Liihec  in  J a k e c
Popotni zapiski z obiska v Trstu
Slovenci stoletja prihajamo v Trst čez Kras, Goričani tudi pod TCrasom skozi Gradiško in Tržič, le manjši del prihaja od istrske strani. Italijan lahko priče v Trst le po morju ali ozkem hodniku od btivana do Darkovelj, torej po nekoč samo
slovenski zemlji.
Tistega dne sem tudi jaz prišel v Trst iz Istre. Lloral sem pač po ovinku v Koper, kajti v letu 1965 so našemu človeku kljub desetletnemu, dobremu sosedstvu z  Italijo še zmeraj potrebni papirji, da lahlco brez težav potuje v to deželo. Natlačena veža italijanskega generalnega konzulata je zgovorno kazala j da ljudje pogosto zahajajo v republiko "dela", kot ji pravi ustava, v republiko, ki sega na naše narodno ozemlje, a jo vodijo i?, daljnega Rime..
Kadar smo v skrbeh, je vse usmerjeno v najvažnejšo stvar. . ITič več nisem premišljeval, kakšen naslov bom dal pismu, ki ga bom kot bravec poslal Jelu in v katerem bom izrazil svoje neza- -dovoljstvo nad demagoškim poudarjanjem, da je naša meja z Italijo ena najbolj odprtih v Uvropi. IfajbrŽ nekateri res ne vedo, da italijanski državljani lahko potujejo v nekatere evropske države z osebno izkaznico, da jim domači vizumi niso potrebni, ker na potnem listu piše enkrat za vselej, v katere dežele smejo potovati. "xJad bi bil enakopraven," je nekoč v Delu zapisal profesor France Avčin. Mislil je takdj da ne bi namreč imel nič več sitnosti pri prehodu v Avstrijo ali Italijo, kot jih imajo /nimajo/ sosedje« Pozabil sem pač na to moje in še marsikaterega stalno pritoževanje, ker je moja zadrega postajala z vsako minuto hujša. Led čakanjem na tisto "Krpanovo pismo" so mi zaprli banko in sploh je plahnelo upanje, da bom prišel do vizuma, ki je sicer "vreden" nad še^t tisoč dinarjev. Ko sem ga navsezadnje le dobil, sem bil vesel kot obdarjen otrok,
Koper že dolgo ni več sedež okraja in kar zabavno izraža  -burno spremenljivost naae upravne razdelitve. Tfekatere listine namreč prebivavec Prdmorsk;i Ho  zmeraj ccbi v Kop.ru, in to seveda ' na občini. Ker je ^'okraj" kot upravna enota v Sloveniji odpravljen, je treba uporabljati razne soznačnice: področje, območje, obalni pas /Koj)er, Tzola, X iran/, bazen, regija, komunalna
1
skupnost itn.
Sredozemski utrip je vidno pričujoč, žal ga premalo upoštevamo. Slovenci moramo ustvarjati in gojiti zavest o našem morju^ ki nam ne sme biti tuje, to toliko manj, ker v našem čustvenem dojemanju morje ni nekaj novega /Darčica, Lepa Vida, Galijotova pesen/. Ob tem se vprašujem; kaj je z našim pristaniščem. Pravijo, da se hitro razvija, a da so težave 2 novonastajajočo žele2aiico od Kopra do Prešnice na istrski progi. Zvezni ^o^r-^č  za plan baje premalo upošteva upravičeno zahtevo po izpopolnitvi severnojadranskih pristanišč, med njimi tudi koprskega. Še bolj nerazumljivo pa je, da ta plan menda zahteva, da se železnica Koper-Prešnica zgradi samo s sredstvi slovenskih podjetij, medtem ko celo pr-ogam, ki nimajo tako velikega tranzitnega /mednarodnega/ pomena, priznava zvezno pomoče Podjetje "Luka TCoper" bo zahtevalo izenačenje meril pri financiranju izgradnje novih železniških prog. To pa nikakor ni samo stvar pristaniškega podjetja^ ampak Socialistične republike Slovenije, ki bi se morala za to zavzeti na najvišji ravni. Pred desetimi leti je bila izrečena obljuba o zgraditvi koprske železnice in čas to vedno bolj zahteva.
