PoStnina plačana « gotovini Leto Xm, št. 230 LpiMjasa, nedelja 4« oktobra Cena 2 Din upravni&CTO; l^uuij ooutiljeva llllca b. — reletoD SU 3122, ^ 3124. 3125, 312«* In&eratni oddelelt: Ljubljana, Selen-Durgova m. a. — Tej. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Sit. LL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica &L iL — Telefon št. 190. Računi pri pošt- fiek. zavodih: Ljubljana št. 11-842. Praga čisto 78.180, VVlen št. 105J24L Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Urednldtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica LL Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Poslanski klub JNS V četrtek se je izvršil v narodni skupščini zanimiv in važen dogodek. Večina poslancev Jugoslovenskega kluba, kateremu je bil predsednik g. B. Jevtič, je sklenila pristopiti v poslanski klub Jugoslovenske nacionalne stranke. Takoj nato se je izvedla reorganizacija poslanskega kluba JNS z izvolitvijo novega predsedstva in odbora- S tem je v narodni skupščini likvidirano stanje, ki je zlasti po kongresu JNS bilo nekoliko nenormalno- V poslanskem klubu JNS namreč niso bili združeni vsi pesi a-nci stranke, temveč jih je dobršen del pripadal še iz prejšnjega časa Jugo-slovenskemu klubu. Sedaj so ti poslanci izvajali posledice in stranka razpolaga % narodni skupščini s svojim enotnim, dobro organiziranim in močnim poslanskim klubom. Istočasno se je tudi v bivšiem Jevtičevem klubu izvršilo raz-čiščenje. Oni poslanci, ki niso člani JNS, so se oddvojili in ostali pod vodstvom dr. Baričevica kot posebna parlamentarna skupina. Odkrepitev in reorganizacija kluba JNS je dala seveda protivnikom stranke povoda za krepko intrigiranje. Po starem pravilu »svako čudo za tri dana« se bodo intriganti, ki bi hoteli iz ojačenja pozicje JNS v narodni skupščini skonstruirati njeno oslabitev, kmalu morali lotiti kakega drugega, hvaležnejšega predmeta. Bo včeraj jim je članstvo mnogih poslancev JNS v Jevtičevem klubu dalo povod za dokazovanje, kako slaba je JNS, ko ne more združiti niti lastnih ljudi v enotno klubsko organizacijo. Sedaj se ji računa zopet v greh, da je gospod Jevtič postal član njenega kluba in da nekateri poslanci dovče-raišnjega Jevtičevega kluba niso vstopili v klub JNS. Oboje pa je nasprotno le dokaz dosledne in čvrste politične linije in popolne enotnosti v vodstvu JNS. Predvsem moramo reči, da je izločitev skupine Baričevič-Banič logična posledica stališča, ki ga je ta gospoda zlasti v taktičnih vprašanjih zavzemala in ki ga stranka nikdar ni mogla odobravati. Če se sploh sme govoriti o kakšni »pofovski« skupini, potem spada skupina dr- Baričevica pod to označbo. Člani te skupine niso bili nikoli člani JNS in je šele z njih izločitvijo bila odprta pot k združitvi vseh poslancev JNS v enotmo parlamentarno organizacijo Kar se tiče g- Je vtiča, je naše stališče, ki smo ga zavzemali od vsega početka napram temu politiku, splošno znano. Nikdar mu nismo peli hvalospevov kakor gotova gospoda, ki se je, ko je bil na oblasti, gnetla v njegovo senco, niti nismo in ne zanikamo njegovih sposobnosti, kakor danes delajo tisti, ki so ga nekoč dvigali v nebo S tem. da je Jevtič sedaj vstopil v klub JNS in se podredil disciplini stranke, je sam obeležil po-greške iz preteklosti in stranki je dano naknadno zadoščenje za stališče, ki ga je napram političnim dogodkom zavzemala od pričetka 1. 