blagovolita. **) — Ali z verniki vred pa prežijo na Rim tudi še mnogi •) Ta spis je zaupljivo zdravi odglas izmed našega naroda, torej je dolžnost mu prostor privoliti. Vr. **) S kako pravico bi zamerila, ko sama blezo nista dosti manj- krat v Ki mu, kakor sam Garibaldi s svojim mačjim očesom V Vr. drugi — kar je zopet „Laibacherici" in „Tagblatt u" dobro znano —, ki naj bi pač rajše vse kaj drazega počenjali, kakor da pretehtujejo reči, o kterih ali ne morejo, ali pa nočejo pravega umeti. Zlasti nezmotljivost papeževa" nekterim vekačem in širokoustnim hlastačem ne da miru in pokoja; na vse strani modrujejo , da bi spodbili — kaj čemo drugač reči, kakor same beseds Večne resnice — Zveličarja namreč , ki je že sam izgovoril nezmotljivost papeževo, rekoč: „Ti si Peter (skala), na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in kar boš ti zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih ; in kar koli boš ti razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." — In kdor je že kdaj pasijon bral ali ga brati slišal, ve, kaj je Zveličar po zaduji večerji govoril Petru, rekoč: „Jaz pa sem prosil za tebe, da ne jenja tvoja vera; in ti — poterdi svoje brate!" — Kakor pa peklenšček že zdaj strašno vije (in to sicer v svojih priveržencih) s tisočerimi repi zoper sv. cerkveni zbor, toliko še hujše pa bo še bruhal serd in ogenj zoper zbrane cerkvene očete tedaj, kadar enkrat nezmotljivost Papeževo za versko resnico izrekli bodo. Da se to zgodilo bo, kar nič ne dvomimo; da pa je ta izrek tudi potreben, resnično potreben, kdo bi zlasti naše dni dvomil nad tem? Nasprotniki katoliške cerkve sami silijo zbrane škofe k temu. Zdaj sicer delajo na vse kriplje takemu sklepu nasproti z neštevilnimi zvijačami in lažmi; bodi vender Bog za-hvaljen, da jih izmed resnicoljubnih vernikov redko kdo, ali pa nobeden ne posluša. In ko bi se tem antikristo-vim pot-gladivcem posrečilo, da bi sv. cerkveni zbor prašanje o nezmotljivosti Papeževi res ,,ad acta" (na stran) djal, misli li kdo, da bi ta „pl4ža" potem mirovala? O, kaj še! Potem bi bilo še le veselje staro- in novošegnega paganstva popolnoma; potem bi še le vpili: No, zdaj pa vemo, koliko imamo deržati na katoličan-stvo! Če si cerkveni zbor sam ni upal izreči, da papež je nezmotljiv, je vender le to res, kar smo mi teraili, da se mora popiliti (in druzih tacih sanjarij več). In ker bi cerkveni nasprotniki določenje nezmotljivosti papeževe tako radi spodkopali, bi li deržali potem še kaj na škofe? „Sej se še papež lahko zmoti, kaj bi se pa škofje ne!" bi potem lahko na vse usta terdili. Iz teh kratkih priprostih besedi vsakdo lahko razvidi in posname , da je resnično za naše čase neogibno potreben izrek sv. cerkvenega zbora: Papež je v verskih rečeh nezmotljiv!" in k sklepu še pristavimo: kolikor pred se bo ta verska resnica očitno izrekla, toliko bolje bo! N e d uho ven. Iz Rima. Veliki petek. — Danes celi Rim na znanje daje, da je žalostni dan, da je dan smerti Gospoda, ki je bil pokoren svojemu nebeškemu Očetu do smerti, do smerti pa na križu. Zvonovi molče, trombe ne pojo, vojaki imajo s černim suknom prevlečene bobne, viditi je tu in tam černe bandera, s pomoljnikov (balkonov) in oken visijo černe plahte, okna prodajalnic so s čer-nimi zagrinjali preprežene. Glavno mesto katoliške cerkve očitno na znanje daje, da ta dan, ki se je pred 1837 leti zemlja v černo zagrinjalo zakrila, kadar ji je solnce svoje žarke odreklo, da ta dan, ko je naš Od-rešenik na križu nezmerno terpel za naše odrešenje, da ta dan sosebno naj slehernega kristjana serce žaluje. Tudi več cerkva je znotraj s černimi zagrinjali prevlečenih, tako