Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Pagets? ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): 27 — 33, 2002 Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji Winter census of the Water Rail Rallus aquaticus in Slovenia Luka Božič Pintarjeva 16, SI-2106 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@siol.net The data on the winter distribution of Water Rails Rallus aquaticus and their abundance are poor. By counting them in selected sections of Slovene waters, we wished to determine the species’ densities and to estimate the size of its wintering population. The census was carried out in the winters 1998/1999, 1999/2000 and 2000/2001 at the Hajdina spring waters in Ptuj, and in the winters 1998/1999 and 2000/2001 elsewhere in Slovenia as well. Water Rails were counted in the afternoon hours using playback method. At the Hajdina spring waters, a high linear density of 6.4 ± 0.2 / km was established during the three winters. The numbers of the wintering Water Rails at the water springs and their distribution between separate count sections were very much the same during the stated winters. Their average linear density at the courses elsewhere in Slovenia reached 1.7 ± 1.4 / km in the winter 1999/2000 and 2.6 ± 2.0 / km in the winter 2000/2001. High densities were recorded only at shorter sections. The length of watercourse suitable for this bird is around 1,320 km in Slovenia. The size of the bird’s wintering population in Slovenia is estimated at 2,300 ± 460 – 3,430 ± 510 individuals. Water Rails were not counted on standing waters in the interior of the country, even if not frozen over. During the census, the highest densities were established on slow flowing rivers with lush vegetation on their banks, particularly in the parts overgrown with reed Phragmites australis, where some local densities reached even 2 ind. / ha or 5-6 ind. / km of the watercourse. Key words: Water Rail Rallus aquaticus, census, linear density, wintering population, Slovenia Klju~ne besede: moko` Rallus aquaticus, popis, linearna gostota, prezimujo~a populacija, Slovenija 1. Uvod populacije v Sloveniji na 100-200 osebkov. Zaradi zahteve po posebni metodi pri popisu moko`ev v letih Moko` Rallus aquaticus je zaradi skritega na~ina 1997 in 1998 niso zajela niti januarska nacionalna `ivljenja med slab{e poznanimi vrstami slovenske {tetja vodnih ptic (Stumberger 1997 & ^99^)' avifavne. To ka`e tudi Bibliografija Acrocephalusa Razmeroma malo dobrih populacijskih ocen je iz 1980-2000 (Tome 2000). Podatki o tej ptici so v drugih dr`av Evrope (Delov & Flade 1997). glavnem omejeni na naklju~na opazovanja (Bračko Ekologija vrste je slabo poznana (Jenkins et al. 1995)' 1994, Majstorovič 1997, Ciglič & Trebar 1998, Zaradi pomanjkanja podatkov o raz{irjenosti in Senegačnik et al. 1998» Jančar 2000). Moko` je bil v {tevilu smo v [tajerski sekciji DOPPS v decembru leta gnezditvenem obdobju v Sloveniji ugotovljen le na 1998 in januarju 1999 opravili popis prezimujo~ih nekaj redkih lokalitetah (Geister 1995)- Zimski moko`ev na dveh studen~nicah in enem dravskem ornitolo{ki atlas (Sovinc 1994) ga ne uvr{~a med re~nem rokavu pod Ptujem. Cenzus smo nato v zimah pogoste vrste: raz{irjenost in {tevilo prezimujo~ih 1999/2000 in 2000/2001 raz{irili. Vanj smo vklju~ili osebkov sta bila v Sloveniji pomanjkljivo poznana. vse slovenske makroregije z izjemo alpskega sveta. Sovinc (1994) ocenjuje velikost prezimujo~e Namen {tetja je bil dobiti geografsko sliko zimske 27 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rB tj- L. Božič: Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji razširjenosti mokoža v Sloveniji, ugotoviti gostote in na tej osnovi podati okvirno oceno velikosti prezimujoče populacije. 