1935. Politični nasprotniki seveda dobro vedo, da povečanje in reorganizacija poslanskega kluba krepi in množi tudi politično moč JNS. Zato sedaj napovedujejo, da se bo bivši strankin predsednik g. Uzunovič iz protesta proti ■vstopu g. Jevtiča umaknil iz stranke. Dokler je bil g. Uzunovič aktivni predsednik, so ga isti nasprotniki proglašali za največjo nesrečo stranke Sedaj jim je, ako jim tako kaže, nad vse simpatičen in pripisujejo stališču, ki mu ga podtikajo, največjo avtoriteto. Seveda pa g. Uzunovič nima razloga, da bi iz Jevtičevega pristopa v klub JNS izvajal kakršnekoli konsekvemce. Dokler je bil namreč on predsednik stranke, je bil g. Jevtič vse do kongresa formalno član vrhovnega vodstva JNS in g. Uzunovič ni bil nikoli razpoložen, da bi razčistil ta odnošaj, ki je po razpisu lanskih skupščinskih volitev postal skrajno delikaten. Danes pa politični spletkarji imputirajo g. Uzunoviču, da bo izvajal neke konsekvence zato, ker g. Jevtič sicer ni več v vodstvu stranke, marveč je, kakor vsak drug pristaš, ki je narodni poslanec, član strankinega parlamentarnega kluba. Zdelo se nam je potrebno, da z nekoliko besedami omenimo vse te izmišljotine in spletke, ki se sedaj na debelo širijo po gotovem časopisju. One so le dokaz, koliko nevolje in skrbi prizadeva političnim nasprotnikom konsolidacij-ski proces, ki se vrši od kongresa sem v vrstah Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je pod najtežjim pritiskom v opoziciji pokazala svojo življenjsko sposobnost in ostab nositeljica zdrave nacionalne misli. Bliža se jesensko parlamentarno zasedanje in JNS bo ako bo poslancem in senatorjem količkaj omogočeno, da pridejo do besede, s svojima obema kluboma v narodni skupščini in v senatu pokazala s koliko treznostjo in preudarnostjo motri razvoj naše notranje politike in s kolikim razumevanjem za probleme našega naroda zavzema svoje stališče nanram vsem vprašanjem sedanjosti. RAZKROJ HEIMWEHRA Pričetek konca nekdaj tako mogočne organizacije, ki je mnogo pripomogla k razdoru med Avstrijo in Nemčijo Dunaj, 3. oktobra, p. Vsa politična javnost zasleduje z največjo pozornostjo razvoj sporov v vodstvu avstrijs«e Heim-wehr, ki predstavlja nekak avstrijski fašizem. Po sklenitvi rimskega pakta je Heimvvehr igrala odločilno vlogo v avstrijskem javnem življenju, zlasti pa se je izkazala pri znanih julijskih dogodkih na Dunaju, ko je v krvi zadušila upor socialistov. Takrat sta se posebno odlikovala vodja Heimvvehra knej Starhemberg. ki je bil tedaj podkancelar, in vodja dunajskih heimwerovcev major Fey, ki je bil takrat notranji minister in ki je bil za svoje takratne zasluge po išan za generala. Ko je po Dollfussovi ®mr"i prevzel vodstvo avstrijske vlade dr. Scliuschnigg, je prišlo med klerikalnim in hajmverovsfcim krilom vlade do razkola in so bili hajm-verovci izvagonirani. Od tedaj so se neprestane vrstili spori v vodstvu heimvvehra, ki so se še stopnjevali, k0 je baron Baar von Baarenfels vstopil v vlado Kot predstavnik Heimvvehra proti volji kneza Starhemberga z nalogo, da polagoma 1'kvi-dira Heimvvehr in jo spravi v SehuSchrdg-govo patriotsko fronto. Knez Starhemberg je takrat stalno potova! med Dunajem in Rimom in v vrstah Heimvvehra je zavladala popolna desorientaci ja, ko je bil po želji Rima brez vednosti in sodelovanja Heimvvehra sklenjen