da bi človek mislil, da je prišel v kak podzemeljski prostoren grob. Okoli devetih zjutraj so prišli sv. Oče v baziliko sv. Petra po svojih skrivnih stopnicah, ki peljejo iz Vatikana do kapele presv. Rešnjega Telesa. Od tod so šli s svojim navadnim spremstvom sredi straže, ki stoji o tacih priložnostih vselej po sredi mogočne velike in prostorne cerkve, — v prezbiterijo, ki se Razširja med kon-fesijo ali grobom sv. Petra in med zadnjim oltarjem konec bazilike, v kterem je hranjen prestol sv. Petra. Tu so bili že pripravljeni vsi škofje vesoljnega zbora. — Opravljal je cerkvene sv. šege tega žalostnega dnč kardinal Askvini (rojen v videmski okolici). Po pasijonu, ki so ga papeževi pevci peli umetno, pomenljivo in razločno, je imel v pričo sv. Očeta in vsih zbranih škofov govor rainorit P. Janez Anton Bonelli. Živo je pred oči stavil velikost Jezusovega terpljenja, in je v sercih budil občutke žalosti zavoljo greha, občutke milovanja Jezusa terpččega, pa tudi veselje sklenjeno s hvaležnostjo zavoljo odrešenja od greha in oa večnega pogubljenja. Po govoru je bil odkrit sv. križ, dozdaj od tihe nedelje zagernjen, in prekrasno sta različna kora papeževih pevcev pričela peti: „Popule meus, quid teci tibi V" Prišli so na to sv. Oče s svojega prestola ter so kleče počastili 6v. križ, ga kuševali in objemali. Pozabili so o ti priložnosti na vse pričujoče, čutilo imeli „Crux de cruce" le za Križanega, in goreča ljubezen, ki jih vedno navdaja do Križanega, se jim je brala na obrazu, posnemala z vse njih obnaše. Dolgo so klečali, tako da se je pričujočim predolgo zdelo, ter so se vsi zamaknjeni v Križanega pogovarjali v sercu z Njim, ki ga tako preserčno ljubijo. Zdelo se je pričujočim, da pred križem prosijo, da bi katoličan je zvesti ostali svoji veri, naj bi pa tudi sprejeli križ preganjanja in težav zavoljo ljubezni do Križanega, naj bi se ne sramovali nikdar Njega, „kteri, ko je bil Sin Božji..., ko je bil umorjen, je vsim, ki so mu pokorni, postal vzrok večnega zveličanja." (Hebr.) Prosili so tedaj sv. Oče pred križem gotovo za pokorščino vsih kristjanov do cerkve in predstola Kristusovega namestnika na zemlji, da bi le to iskali, kar je nebeškega in Bagu dopadljivega. Prosili pa so tudi, da bi bil na svetu „en hlev in ena Čeda," da bi sc vsi drugoverni obernili k katoliški cerkvi. Gotovo pa so se tudi spominjali svojih križev, ki jih oni, „Crux de cruce," vedno nosijo, ter prosili moči, da bi križ nosili voljno do konca; pa da bi tudi njih bratje, očetje vesoljnega zbora, voljno, krepko in vedno nosili, v vsem z njimi sklenjeni, križ, ki ga jim je nebeški Uče-nik naložil na njih rame. In ko se enkrat križ objemajo poljubijo, in ravno takrat iz sto ust zedinjenih prelepo ubranih glasov „(Jrux fidelis inter oranes arbor una nobilis" gromeče med visocimi oboki bazilike doni, da se prekrasno razlaga, se je zdelo, da se je njih obraz razvedril, da sveto veselje in prečudna serčnost se blišči na njih obrazu, ker si mislijo v sercu: „res, ti o zvesta bramba, sv. križ, ti me spremljaš," ti si „dulce lignum," ki po tebi teče kri mojega Zveličarja; — tedaj se na te zanesem, nič se ne bojim. „Nulla silva talem proiert froude, tlore, germine ;" tedaj se tebe poprimem, ti si moje pribežališče v sedanjih nasprotnih časih, ker „sola digna tu fuisti ferre mundi Victimam." Ljubim te, oklenem se tebe in bom prišel po ši-rocem morju britkost, v ktere je tvoja cerkev dandanes zatopljena, z njo vred v zaželeno zavetje, ker ti zamoreš ,,portum praeparare arca mundo nautraga." Ti, o križ, si moja kraljeva palica, ti moj meč, ti moja vojska, s ktero bom vselej zmagal; moje vse