2. Metoda in vremenske razmere v času popisa 2.1. Metoda Popis smo napravili s pomočjo predvajanja posnetka mokoževega oglašanja na izbranih popisnih odsekih vzdolž preiskovanih tekočih in stoječih voda. Razdalja med dvema popisnima točkama je bila približno 200 m. Razdaljo so zaradi preprek popisovalci ponekod prilagodili terenskim razmeram. Popis v posamezni točki je potekal tako: (1) kratko poslušanje in registracija spontano oglašajočih se mokožev, (2) predvajanje posnetka 1,5 minute, (3) poslušanje odziva ob budnem spremljanju okolice 1 minuto, (4) v primeru neuspeha je bil postopek še enkrat ponovljen. Posebno pozornost smo namenili natančnemu ugotavljanju števila ptic na določenem popisnem odseku. Popisovalcem smo svetovali, naj popis opravijo v popoldanskem času, tako da je večji del terenskega popisa sodil v obdobje večernega mraka. V času naših popisov je to bilo nekako med 15.00 in 17.00 uro. Večina popisov je bila tudi dejansko opravljena v tem času. Na osnovi literature (Glutz von Blotzheim & Bauer 1982, Bibby et al. 1995, Taylor & Van Perlo 1998) in terenskih izkušenj smo pričakovali, da se mokoži v tem času oglašajo oziroma odzivajo na posnetek najintenzivneje. Popisi so bili opravljeni med koncem decembra in sredo januarja, pred januarskim štetjem vodnih ptic (IWC). V zimi 2000/2001 so bili nekateri popisi opravljeni kasneje. Pri obdelavi podatkov sem upošteval samo tiste iz obdobja do konca februarja. Na vsakem odseku smo prešteli mokože samo enkrat v sezoni. Izjema sta obe studenčnici pri Ptuju, ki sta bili v januarju 1999 popisani dvakrat. Popisne točke in registrirane mokože smo vrisali v zemljevid. V sezoni 2000/2001 so bili sodelujoči naprošeni, naj v obrazec vpišejo parametre habitata, v katerem so mokože popisali. Ti parametri so bili: tip obrežja oziroma struge (umetno utrjena oziroma regulirana ali naravna), poraslost obrežja z vegetacijo (drevesa, grmovje, trstičje, zelnate rastline ali golo obrežje), obstoj makrofitov, tip dna vodnega telesa (blatno, peščeno ali kamnito) in opis zaledja (gozd, travnik, njiva ali urbano okolje), pri tekočih vodah pa še ocena hitrosti vodnega toka (hiter, počasen, voda zastaja ali gre za stranski rokav vodotoka). Pri obdelavi podatkov sem izračunal linearne gostote mokožev na posameznih odsekih, in sicer 28 tako, da sem delil število preštetih ptic z dolžino odseka. Izračunal sem tudi povprečne linearne gostote (± standardna deviaci) a) mokožev v treh zimah na studenčnicah pri Ptuju in v dveh zimah na popisnih odsekih drugod po Sloveniji. 2.2. Vremenske razmere Jutranje in dnevne temperature zraka so bile v obdobju 1998-2001 merjene vsak dan ob 7.00 in 13.00 uri s termometrom, nameščenem v Mariboru, in sicer v senci na severni strani hiše 1,5 metra nad tlemi (lastni podatki). Enomesečno obdobje pred in v času štetja je bilo najhladnejše v zimi 1999/2000. Povprečna jutranja temperatura v tem obdobju je bila —5,2°C, dnevna pa —0,7°C. Najtopleje je bilo v zadnji števni sezoni, s povprečno jutranjo temperaturo —0,1°C in povprečno dnevno temperaturo +4,2°C. V zimi 1998/1999 sta povprečni merjeni temperaturi dosegli -3°C oziroma +2,4°C. V januarju 2001 so bile stoječe vode v notranjosti Slovenije pretežno nezaledenele (lastni podatki), v prejšnjih dveh pa zaledenele (Štumberger 1999 & 2000). 