Po restavracijah in pivnicah v Kopru po večini govorijo hrvaško. Je to bližina hrvaške Istre, ali pa iroper tako kot Reka privlačuje kontinentalne Hrvate in Srbe? Sicer pa je menda v Sloveniji I30 tisoč srbohrvaško govorečih ljudi? Kljub temu, da slišim neprestano hrvaško in italijansko govorico, se počutim v Kopru kot v živahnem slovenskem obE. »rskem mestu. Uradna slovensko-italijanska dvojezičnost me prav nič ne moti, saj nekako dopolnjuje mec^iteransko barvitost in - kar je glavnž - je porok i^imega in obenem dejavnega sožitja med narodi, Ilvalabogii, daleč so časi, ko je bil Iloper /takrat samo Capodistria/ gnezdo fašistov in so bili koprski zapori najhujši za mnoge Primorce! Pvaje se spomnim, da že stare listine pričajo o prisotnosti Slovencev v neposredni mestni okolici in delno celo v samem Kopru. Da je tu hodil na učiteljišče France Bevk, da je tu živel blagi in zavedni škof Alojzij Fogar, da je koprska okolica že pod fašizmom pokazala svojo uporniško pest /I&rezige/, da je Koper skromni, a živahni in mnogoobetajoči nadomestek velikega Trsta, kjer naš rod tudi poslej ne bo zamrl.
Tržaški avtobus oCpelje ob dveh. Podaljšani "pulman" z mehom na arečini kmalu pride do Škofij in se spušča po klancu navzdol proti aejnemu prehodu. Gospe za mojim hrbtom govorita slovensko, a ko pride sprevodnik, spregovorita z njim po italijansko« To me prizadene in hkrati ujezi. Zakaj so naši ljudje taki? Pripravljeni siao se bojevati, tudi za jezik^ a ko je prva priložnost, da pokažemo zdrav, pošten odnos do matei^in-ščines jo hitro hlapčevsko zatajimo. Jezi metuc^i satOj ker smo šs zmeraj tostran mejne Črte; v Trstu bi bil namreč greh manjši, a tuc"! le za malenkost. Pregled je hitro opravljen« Ne hišici naših carinikov prvič vidim napisno tablo v treh oziroma štirih jezikih Jugoslavije, Da bi zlil nraaadovoljstvo na gospe za mojim sedežem, nagovorim sprevodnika precej glasno v slovenščini, lia kar dobim prijazea slovensko-hri^^aški /istrski/ odgovor. Tedaj sklenem, da bom tudi v Trstu govoril italijansko le v skrajni sili. Sprevodnik mi pomaga, da izstopim že pri prodoru. r>M Istrski cesti. Odložim stvari pri znanc5.h in se brS napotim v slovenski Eultumi com v ulici Fetronio. Gledališče je še sapr-to, zato se odpravim na sprehod po Trstu. Kakor je utrujenemu ali zaskrbljenemu človeku mučno prerivati se skozi množice in mimo čakati na zeleno luč pred prehodi, tako se radovednemu popotnilai ponuja nešteto zanimivosti neposrednega opazovanja. Ker se ceste narahlo spušča proti središču, se mi zdi, kot da stojim na samo-gibnih stopnicahj ki me bodo prinesle do same obale, čeprav ni ae niti pravi mrak, se Se užigajo svetlobni napisi, med njimi sta posebno vidna "Mobili Zerial'' in "Confezioni Godina". SkuŠap^ dojeti duha tega mesta, te množice. Pomikam se proti središču* Ifaenkrat se široka cesta še bolj razširi; na tem mestu je bila nekoč mitnica, še zmeraj pravijo Tržačani v svojem dialektu "ba-riera vecia". In že sem v naki knjigami, kjer mi prijazna gospa /Italijanka/ razkazuje imenitne reprodukcije Pauschenbergove Božanske komedije. To je 54 listov, ki jih je samo v 250 izvodih izdala založba Mondadori in jim postavila ceno 174 tisoč lir. Gospa si je prej umila roke^ da ne bi poškodovala slik.