si ti, o križ ! Vso moč imaš v sebi ti, o križ, „quam sacer cruor perunxit, fusus Agni corpore." In zares prav imajo ta sv. mož, ta „crux de cruce," da tako terdno zaupajo na sv. križ. Sej križ je vselej zmagal. Kljubu nasprotnikom že ob času aposteljnov se je vstanovil po vsih krajih rimskega cesarstva. Ko se je ta križ bliščeč ko solnce na nebu ob času Kon-štantina prikazal, je dobil prostost kraljevati na zemlii, in ako ravno preganjan sv. križ v kristjanih , v njih škofih in duhovnih, v njih sv. Očetu, ako ravno tert, zaničevan , se vendar zopet povzdigne, in se razširja njegova moč od dne do dne bolj in bolj. — Kraljestva in carstva so minule, križ je obstal; nejeverstva in kri-voverstva so ga v nič devale, križ pa je le razodevat zoper nje svojo moč; kakor gobe, ki po deiji zrastejo, v malo dnevih pa usahnejo, tako se bodo tudi vse današnje lažnjive modrovanja z vsim nesrečnim mavtar-stvom vred zgubile, križ pa bo kraljeval po vsih krajih in deželah sveta, od Irskega pa do Japonskega, — od piramid do Gondokore in do predgorja dobrega upanja, — od Lepointa pa do Magelana, — z eno besedo: po vsem vesoljnem svetu. S takim upanjem sv. Oče veseli vstanejo in se podajo nazaj na svoj prestol, in za njimi gredo počeševat in kuševat sv. križ kardinal Askvini z drugimi kardinali, in vsi, ki so pri sv. maši stregli, in k zadnjemu vsi knezi in udje iz kraljevih hiš. Med tem časom pa se je „Crux fidelis" iz ust papeževih pevcev razlegal močno in močno po vsi velikanski baziliki — tako, da se je ta glasba vtisnila v serca vsih pričujočih; in ni moč pozabiti tih prekrasnih akordov, ter zmerom po ušesih doni „Crux fidelis," in da serce kar ni zmožno ločiti se od besede: Crux fidelis. „Zares zvest je križ, — in kdor drugod prijatla išče, — ne najde ga; v križu pa ga najde, ta nas spremlja, ta nas vodi prav do zadnjega trenutka našega življenja, in Se tam nam se sam sebe položi kakor berv, da se bomo po njem in po kervi, ki sc razliva po njeni, preselili iz težavnega življenja v srečno večnost. — ln vedno od takrat in tudi že poprej se vsaki, kadar pride v baziliko sv. Petra, rad obrača gori na veliki bliščeči križ, ki stoji visoko nad konfesijo; in kadar se kdo sprehaja sem ter tje po Rimu, ali zunaj Kima, vselej mu kliče velikanski križ verh kuple sv. Petra v serce: „Crux fidelis; — ecce crucem fidelem," ki je tvoj prijatelj. Ko je menilo počeščevanje sv. križa, so se sv. Oče podali v procesiji v kapelo korovo. (Ta kapela je tretja po tem, ko prideš skoz velike vrata v baziliko, in sicer na levi strani nasprot kapeli sv. Rešnjega Telesa.) Z njimi so šli v procesiji vsi njih domači prelati in njih domača duhovščina, vsi kardinali, in za njimi rimski magistrat (mestni odbor). V ti kapeli so sprejeli sv. Oče sv. Rešnje Telo, ki se jim je v roke dalo, so ga v procesiji nesli po baziliki v prezbiterijo, ter ga položili na altar, da je potem kardinal Askvini sv. ma*o doveršil. Potem so se sv. Oče vernili v svojo dvorano, med tem so blagoslavljali brezštevilno množico pričujočih v baziliki. Iz Rima. 24. aprila. Danes je bila tu v baziliki sv. Petra v zborni avli tretja velika zborna seja. Sege, s kterimi se je seja pričela, so ravno tiste, kakor so bile G. janv. pri drugi seji. Po sv. maši je Mons. Va-lencijani, škof Fabrijanski, z močnim in umevnim glasom bral „konstitucijo dogmatično (veroučno), in to branje je štirdeset minut terpelo. Na to so glasovali. Vsaki Škot, ki mu je bila ta konštitucija všeč, je rekel „placet" (povolji); ko bi kteremu ne bila všeč, bi bil glasoval „non placet," ni mi po volji; toda tega glasu ni bilo slišati, temveč vsi so odgovorili: „Placet." To glasovanje je terpelo dve uri; na to so govorili »v.Oče; odpela se je zahvalna pesem, in dali so sv. blagoslov. Terpela je seja od devetih dopoldne do ene popoldne. (Konštituc. drugi pot.) Miazgleti po srelu. Odpravljene batine pri o.rocili oživele. Tirolski inšpektor Egger je v Bervargu šolo vizitiral. Učitelj, •>b 'nem deželni poslanec, se je odpovedal izpraševati. Se d. m dečkov kmalo na to odide. 