3. Rezultati 3.1. Geografski pregled in gostote 3.1.1. Hajdinska in Turniška studenčnica pri Ptuju Studenčnici sta bili popisani od izvira do izliva v dolžini 17,5 km (Hajdinska 10,4 km, Turniška studenčnica 7,1 km). Zgornji tok Hajdinske studenčnice nad Spodnjo Hajdino (dolžina 3 km) je bil pregledan samo prvo sezono. Ugotovili smo 46—55 mokožev na Hajdinski studenčnici in 9—25 osebkov na Turniški studenčnici. Linearna gostota mokožev na prvi se je gibala od 6,4 osebka / km vodnega toka (sezona 2000/2001) do 6,9 osebka / km vodnega toka v zimi 1998/1999. Povprečna gostota vseh treh zim (± SD) je 6,4 ± 0,2 osebka / km. Na Turniški studenčnici je bila gostota med 1,7 osebka (sezona 2000/2001 — drugo štetje ) in 4,3 osebka / km vodnega toka (sezona 1998/1999 — prvo štetje). Povprečna linearna gostota vseh treh zim brez prvega štetja v sezoni 1998/99 je 2,1 ± 0,2 osebka / km, ob upoštevanju tega podatka pa je 2,6 ± 1,0 osebka / km. Natančnejši rezultati popisov v zimah 1998/1999 — 2000/2001 so predstavljeni v tabeli 1. 3.1.2. Slovenija V zimah 1999/2000 in 2000/2001 je bilo v Sloveniji Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): 27 — 33, 2002 Tabela 1: Število popisanih mokožev Rallus aquaticus in izračunane linearne gostote (v oklepaju; osebki / km) na studenčnicah pri Ptuju na posameznih popisnih odsekih v treh zimah. V zbirni vrstici je povprečna linerana gostota (± SD) v vsaki zimi. Table 1: Numbers of surveyed Water Rails Ra//us aquaticus and their estimated linear densities (in brackets; individuals per km) at Hajdinska and Turniška studenčnica (spring waters) at separate count sections in the three winters, with average linear density (± SD) in each winter at the bottom. Hajdinska studenčnica Turniška studenčnica 1998/99 1999/2000 2000/01 1998/99 1999/2000 28.12. 27.12. 7., 9. in 11.1. 29.12. / 15.1. 29.12. odsek 1 / segment 1 0 (0) - 3/3 (616 ) 2 (4) odsek 2 / segment 2 4 (2>7) 4 (2,7) 2 (1,3) 8/2 (4/1) 3 (1,5) odsek 3 / segment 3 14 (10) 14 (10) 10 (7,1) 9/0 (4,7/0) 0 odsek 4 / segment 4 14 (5,6) 13 (5,2) 17 (6,8) 5/4 (5,6/4,4) 4 (4,4) odsek 5 / segment 5 12 (12) 5 (5) 9 (9)- 3 (2>3) odsek 6 / segment 6 n (11) 11 (11) 8 (8) 0/0 (0/0) 0 (0) Skupaj / Total 55 (6,9±4,9) 47 (6,8±3,6) 46 (6,4+3,0) 25 (4,1+2,4)/ 9 (2,3+1,7) 12 (2,0+1,9) razen navedenih studenčnic pregledanih še več kot 74 km različnih tipov tekočih in nekaj stoječih voda. Stoječe vode so bile z izjemo mokrišč v okolici Postojne in gramoznice Tržeč brez mokožev. V zimi 2000/2001 je bilo 10 mokožev popisanih tudi v treh odvodnih jarkih. Nobena od popisanih tekočih voda ni bila popisana v celoti, temveč le tisti odseki, ki so bili na osnovi habitatskih zahtev mokoža videti najprimernejši. Na Ljubljanici, Iščici, Miklavškem potoku, Starem rokavu Drave ter potokih Bereku, Crncu in Karantanu smo popisali več kot 50% celotnega toka. Natančnejši rezultati štetja so predstavljeni v tabeli 2. Izračunane linearne gostote na posameznih odsekih so bile med 0,4 in 13,3 osebka / km vodnega toka, pri čemer so bile visoke vrednosti ugotovljene le na odsekih, krajših kot 1 km. Povprečna gostota (± SD) brez studenčnic pri Ptuju v zimi 1999/2000 je bila 1,7 ± 1,4 osebka / km, v zimi 2000/2001 pa 2,6 ± 2,0 osebka / km. 3.1.3. Popisni odseki brez moko`ev V zimi 1999/2000 ni bil popisan noben mokož na Mlinskem potoku pri Dvorjanah. V zimi 2000/2001 so bili brez mokožev naslednji popisni odseki: mrtvica Muriša pri Murski šumi, Hotiško jezero, gramoznica pri Osluševcih (2x), mrtvica pri Muretincih, gramoznica pri Moškanjcih, gramoznica pri Borovcih (2x), gramoznica pri Spuhlji, vodni zadrževalnik pri Sestržah, glinokopi pri Pragerskem, potok Močnik pri Gornjem Lenartu, Drava pri Zgornji Vižingi, Dravograjsko jezero, Radomeljske mlake, Cerkniško jezero, potok Stržen pri Rakitniku, močvirje ob Pivki pri Grobišču, Pivka pri Zalogu, pritok zajezitvenega jezera na potoku Vogršček pri Crničah. 