avstrijsKo-nem-§ki sporazum. Hajmverovski voditelji so ponovno zahtevali, naj skliče Starhemberg konferenco in pojasni položaj, tc-da Starhemberg, ki se je smatral poraženega, se je temu stalnD izogibal. Ta*o je prišlo do ločenih zborovanj posameznih organizacij, na katerih niso prikrivali svojega nezad volj-stva nad vodstvom Starhemberga. Dunajska organizacija je Sla še dalje in je na nedavnem zborovanju postavila z ihte v o, naj prevzame vodstvo Heimvvehra bivši vodilni prvak Fey. Starhemberg se je nato vrnil v svojega letovanja v Italiji in je včeraj s*N v Gdansku Lesterja ie med Poljsko in Nemčijo nastala tiha vojna za njegovo nasledstvo- Iz dobre informiranega vira fe doznava. da bi bilo Poljski zelo ljubo, če bi Lesterjevo mesto zasedel kak Poljak, še posebno pa je naklonjena kombinaciji, ki bi v eni osebi združiš la funkcije sedanjega poljskega komisarai v Gdansku dr. Papeeja s funkcijami komisarja DN. vendar le r>od pogojem, da bi bis la funkcije sedanjega poljskega komisarja kor do sedaj, zlasti v pogledu vmešavanja v gdanske notranje zadeve. Podobne želje goji tudi Berlin, le da odklanja kakršnegakoli komisarja DN, ker želi popolnoma iztrebiti vpliv ženevsko ustanove na razvoj gdanskih razmer. Seja stalnega sveta Balkanske zveze Ženeva. 3. oktobra. AA. Dopoldne je bila seja stalnega sveta Balkanske zveze pod predsedstvom Ruždiia Arasa. po kateri je bil objavlien naslednji komunike: Stalni svet Balkanske zveze ie danes proučil splošni mednarodni položaj in ugotovil, da se sklepi meseca maja v Beogradu niso nič iznremenili. Svoje redno zasedanje bo imel svet v Atenah 5. februarja 1937. Velika amnestija v Bolgariji Sofija, 3. oktobra. aA. današnji narodni praznik obletnice, odkar je stopil kralj Boris na prestol, in obletnice neodvisnosti Bolgarije so v v6ej državi svečano proslas vi'*i. Glavna slovesnost je bila v Plovdivu kjer je bila velika vojaška revija in ie pri tej priložnosti krali Boris povišal v oficirje višji razred gojencev vojaške akademije-Za današnji narodni praznik je kralj Boris podpisal tudi odlok o amnestiji 500 zaradi poetičnih in drugih deliktov obsojenih kaznjencev. Diplomatski sprejemi pri predsednjku vlade Beograd, 3. oktobra, p. Ministrski predsednik in zunanji min ster dr. Stojadinovič je sprejel danes v zunanjem ministrstvu našega poslanika v Ankari Branka Lazare-viča in angleškega poslanika na našem dvoru Campbelia. Nov italijanski poslanik v Beogradu Beograd, 3. oktobra, p Dosedanji italijanski poslanik na našem dvoru Viola di Cam palto bo jutri zapustil Beograd in odpotoval na svoje novo ^lužheno mesto v Rimu. Za poslanika v Beogradu bo Hrenovnr do-sedanj; italijmski poslanik v Tirani Mario Indeli, za katerega je že bil izdan agrement. Pariz, 3. oktobra. AA. Iz Burgosa poročajo. da je predsednik španske republike Azana zapustil Madrid in odpotoval v neko sredozemsko luko. V Madridu trdijo. da bo predsedstvo vlade prevzel ekstre-mistični poslanec Hozedijaz. Zmeda v Madridu postaja vedno večja, ker se ekstremisti medsebojno obte-žujejo zaradi porazov na fronti. Anarhisti odkrito groze Largu Caballeru. Vlada ie morala dovoliti odhod neborcev v Alican-te in Valencijo, česar doslej ni hotela storiti. da ne b: priznala svoje slabosti. Prvi ukrepi generala Franca kot državnega poglavarja Burgos, 3. oktobra. AA. General Franco je kot začasni državni