20. aprila pa pride okrajni giavar v šolo, pokliče 7 unih fantkov iz klopi, in reče učitelju, da naj malemu harambašu unih „pun-tarjev' da 10 šib po roki, drugim pa po 5. Ker se učitelj brani, pride pripravljeni berič, in da jih še ne 12-letnemu dečku 1<> po roci, drugim 7- do 8letnim pa po o. To pa je storil novodobnikar brez preiskave — samo na storjeno ovado. Nova era bode tedaj z beriči otrokom jih po roki mazala, ki tatov in pobijavcev več tepsti ne sme? knezo - škofijsko obiskovanje po šolah opravljajo sedaj škofovi pooblastniki po Tirolskem. Izprašuje se iz kerš. nauka. Vsi srenjski odbori sprejemajo ško-tove komisarje in bivajo pri spraševanjih. Po šolah jc vse pri miru in razveseljeno, in sem ter tje so šole odznotraj in odzunaj olepšane. Streljanje spremlja cerkvene nadzornike. — Kako se godi pa nadzornikom nove čre po Tirolskem, smo že naznanovali. Liheralska in katoliška pravica. Liberalci v Lincu so undan sklenili, da se bodo na kozlovske noge postavili zoper novo ministerstvo. Modrovali so namreč tako: sprava med narodnostmi je sicer potrebna, ali go-spodovavstvo naše stranke je še bolj potrebno. — Profesor Massen v Gradcu je tudi govoril o spravi, pa vse v drugem, v katoliškem pomenu. Pobijal je naklepe tistih Nemcev, ki hočejo le samo Poljcem kaj privoliti in se z njimi spraviti, da bi potlej druge Slovane toliko ložej stiskali. Massen pravi: Je mar to resnična in pravična sprava, ako se izmed treh dva zedinita, da bi tretjega na tla potolkla? Mi kakor Nemci z vso močjo protestiramo zoper tako misel, da bi bilo nemštvu s tim pomagano, da s tim svoj poklic zamore spolniti, ako zaničuje pravice druzih narodnost, ki niso na slabeji podlagi, kakor naše lastne pravice. Ta misel ni le hudobna ( nemoralna), ampak tudi nedjanska (prazna). Kdo ve, če ne doživimo, da se bo tudi Cehom vse privolilo in se jim ob enem ponudilo, češ, naj dopustč, da naj se saj Štajerci, Tirolci, Kranjci itd. centralizirajo?" V Parizu so zasačili derhal zakletnikov zoper Napoleonovo življenje. Zaperli so nekacega Baurie-a, ki je menda prišel z Angleškega, in našli so pri njem de-nara, nabito moogocčvnico ali revolver in sumljivo pisanje od enega prejšnih zakletnikov. Tudi več druzih rogoviležev so zaperli. — Verjetno je da mavtarji hočejo zopet kak prestol prekucniti berž ko bi bilo moč, in potem republike in kdo ve kaj vse napraviti. Napoleon je bil prekanjeno pregovoril druge vlade k načelu, da naj se nič vmes ne vtikajo, ako se papežu in drugim prestolom krivica godi od puntarjev in zakletnikov; zdaj pa se njemu zna še ravno v tem utepati, v čemur je škodoval papežu in drugim. Z nepotrebnimi vojskami in brezbožnimi rovarstvi obožujejo vse deržave in ljudstva in med tem postave in rogovilstva zoper cerkev in vero po mnozih deželah še veči zmešnjavo in nezadovoljstvo delajo. Dokler se katoliške deržave k svoji cerkvi ne povernejo, je za blagor narodov malo upanja, za deržave in dinastije pa še manj. l'ri čem smo ? Sprava z narodi je sedaj velika naloga v Avstrii; minister, kteri jo reši, se smč čislati za moža, ki zna taške razklepati, ali kakor Latinec pravi: gordiški vozel razvozljati. Pravijo, da grof Potočki je pervo zaslišal vošilo čeških kolovodji, sedaj pa da bode