3.2. Velikost populacije Med popisom mokožev v zimah 1998/1999 — 2000/2001 smo v Sloveniji skupno prešteli 64 in 80 mokožev v prvi zimi, 122 v drugi ter 184 v tretji zimi. 94,7% osebkov smo popisali na tekočih vodah (rekah, potokih, rečnih rokavih in tekočih odvodnih kanalih). Slovenija ima skupno 26.989 km površinskih tekočih voda (Gams & Vrišer 1998), od katerih je le majhen del primeren za mokoža. S pomočjo Atlasa Slovenije (Geodetski zavod Slovenije 1996) sem izmeril skupno dolžino za mokoža primernih tekočih voda v Sloveniji. Ta je 1320 km. To sem uporabil kot ekstrapolacijski faktor pri izračunu prežimujoče populacije. Pri tem nisem uporabil gostot, ugotovljenih na Hajdinski studenčnici pri Ptuju, ki so razmeroma velike. Povprečna linearna gostota (± standardna napaka) mokožev za Slovenijo v sezoni 1999/2000 je bila 1,7 ± 0,4 osebka / km, v sezoni 2000/2001 pa 2,6 ± 0,4 osebka / km. Pri izračunu prezimujoče populacije manjkajo predvsem podatki s primorskega dela Slovenije, kjer imajo nedvomno večji pomen stoječe vode, ki so tam praviloma pozimi 29 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K) tj- L. Božič: Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji Tabela 2: [tevilo pre{tetih moko`ev Rallus aquaticus v dveh zimah na razli~nih vodnih telesih po mezoregijah (Perko & Orožen Adamič 1999) v Sloveniji. Pri teko~ih vodah je v oklepaju navedena dol`ina popisanega odseka. Table 2: Numbers of counted Water Rails Rallus aquaticus in the two winters on different water bodies per mesoregions (Perko & Orožen Adamič 1999) in Slovenia. For flowing waters, lengths of the surveyed sections are stated in brackets. Mezoregija / Kraj popisa Mesoregion / Surveyed Localities Zima / Winter 1999/2000 2000/2001 Dravska ravan Drava med Pobrežjem in Dogošami (6,0 km) Miklavški potok od Miklavža naprej (3,6 km) potok Reka pri Požegu (0,5 km) Hajdinska studenčnica (10,4 km) Turniška studenčnica (7,1 km) gramoznica pri Tržcu Stari rokav Drave pri Sturmovcih (2,0 km) odvodni kanal pri vodnem zadrževalniku Sestrže (1,0 km) Sejanski potok pri Mihovcih (4,2 km) Pesnica pred izlivom v Dravo (1,0 km) Ormoško jezero - trstišče Odvodni kanal pri Pušencih (0,3 km) Pušenski potok pri Frankovcih (1,0 km) Slovenske gorice Vukovski potok pred izlivom v Perniško jezero (0,5 km) Jareninski potok pred izlivom v Perniško jezero (0,4 km) Partinjski potok pred izlivom v Komarnik (0,5 km) Pesnica pri Hrastovcu (0,5 km) Sčavnica pri Dražen vrhu (2,0 km) Odvodni kanal pri jezeru Komarnik (0,8 km) Murska ravan Murska ravanlitvički potok pri Podgradu (2,1 km) Potok Libenica med Kapco in Gornjim Lakošem (3,0 km) Crni potok pred izlivom v Črnec (0,8 km) Potok Črnec (10,3 km) Potok Berek pri Dolnji Bistrici (4,5 km) Kr{ka ravan Dolenjevaški potok pri Pesjem (1,2 km) Potok Močnik pri Sentlenartu (2,0 km) Piv{ko podolje Močvirje Vidrniki pri Studencu Potok Karantan pri Goricah (0,5 km) Močvirje Brišče pri Orehku Vipavska dolina Zajezitveno jezero na potoku Vogršček Močvirje pri Zaloščah Ljubljansko barje Ljubljanica (19,2 km) Iščica (7,5 km) odvodni kanal pri Črnem logu (1,8 km) odvodni kanal Curnovec pri Gmajnicah (2,0 km) Potok Prošca pri Ilovici (0,3 km) 7 5 2 47 46 12 12 2 3 2 2 2 10 4 2 1 3 1 2 2 4 3 2 43 19 o 2 2 3 7 3 2 5 1 19 39 13 4 2 2 Skupaj / Total 122 184 3C Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^ri tj- Acrocephalus 23 (110-111): 27 – 33, 2002 nezaledenele. Na podlagi tega lahko zaključim, da je v letin 1998-2001 v Sloveniji preziniovalo 2300 ± 460 do 343O ± 510 mokožev. 