poglavar podpisal več odredb o ureditvi vrhovne državne uprave in o občinski!) odborih. Podpisal je tudi ukaz o imenovanju generala Mole za glavnega poveljnika na severni fronti ter generala Queipa de Liana za glavnega poveljnika nn južni fronti. General Cabanellas je imenovan za glavnega inšpektorja celokupne vojske. Nadalje je general Franco odredil, naj gospodarska ministrstva junte tvorijo takozvano tehnično junto. Oddelek za zunanje zadeve ostane nadalje samostojen in bo imc-1 odsek za propagando in odsek za tisk. Francov glavni stan Burgos. 3. oktobra, b. Zelo verjetno je, da bo general Franco namestil svoj glavni stan začasno v Valladolidu, kjer se trenutno nahaja stan generala Mole. Posamezni Francovi generali bodo razdeljeni na posamezne fronte v tej-le razvrstitvi: aragonska fronta — general Ponle. fronta na Somosierri in Guadarrami — general Raliqueit. fronta pri Sierra-Degredos in pri Toledu — general Varela. Boji pred Madridom Pariz, 3. oktobra. w. Po poročilih iz uporniškega tabora, so uporniške čete odbile vse napade vladniih čet okoli Madrida, ki je malone že od vseh strani obkoljen. Na gva-darramski fronti so uporniške čete napredovale za 5 km. Uporniki gospodarji gibraltarske ožine Gibraltar, 3. oktobra, b. Uporniki so že nekaj dni popolni gospodarji gibraltarske morske ožine. Vse vladne ladje so namreč že zapustile gibraltarske vode. Vzrok za ta nenadni preokre! v zadržanju vled-dnih ladij vidijo v tukajšnjih krogih v tem. da niso vladne ladje v zadnjem času razpolagale z zadostnim številom oficirjev in tehnikov. Kot dokaz, da so uporniki zares gospodarji položaja, se navaja tudi okoliščina, da je poštna zveza med Ceuto in Ailgecirasom začela s-pet redno poslovat i. Usmrtitve v Barceloni Barcelona. 3. oktobra, b. Tu so bili ustreljeni major in bivši član vojaškega sodišča ' Fernandez Valdez stotnik Rafael Llop in bivši stotnik Rafael Comastro. Ustrelitvi je prisostvovalo 6000 ljudi. Uporniški poslanik pri Vatikanu Vatikansko mesto, 3. oktobra, b. Danes je zapustil Rim španski poslanik pri Vatikanu don Luis Zulueta, ki je bil edini poslanik. ki je še ostal zvest madridski vladi. Komaj je zapustil poslaniško poslopje, je na njem že zavihrala rdeče^rumena uporniška zasstava kot znamenje, da je po-slaniške posle prevzel uporniški poslanik, dosedanji svetnik španskega poslaništva pri Vatikanu don Angel de la Mora. ki velja za Francovega najintimnejšega zaupnika. Dva nova armadna zbora v Nemčiji Berlin, 3. oktobra, b- lz današnjega dekre« la o imenovanju in napredovanju izhaja, da bosta s 6. oktobrom ustanovljena dva nova armadna zbora, in 6icer 11. in 12. ar-madni zbor. S tem je doseženo število ar« madnih zborov (12). ki jih določa zakon o ponovni oborožitvi z dne 16 marca 1935. Poveljstvo 11. armadnega zbora bo v Hannovru, 12. pa v Koblenzu. Za poveljnika 11- armadnega zbora je bil postavljen general Reichenau, za poveljnika 12. armadnega zbora pa dosedanji inšpektor ko« nienice general Pogrel. S 1. oktobrom je bil razen tega postavljen tudi temeljni kamen za uvedbo vojaških sodišč 6 tem. da je bik) ustanovljeno državno vojaško sodišče, katerega področje se v primeri s prejšnjim voiaškim sodiščem ne spremeni bistveno. Državno vojaško sodišče bo sodilo kot edina in poslednja instanca v vseh veleizdajniških procesih, pri katerih nastopa kot obtoženec pripadnik armade. Knez Schwarzenberg umrl Praga. 