Hitim naprej, da si poiščem sobo v znanem, hotela pri Pošti, vendar si še prej nekoliko ogledam t:?govine in IjiSa tam okoli. Snajdem ae v ulici Milano in laBa3.u tudi stojim pred neko palačo, na.  katera aestu Je de lata 1920 stal Narodni dom / s hotelom "Balkan" /, bogastvo in ponos tržaških Slovencev. Nekje pri trgu Gol-doni se na prehodu za pešce nekoliko nevljudno zazrem v simpatični obr®z profesorja Vrabca, Teaaii brki, nad nosom pa očalaj reskavost
■.ra:^e..a : ,  ^.ibčnost kakšna ^'sokola", pa kljat i^e ..alo i^aor-ijonei;.u telef.u Se Zu.eraj aproščena elet^anca duševnc-L^^ delavca. CestitčJiii ^iu '/.a  oG-latnico in ~''e sva v šivahne^i poLOVoru. Ubalc Vrabec, liouponist, C.iri,_ent in profesor glasbe, je če zanimiva in eiva osebnost v naši narodni skupnosti v Italiji, ^ivel je v Trstu, iaariboru, ^..r^entini in spet v Trstu, kjer je še do pred kratkim opravljal dolžnost predsednika Slovenske prosvetne ^.veze. lovabi i^ie v najbližjo "poskuaevalnico" na kapucin. i. rej ^a  še počakam, da skoči v trafiko po nov zvezek slikovno boc^to opreiuljene "r;erije''' o drutji svetovni vojni. S pri.:,orskim teupe-raaentom in uružinsko zaupljivostjo mi pove, da ii^a hčer v bolnišnici in da se je vnukinja oparila. Skratka, vse ca je šlo "v špetav''. ^a bo čakal sorodnika v nekem baru na L-.ra:::\arski cesti, kjer se lahko n&jceva. Kar liaj telero:-ira.i; in, ko se r.ajreva, bova nadaljevala popove r. Cd vse teh dru"'inskih te^av je utrujen, da £a zato najbrš ne bo v k'j.] turni dora na slavnostno predotavo Hlapcev ob dvajsetletnici, a da vendar le še ni Čisto odločen, ICo govoriva o koncertih, i..i pravi j Ca.  je slovensko t •'"Saško občinstvo sedaj že skoraj prenasicenc« Pred kratki;*: je £;03tovaia ^^.laabena akademija iz  Ijubljane, sledil je nastop učiteljskega pevskega zbora, čea nekaj eni bo imel sam svoj jubilejni koncert z  2,borom Gallus, potem prida vsi^koletna revija pevskih zborov, ki ga bo precej zaposlila, in nato že znano mednarodno tekmovanje pevskih zborov /"oe,5Jiiz2i"/ v Gorici... Posloviva se, kot da se bova že čes pol ure srečala, Cn hiti po opravkih, Vi^z pa sem ves oSarjen oč vese]e ugotovltva. da je Trst res tudi slovensko mesto. Gaj če n.p. najbolj proraetni ulici srečaš človeka, ki je rojen v Trstu, ki diha njegov zrak in tu preživlja svojo dru?ino, pa je zraven tega še maestro di i..usica in vadi slovensko petje ■:' zboru-ki nosi ime svetovnoznanega Slovenca .'TcrijČena/ Jakoba Gallusa, potem res ni več bojazni, da so v Prstu GJovenci le uieSčani rruge kategorije in pa turisti, CdlcčeH; ua bom govoril samo slovensko, stopim v hotel A]la losta. Vratar mi  po slovensko odgovori, da sob z eno  posteljo niii^ajo več, sate se napotiai v hotel ..bbazia /Opatija/; vratar ne zna slovenskCj a se -^-seeno spor-; v:..]xi«>va m ponoči; ko se vračam,  ^: v s3u5ti Slovenec, rojen v Cerlrneiu od atarše^f ia Kanala., ki  ^ 'r:/li  p^^-ib^^aJi na CerkJJKjisko v prvi .^•''■e t ovni <'OJ3ki,
■-!&  na-icsi,JU,";C