3.3. Zimski habitat Podatke o tem, v katerih tipih habitatov se najraje zadržujejo mokoži, smo zbrali za 136 osebkov, večino iz SV Slovenije (od tega 58 na Hajdinski in Turniški studenčnici pri Ptuju). Eden najpomembnejših dejavnikov na tekočih vodah je obrežna vegetacija. Pri tem imajo pomembno vlogo zelnate rastline, predvsem šopi večjih vrst šašev Carex sp. in predeli s trstom Phragmites australis (slika 1). Slednji so primerno bivališče, saj so bili mokoži pogosto opaženi že na površinah, prekritih s trstom, velikosti nekaj m , vzdolž sicer z mokoži neposeljenih potokov. Na odsekih, kjer je trsta več, so bile večkrat ugotovljene visoke lokalne gostote (npr. trstišče pri Ormoškem Slika 1: Hajdinska studen~nica pri Ptuju - primer zimskega habitata moko`a Rallus aquaticus v Sloveniji (foto: L. Bo`i~) Figure 1: Hajdina spring water near Ptuj - an example of the Water Rail's Rallus aquaticus winter habitat in Slovenia (photo: L. Bo`i~) jezeru — 2 os. / ha, Crni potok — 5 os. / km toka, začetni del Turniške studenčnice — 6 os. / km toka). Priljubljeni so tudi habitati, kjer zelnata vegetacija visi prek strmega brega potoka. Tukaj se mokoži zadržujejo in premikajo vzdolž struge pod robovi zelnate vegetacije. Tako oblikovane robove imajo večji deli nekaterih odsekov z visokimi ugotovljenimi gostotami (npr. Črnec, odsek 6 — 3,6 os. / km toka, Hajdinska studenčnica, odsek 3 — 10 os. / km toka). Pomembno vlogo ima tudi grmovna in drevesna obrežna vegetacija, predvsem tista, ki se razrašča tik nad vodno gladino. Ponekod so bili mokoži popisani na podrtih drevesih in vejah, ležečih v vodi. Takšen primer je bil zabeležen na reguliranem in z vegetacijo precej siromašnem Sejanskem potoku in na 5. odseku potoka Črnec, ki je sicer obrasel z drevesi in grmovjem, vendar je primernega kritja za mokože malo. V sezoni 2000/2001, potem ko so iz struge potoka odstranili podrta drevesa, ni bilo na tem odseku nobenega mokoža. Od drugih dejavnikov je verjetno pomembna struktura dna v povezavi s hitrostjo toka. Tako si razlagamo odsotnost mokožev na večjem delu 2. odseka Turniške studenčnice, kjer je voda hitro tekoča, dno pa prodnato. 4. Diskusija S pomočjo poenotenih popisov mokožev v zimah 1998/99 do 2000/01 smo zbrali podatke, na podlagi katerih lahko sklepamo o zimski razširjenosti in gostoti te vrste v Sloveniji. Mokož je v zimskem času bolj razširjena vrsta, kot smo nekdaj domnevali (glej Sovinc 1994). Najdemo ga na skoraj vseh zaraščenih, počasi tekočih vodah v nižinah. Izbira počasi tekočih voda z blatnim dnom, kjer se mokož prehranjuje, je znana tudi iz literature (Cramp 1983, Taylor & Va n Perlo 1998). Na stoječih vodah v notranjosti Slovenije ga ni, tudi če te niso zaledenele. To smo ugotovili tudi na popisnih odsekih, kjer mokož sicer gnezdi. To kaže na to, da jesenski odhod mokožev z gnezdišč ni le lokalni dogodek, saj bi v tem primeru verjetno prišlo do ponovne naselitve teh območij z otoplitvijo in umikom ledu. Takšen primer v literaturi opisujejo Jenkins et al. (1995). Slovenija sodi v tisti del Evrope, kjer ima mokož status selivke oziroma klateža (Glutz von Blotzheim & Bauer 1982, Cramp 1983, Taylor & Va n Perlo 1998). Zato lahko upravičeno pričakujemo, da se večina pri nas gnezdečih ptic pozimi odseli, k nam pa pridejo osebki iz vzhodne oziroma severnih delov srednje Evrope. Na