3. oktobra, b. Po daljši bolezni je umrl na svojem posestvu v Tohovicah v starosti 74 let knez dr. Bedrich Scwarzen-berg. ki si je pridobil velike zasluge zlasti kot gospodarski strokovnjak. Pokojnik je bil politik velikega formata, ki se je udejstvoval tudi v avstrijskem političnem življenju kot eden izmed posebno znanih čeških zastopnikov v dunajskem parlamentu, kamor so ga poslale združene češke stranke v Budjeievicah. kier je zmaeal nad nemškim liber?,Tiim kan/p^om Velike zasluge si je pokojnik pridobil tudi kot kulturni delavec. Angleži grade 42 vojnih ladij London, 3. oktobra. A A. »Daily Tele^ graph« poroča, da po vojni v Angliji še ni bilo tolikšne živahnosti v gradnji vojnih ladij kakor letos, v Angliji grade sedaj 2 linijski ladji. 2 križarki tipa »Southampton« (9.000 ton), 9 rušilcev največjega tipa, 1 podmornico in 3 specialne minonoece. V kratkem bodo pričeli graditi 2 ladji—matici, 5 križank, 8 rušilcev, 7 podmornic in 3 mi* nonosce. »Morningpost« pravi, da bo vlada še pred koncem leta zahtevala od parlamenta kredite za vojno mornarico. Nova nemška vojna ladja Wilhelm8hafen, 3. oktobra. w. V navzočnosti državnega kancelarja. zastopnikov vlade ter zastopnikov vojske in mornarice, je bila danes spuščena v morje nova nemška vojna ladja, krščena na ime »Scharn-horst«. Ladja ima 3fi.000 ton ter ustreza določam angleško-nemškega pomorskeg sporazuma. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 450 malih oglasov. Enkratni poizkus ? malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če še Javi dvojno Število Interesentov. He&man Wendel umrl Beograd, 8. oktobra, o. Znani nemški publicist in književnik, Herman VVendel, je danes r Neuvillen pri Pariza umri. Vest o smrti oglednega nemškega publicista, Ja je prispela v Ljubljano kasno zvečer, bo brez dvoma vzbudila v vsej naši javnosti boleč vtis. Saj je pokojnik spadal med najboljše tuje poznavalce Slovencev in slovenskega življenja, obenem med naše najbolj vnete zagovornike ter med največje prijatelje in zagovornike Jugoslavije v inozemskem svetu. Ponovno se je sam mudil v naših krajih in po vseh pokrajinah Jugoslavije, posebno pa v Ljubljani in ostali Sloveniji Ima mnogo dobrih osebnih znancev in prijateljev. Po rodu je bli Herman Wendel iz Nemškega Porenja. Študiral je filozofsko fakulteto in se že zelo mlad posvetil novinarstvu in politiki. Opredelil se je za socialno demokratsko stranko, ki je bila takrat v Nemčiji v največjem razmahu. Od leta 1912. pa do konca svetovne vojne je bil tudi član nemškega parlamenta. Vodilno se je udejstvoval v nemškem pre- vratu po porazu v vojni, po vojni p®£ se je umaknil iz aktivne politike in se popolnoma posvetil novinarstvu in publicistiki. Srce ga je Se od nekdaj vleklo na slovanski jug. V zadnjih 15 letih je bilo zelo redko leto, da ne bi sam prišel v naše kraje. Napisal je o njih tudi celo vrsto odličnih knjig, ki so zlasti med Nemci opravljale pionirsko delo 2» pravilneje in objektivnejše spoznavanje naših razmer. Dokumentarnega pomena je zlasti njegova leta 1925. izdana knjiga »Borba Jugoslovenov za svobodo in edinstvo«. Kot bivši socialist in prepričan demokrat se Herman Wendel ni mogel vživeti v nove razmere, ki «o nastopile v Nemčiji po hitlerjevski revoluciji. Kakor toliko drugih njegovih tovarišev v javnem življenju je moral