zbral še želje in vošila Nemcev, Poljcev , Slovencev itd., in ko bode imel vse zbrane , namerja narediti spravno osnovo, jo podati cesarju in poslednjič jo predložiti vodnikom vsih strank, da naj jo sprejmejo. Ako se to prav obnese, bodo deželni zbori in deržavni zbor sklicani, da osnovano spravo zveršijo; če pa Potočkov predlog ali cesarju ali strankam ne bo po volji, bode odstopil iz ministerstva. Eden razkazov za spravo je bojda zastavljen na oktobrovo vstavo in hoče, da naj Beust in ogersko ministerstvo odstopi, ter naj se zaverže decembrova vstava in kar jc Beust z Ogri dognal. Cesarstvo bi se delilo v skupine, ki bi imele svoje deželne zbore s poatavo-dajstvom. Dve pooblastniji ali delegaciji — enazaoger-ske , druga za vse druge dežele — bi obravnavale to, kar tiče celo deržavo. Skupine bi bile: unkraj Litave ogerska, takraj pa zaotranjo-avstrijanska, češka in poljska. Imenujejo tudi že središnjo vlada, 3 može za vsako skupina. Bili bi namreč za notranjo-avstrijansko: Lichtenfela, Šmerling, Toman; za češko: Klam-Martinic, Rieger, Pražak; za Galicijo: knez Sapieha, Smolka in rusinec Lavrovski. Koliko in Česa bi bilo Slovencem pričakovati " taki skupini, bi moralo bolj natanko raz-snovanje tega programa razodeti; gotovo je, da bi bilo vedno kresanje, dokler bi Slovenci svoje lastne skupine ne imeli. —---— Iz Ljubljane. Dr. Toman je prišel v saboto z Dunaja, kjer je nekaj dni bival in večkrat se dogovarjal z novimi ministri in s češkimi in moravskimi pervaki. Bili so tam zadnje dni unega mesca Rieger, Sladkovski, Pražak i. dr. iz Cesko-moravskega, Petrino iz Bukovine. — Občinski zastop v Cernomlji si je ddr. Blehveis-a, Tomana, Kosta in sodnijskega svetnika g. Logarja izvolil za Častne srenjčane. Šmarilice se po vsih cerkvah in kapelah obhajajo in ljudje vsih stanov jih kaj pridno obiskujejo. To je veselo znamnje, da bolj ko se liberalski „škriblerji" prizadevajo ves narod pohujšati, ogerditi in ga v brezno nejevere pahniti, bolj se po drugi strani poživlja vera in gorečnost za čedno življenje. In res, kakor nalaš ravno zdaj v majniku naznanjajo in ponujajo sužnji pregrehe in nesramnosti naj ostudniši nesnago po časnikih. To so menda njih „majnikove cvetlice!" Laž in sovraštvo katoliške cerkve pa nesramnost je živež lažnjivih pisačev. Vkljub brezbožnim sovražuikom sv. cerkve, ki naj lepši mesec majnik z gnjusobo skrunijo , naj bodo pa še v novo priporočene vsim Slovencem šmarnice, naj bi jih prav z gorečnostjo povsod opravljali — po cerkvah m po hišah, in obilno brali med drugimi tudi DOVe Šmamice, kterih glavni oddelek je bramba sv. kat. cerkve. (O tej priliki naj omenimo, da v ^Oglasniku" št. 13, je bila cena po zmoti napačno zaznamnjana; prav je v št. 14.) Duhov/tke spremembe. V ljubljanski škofii. Fara Ambrus je razpisana 30. aprila, ker ondotni fajra. č. g. Jakob Skerl se poda v pokoj. Umeri je g. J. Brence, lok. na Uncu, 28. apr. R. 1. P. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Iz Idrije neka oseba 2 gl. in prosi blagoslova za voljno poterpežljivost v svojih hudih bolečinah in za srečno stnert. — Duhoven 5 gl. — Za mil. škofa Mraka. V dober namen 5 gl. v sr — V dober namen 1 dvajset. — 10 gld. z geslom, „Princeps pacis, adveniat regnum tuum!" — M. Zbontar na Z. L. 1 gl. — Vdova neim. 1 staro dvajset. — G. F. K., duh. pom. 3 gld. Iz sobe, v kteri so mil. škof stanovali pred 25 leti, 1<> gl. — Neka ženska 50 kr. Za a tri k. mi«. L. V. 1 g:., -r. S Poti k raj a :» gl. Hrarov-~k«jra »It-nara z Mirne na Dul. 10 tri. Za sv. Det in« t v o. (i. M. M. 'J 4 kr. Odgovorni vrednik: Laka Jerau. — Natiskar in založnik: Jožef Blaztlik v Ljubljani.