studenčnicah pri Ptuju se mokoži v večjem številu pojavljajo še konec februarja, medtem ko so bili v jeseni posamezni osebki registrirani že konec oktobra. Za tekoče vode je značilno, da mokoži na njih ostanejo tudi tedaj, ko te pretežno zamrznejo. Takrat se mokoži pogosto gibajo po zamrznjenih površinah med trstjem, kar smo opazovali na primer na Turniški studenčnici in Starem dravskem rokavu. Na studenčnicah, ki so bile edine popisane v vseh zimah, smo ugotovili majhne spremembe v številu mokožev. Ta razlika je bila majhna tudi med posameznimi odseki obeh studenčnic. Popisi v dveh zimah so nakazali podobne razmere tudi na potoku Črnec. Preliminarni rezultati popisov v zimi 2001/2002 (ki sicer v članku niso prikazani) kažejo, da se v zelo mrzlih zimah število prežimujočih mokožev močno zmanjša. Na predelih habitata, primernega za mokože, 31 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ L. Bo`i~: Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji smo velikokrat zabeležili več kot dva osebka skupaj na števnih sezonah je značilno, da so bile temperature zelo majhnem območju. Najpogosteje sta to bila dva veliko bolj izenačene kot v zimi 1998/99, čeprav je bilo osebka, redkeje trije in le izjemoma več. Največkrat naslednje leto to obdobje v povprečju hladnejše, dve smo to opazili na predelih s trstičjem. Navezanost leti kasneje pa toplejše. mokoža na trstičja v času gnezdenja in tudi selitve je splošno znana (Glutz von Blotzheim & Bauer Zahvala: Za požrtvovalno pomoč se zahvaljujem 1982, Cramp 1983, Jenni & Widmer 1996, Taylor & sodelavcem štetja mokožev (abc): Danici Barovič, Va n Perlo 1998). Cramp (1983) navaja takšno Tomažu Bercetu, Dominiku Bombku, Francu formiranje ohlapnih skupin v zimskem času kot Bračku, Damijanu Denacu, Daretu Fekonji, Andreju običajno, pri čemer pa posamezni osebki vendarle Figlju, Nini Fric, Speli Hribršek, Valentinu Iljužu, branijo svoj prehranjevalni teritorij. Jenkins et al. Danilu Kerčku, Matjažu Kerčku, Dušanu Klenovšku, (1995) so ugotovili, da sta bila v primerih največjega Janezu Kolenku, Branetu Korenu, Tatjani Koren, Luki prekrivanja domačega okoliša udeležena osebka vedno Korošcu, Jani Kus, Boži Majstorovič, Juretu Majzlju, samec in samica. Ne vemo, ali to drži tudi za mokože, Mirni Malus, Cvetki Marhold, Maruši Mavsar, prezimujoče pri nas, čeprav literatura navaja, da pari Tomažu Miheliču, Jožefu Osredkarju, Oji Prelovšek, po gnezditvi razpadejo (Glutz von Blotzheim & Matjažu Premzlu, Sabini Pribožič, Petri Radolič, Žigi Bauer 1982, Cramp 1983, Taylor & Va n Perlo 1998). Remcu, Jakobu Smoletu, Matiji Staretu, Joštu Na potoku Črnec sta bila v tesni navezi opazovana Stergaršku, Jani Sepetavc, Pavlu Setu, Simonu Sirci, odrasel in prvoletni osebek. Takšnih primerov je Borutu Stumbergerju, Karmen Stumberger, Alešu morda še več, vendar je ločevanje prvoletnih osebkov Tomažiču, Marjanu Trobcu, Petru Ureku, Gregorju od odraslih sredi zime že zelo težavno, možno le z Veglju, Davorju Vlaškemu, Alu Vrezcu in Evi Vukelič. neposredne bližine ob ugodnih opazovalnih razmerah. Borutu Stumbergerju in dr. Petru Trontlju se Zanimiva je primerjava števila opaženih mokožev na zahvaljujem za pregled rokopisa in koristne nasvete Turniški studenčnici med dvema štetjema v zimi pri pisanju članka. 