tudi on zapustiti svojo domovino in prenašati bridko usodo emi-granstva. V emigraciji ga je mnogo prezgodaj doletela smrt, saj je dočakal komaj starost 52 let. Slovenci in vsi Ju gosloveni mu bomo ohranili časten in hva ležen spomin. Devalvacija čsl. krone Sklicanje parlamenta, da bo sklepal o vladnem predlogu o novi ureditvi čsl. valute Praga, 3. oktobra g. Danes je bil o raz- povoril in pogajanjih, ki se nanašajo na razvrednotenje češkoslovaške krone, izdan naslednji komunike: »Za ponedeljek 5. oktobra je sklicana seja odbora gospodarskih ministrov, da v smislu sklepov ministrskega sveta z dne 2. oktobra prouči vpliv razvoja na mednarodnem valutnem trgu na češkoslovaško valuto. Na osnovi današnjih razgovorov vladnih činiteljev bodo gospodarski ministri ob sodelovanju finančnega ministrstva in Narodne banke sestavili načrt zakona, po katerem se bo znižala zlata vrednost češkoslovške krone. S tem ukrepom bo izpopolnjena devalvacija češkoslovaške krone, ki je bila izvršena 1. 1934. in ki jo neizogibno narekuje razvoj na mednarodnem deviznem trgu. Ker je po devalvaciji francoskega franka sledila še devalvacija švicarske in nizozemske valute- pomeni to razpad tako zvanega zlatega bloka. Sedanji razvoj na mednarodnem valutnem trgu izpričuje, da lahko izvede Češkoslovaška devalvacijo svoje valute v nameravanem obsegu, ne da bi s tem izzvala ukrepe Inozemstva proti izvozu češkoslovaškega blaga in ne da bi s tem izzvala motnje na domačem trgu ter spravila v zmedo notranji nivo cen. Da bi naše gospodarsko in socialno življenje dobilo trajno garancijo in potrebno stabilnost za svoje nadaljnje delovanje, so dobili notranji minister in njemu podrejeni odbor zastopnikov gospodarskih in socialnih intereso/ nalogo in pooblastilo, da odredijo vse potrebne ukrepe, da bi v nobenem primeru ne prišlo do neupravičenega povišanja cen in draginje. Devalvacija češkoslovaške krone ima uaj men omogočiti našemu gospodarstvu, da se pravočasno prilagodi in pridruži prizadevanju zapadnih držav za sproščenje trgo-vinsko-političnih odnošajev, za kar pa je pogoj splošni valutni mir. Temu cilju ima služiti nameravana devalvacija češkoslovaške krone. Poslanska zbornica je sklicana za sredo, senat pa za petek prihod njega tedna, da bo mogla vlada obema zbornicama predložiti zakonski načrt o novi ureditvi češkoslovške valute.« Devalvacija za 16% Praga, 3. oktobra, d. Po snoonji seji gospodarskega odbora ministrov se je zvedelo, da se pripravlja devalvacija čsl. krone, ki pa ne bo presegla 16% sedanje vrednosti. Italija za razčiščen je sredozemskega problema „Giornale d'Italia": Italijansko-angleški konflikt v Sredozemlju nima več nobene podlage Rim, 3. okt. b. Oficiozni »GiornaJe d* Italia« je objavil danes uvodnik, ki je zelo značilen za italijansko stališče v sredozemskem vprašanju. Avtor, direktor lista Verginio Gayda, piše med drugim: Sredozemsko vprašanje ni nastalo na italijansko pobudo. Odprto je postalo po volji Anglije spričo konflikta v Vzhodni Afriki. Šef italijanske vlade pa je storil vse, da bi omejil ta konflikt in se izognil njegovim evropskim posledicam. Prav tako je redno izključeval, da bi bila italijanska akcija v Abesiniji takega značaja, da bi ogrožala ali manjšala interese drugih. Osvojitev Abesinije je notranja zadeva Afrike, ki ne more imeti nikakega vpliva na položaj v Sredozemlju; če pa tak vpliv vendarle obstoja, potem samo popravlja, uravnoveša na korist Italije posledice razdelitve nemškega kolonijalnega plena med Anglijo in Francijo po svetovni vojni. Italija ni ničesar storila za spremembo položaja kakor je obstojal v Sredozemlju prej, z eno besedo ničesar, s čimer bi spremenila v tem morju dosedanjo razdelitev sil. Vselej je kot nedvoumno dogmo priznavala načelo o življenjski važnosti tega morja za bistvene britanske interese. Bistveno pa spreminja sedaj razmerje sredozemskih si! nova angleška politika z novimi oborožitvami, ustvarjanjem čedalje močnejših baz ter s poditičnimi in vojaškimi zvezami, ki jih je sklenila namesto onih tekccn sankcij. Nov položaj, ki je nastal v Sredozemlju, zasluži razči-ščenje v pogledu vseh sredozemskih inte-resirancev, zlasti pa v pogledu italijanskih interesov, saj je vse nacionalno življenje Italije tesno zvezano s Sredozemljem. Italija je pripravljena sporazumeti se z Angliio tudi v tem vprašanju. Italijansko-angleški konflikt v Sredozemlju nima sedaj nobene podlage več. Mussolini je vsak trenutek pripravljen priznati pozicijo, ki si jo je Anglija ustvarjala do sedaj, in je ne želi niti najmanj oslabiti. S svoje strani pa želi tudi Italija, da Anglija prizna njene sredozemske interese Velika rudniška katastrofa v Belgiji Bruselj, 8. oktobra, k. V rudniku Grand Trait de la Bouverie blizu Monsa je nastala v rovu 950 m globoko pod površjem eksplozija plina. V rovu je bilo 50 rudarjev. Detonacija se je čula iz rova celo v bližnjo vas. Prvi je reševalce alarmiral neki vozač, ki je bil sam lažje ranjen. Zaradi eksplozij« se je strop rova vdrl in pokopal rudarje, k sreči pa sta ostali na obeh straneh udora odprtini, skozi katere se je rešilo 35 rudarjev, ki pa so bili vsi ranjeni in so dobili zlasti hude opekline, ker je takoj po eksploziji nastal v rovu požar. Reševalci so z velikimi težavami doslej izkopali izpod razvalin štiri mrtvece. Izmed ranjencev je eden v bolnišnici umrl. Doslej pogrešajo še 11 rudarjev, ki so ostali pod razvalinami. Ko se je davi reševalna akcija nadaljevala, so nastale v rovu, nove eksplozije, zaradi česar so morali reševanje prekiniti. Požar v rovu se vedno bolj razširja. Kralj Leopold se je že včeraj pripeljal v rudnik in je tolažil doslej rešene delavce. Tudi minister za delo se je pripeljal iz Bruslja in je nemudoma izdal več odredb glede podpor sirotam ponesrečenih rudarjev. Oblasti so v skrbeh, da se ne bi požar v rudniku tako zelo razširil, da bi bilo treba zazidati kar več rovov. V takem primeru bi bila popolnoma izključena rešitev ostalih rudarjev, če jih smrt že ni rešila najhujših muk. Težkoče naših izvoznikov devalvacij Zagreb, 3. oktobra, o. V zagrebški zbornici za trgovino in industrijo se je vršila danes anketa naših uvoznikov in izvoznikov ter zastopnikov zainteresiranih združenj in zvez, ki so kakorkoli prizadeti zaradi devalvacije francoske in švicarske valute ter drugih valut. Anketa je trajala dve uri. Generalni tajnik dr. Rudolf Čuvaj je obrazložil pomen današnjega sestanka in na-glasil, da je vsekakor treba razpravljati o tem. kakšno stališče naj se zavzame napram novemu stanju, ki je nastalo na svetovnih tržiščih zaradi devalvacije valut. V času. ko so se valute devalvirale, so bile razne naše dobave v prizadete države že na potu ali pa so bile že sklenjene kupčije po dosedanjih