1998/99, ki sta bili opravljeni v časovnem razmiku dobrih dveh tednov. Število ugotovljenih mokožev je 5. Povzetek bilo ob prvem štetju bistveno večje kot ob ponovitvi, in sicer predvsem na račun mokožev na 3. odseku (9 Podatki o zimski razširjenosti mokoža Rallus aquaticus osebkov), kjer kasneje in tudi v naslednjih zimah ni bil in njegovi gostoti v Sloveniji so skromni. Na podlagi preštet niti en sam osebek. Nadpovprečno veliko štetja mokožev na izbranih odsekih voda v Sloveniji mokožev v primerjavi z drugimi zimami je bilo tega smo želeli ugotoviti gostote in izračunati velikost dne opaženih tudi na spodnjem delu 2. odseka. prezimujoče populacije. Popis smo opravili v zimah Habitat tukaj za mokoža ni optimalen, saj del odseka 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 na studenčnice obrašča strnjen gozd, vodni tok pa je na studenčnicah pri Ptuju, v zimah 1999/2000 in večjem delu precej hiter. Razlog za povečano število 2000/2001 pa tudi drugod po Sloveniji. Mokože smo mokožev lahko morda iščemo v vremenskih razmerah. popisovali v popoldanskih urah s pomočjo Temperature so bile takrat nizke in stoječe vode v predvajanja posnetka njihovega oglašanja. Na okolici zamrznjene. Možno je, da so se tukaj ustavili Hajdinski studenčnici smo ugotovili visoko povpre- mokoži na selitvi, ki pa drugih, primernejših delov čno linearno gostoto v treh zimah: 6,4 ± 0,2 os. / km. studenčnice niso mogli zasesti, zaradi tam že Število prežimujočih mokožev na studenčnicah in prezimujočih mokožev. Tako ni nepomembno, da je njihova razporeditev med posameznimi popisnimi bilo število osebkov na Hajdinski studenčnici, na gosto odseki je bila med različnimi zimami podobna. naseljeni z mokoži, vseskozi približno enako. Znano je, Povprečna linearna gostota mokožev na tekočih vodah da lahko selitev mokožev poteka še v mesecu decembru drugod po Sloveniji je bila 1,7 ± 1,4 os. / km v zimi (Cramp 1983, Taylor & Va n Perlo 1998). Temu je nato 1999/2000 ter 2,6 ± 2,0 os. / km v zimi 2000/2001. sledilo daljše obdobje toplega vremena, ki je tem Visoke gostote smo ugotovili le na krajših odsekih. mokožem omogočilo, da si poiščejo druge vode, in jih Dolžina za mokoža primernih tekočih voda znaša zato ob ponovnem štetju ni bilo več na Turniški okoli 1320 km. Velikosti prezimujoče populacije v studenčnici. Druga možnost je, da je šlo le za začasen Sloveniji ocenjujemo na 2300 ± 460 do 3430 ± 510 lokalni premik mokožev z bližnjih stoječih voda (npr. osebkov. Mokožev nismo popisali na stoječih vodah v gramoznic Dravskega in Ptujskega polja), čeprav tam notranjosti države, tudi če so bile te nezaledenele. ob popisih v naslednjih zimah mokožev z izjemo Tržca Med popisom smo najvišje gostote ugotovili na počasi nismo registrirali. Za enaki obdobji v drugih dveh tekočih vodah z bujno obraslimi bregovi, pri čemer so 32 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K^ ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): 27 — 33, 2002 prednja~ili predeli, porasli s trstjem Phragmites dustralis, kjer so lokalne gostote dosegale kar 2 os. / ha Prispelo / Arrived: 8.1.2002 oziroma 5–6 os. / km toka. Sprejeto / Accepted: 23.9.2002 6. Literatura Bračko, F. (1994): Ornitolo{ko zanimive lokalitete. Peti{ovsko jezero. Acrocephalus 15 (65-66): 140-141. Bibby, C.J., N.D. Burgess, DA. Hill & H.G. Bauer (1995): Methoden der Feldornithologie. Neumann Verlag, Radebeul. Ciglio, H. & T. Trebar (1998): Prispevek k poznavanju ptic Hra{kih mlak Acrocephalus 19 (86): 8-13. Cramp, S. (1983): The Birds of the Western Palearctic. Vol. II. Oxford University Press, Oxford. Delov, V & M. Flade (1997): Water Rail Rallus aquaticus. V: Hagemeijer, WJ.M. & M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Gams, I. & I. Vriser (1998): Geografija Slovenije. Slovenska matica, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Geodetski zavod Slovenije (1996): Atlas Slovenije. Zalo`ba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1982): Handbuch der Vogel Mitteleuropas. Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden. Jančar, T. (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. Acrocephalus 21 (100): 107-134. Jenkins, R.K.B., S.T. Buckton & S.J. Ormerod (1995): Local movements and population density of Water Rail Rallus aquaticus in a small inland reedbed. Bird Study 42 (1): 83-87. Jenni, L. & F. Widmer (1996): Habitatnutzung von Kleinvogeln in der Herbstzugzeit am Neuenburgersee. Der Ornithologische Beobachter 93: 221-248. Majstorovic, E. (1997): Zanimivosti od koderkoli: Sige in Pod je`o. Acrocephalus 18 (80-81): 48-49. Perko, D. & M.O. Adamič (1999): Slovenija - Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana. Senegačnik, K., A. Sovinc & D. Sere (1998): Ornitolo{ka kronika 1994, 1995. Acrocephalus 19 (87-88): 77-91. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Stumberger, B. (1997): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81): 29-39. Stumberger, B. (1998): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36-48. Stumberger, B. (1999): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22. Stumberger, B. (2000): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 271-274. Taylor, B. & B V. Perlo (1998): Rails. A Guide to the Rails, Crakes, Gallinules and Coots of the World. Pica Press, Sussex. Tome, D. (2000): Bibliografija Acrocephalusa 1980-2000. Acrocephalus 21 (100): 177-215. 33 Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 111 ACROCEPHALUS 23 (in): III, 2002 Popravek Corrigendum V prej{nji {tevilki Acrocephalus 23 (110-111): 27-33 je pri ~lanku Luke Bo`i~a Zimsko {tetje moko`ev Rallus aquations v Sloveniji pri{lo pri postavitvi do napake v tabeli 1 (stran 29), kjer je izpadla zadnja kolona. Tabelo 1 zato objavljamo {e enkrat v popolni obliki. In the previous issue of Acrocephalus 23 (110-111): 27-33, an error was made in the article Winter census of the Water Rail Rallus aquaticus in Slovenia by Luka Bo`i~ in Table 1 (page 29), where the last column was omitted. Below, Table 1 is again presented in full. Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji Winter census of the Water Rail Rallus aquaticus in Slovenia Luka Božič Pintarjeva 16, SI-2106 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@siol.net Tabela 1: Število popisanih mokožev Rallus aquaticus in izračunane linearne gostote (v oklepaju; osebki / km) na studenčnicah pri Ptuju na posameznih popisnih odsekih v treh zimah. V zbirni vrstici je povprečna linerana gostota (± SD) v vsaki zimi. Table 1: Numbers of the surveyed Water Rails Ra//us aquaticus and their estimated linear densities (in brackets; individuals per km) at Hajdinska and Turniška studenčnica (spring waters) at separate count sections in the three winters, with average linear density (± SD) in each winter at the bottom. Hajdinska studen~nica i{ka studen~nica 1998/99 1999/2000 2000/01 1998/99 1999/2000 2000/01 28.12. 27.12. 7., 9. in 11.i. 29.12. / 15.1. 29.12. 7.1. odsek 1 / segment 1 0 (0) - - 3/3 (616) 2 (4) 2 (4) odsek 2 / segment 2 4 (2>7) 4 (2>7) 2 (1,3) 8/2 (4/1) 3 (1,5) 5 (2,5) odsek 3 / segment 3 14 (10) 14 (10) 10 (7,1) 9/0 (4,7/0) 0 (0) 0 (0) odsek 4 / segment 4 14 ($>6) 13 ($>2) 17 (6,8) 5/4 (5,6/4,4) 4 (4>4) 3 (3,3) odsek 5 / segment 5 12 (12) 5 (5) 9 (9) - 3 (2,3) 2 (1,5) odsek 6 / segment 6 u (u) u (u) 8 (8) 0/0 (0/0) 0 (0) 0 (0) Skupaj / Total 55 (6,9±4,9) 47 (6,8±3,6) 46 (6,4±3,o) 25 (4,i±2,4)/ 12 (2,o±i,9) 9 (2,3±i,7) 12 (1,9+1,7) in