tečajih dotičnih valut. V debato so posegli zastopniki izvoznikov jajc, suša škili izvoznikov lesa, general- ni tajnik združenja industrijcev Marko Bauer in drugi. Govorniki so v glavnem zahtevali, naj ae od vlade zahteva intervencija pri vladah držav z devalvirano valuto, da bi se sklenjene kupčije izvršile na podlagi prejšnje vrednosti dotičnSh valut. Zvedelo se je, da je Narodna banka pripravljena vse dobave, ki so bile izvršene do 26. septembra, obračunati po starih tečajih devalviranih valut. Kar se tiče pošiljk. ki so na potu ali glede katerih so bile sklenjene kupčije, pa bi se uredilo tako, da bi interesenti posamič vlagali prošnje pri Narodni banki, naj se jim odobri obračun po starem tečaju devalviranih valut. Na sestanku so pooblastili trgovsko zbornico. da sestavi resolucijo v smislu sklepov današnje ankete. KAJ še NE VESTE, da ml danes izdelujemo blago r kakovosti po brezkonkurenčnih cenah? VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. p o r n č i n Tkanine za vsak žep in vsak okus. " " Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Beležke Odgodena občinske volitve »Službeni list« banske uprave objavlja razglas, da se za nedoločen čas odgodijo občinske volitve, razpisane za občine Križe, Naklo in Primskovo v kranjskem srezu. Kakor nam k temu iz Kranja poročajo, so bile v vseh teh občinah že sestavljene močne gospodarske kandidatne liste. Občinske volitve po drugih banovinah Kakor smo že zabeležili, so bile občinske volitve za primorsko banovino razpisane za nedeljo 15. novembra. Volitve so razpisane za vseh 96 občin te banovine. Izvzete so samo mestne občine, za katere ne velja splošni občinski zakon. Kdaj bodo volitve v dunavski banovini, še ni znano. Na nekem shodu JRZ v Irigu pa je minister Stankovič napovedal, da bodo tudi v tej banovini splošne volitve najbrž okrog sredi novembra. Na Hrvatskem se izvajajo volitve na enak način kakor v Sloveniji, t. j. v etapah. Vsako nedeljo voli večja ali manjša skupina občin. Razmeroma veliko število občin bo volilo v nedeljo, 18. t. m. in v nedeljo, 25. t. m., med njimi tudi cela vrsta občin, ki mejijo na Slovenijo. Značilno za razmere na hrvatskem podeželju je, da skoro v vsaki številki »Hrvatskega dnevnika«, glavnega glasila HSS, izide po par izjav strankinega vodstva, s katerimi se razne kandidatne liste proglašajo za »odpadniške« in se vsem, ki bi jih volili, grozi z izključitvijo iz stranke. Po volitvah v moravski banovini Opozicijske stranke, *ki so se udeležile po svojih pristaših volitev v moravski banovini, urejujejo sedaj poročila o volilnih rezultatih in bodo ugotovile, katere občine se nahajajo v rokah njihovih pristašev. To akcijo vodijo na eni strani JNS, na drugi strani skupine združene opozicije. Ob tej priliki je v »Odjeku« izšla sledeča notica: »Z ozirom na številna vprašanja prijateljev iz moravske banovine, ali naj pristaši združene opozicije sedaj prekličejo izjave o svojem strankarskem pripadništvu, ki so jih pred volitvami iz pojmljivih razlogov morali dati gotovi stranki, sporočamo prijateljem, da ni potrebno, da se izpostavljajo neprijetnostim s takimi naknadnimi javnimi izjavami in da zadostujejo izjave lojalnosti, ki so jih dali svojim organizacijam.« Izjava Baričevičevega poslanskega kluba Novi poslanski klub Jevtičevih disiden-tov pod vodstvom dr. Baričeviča je včeraj ves dan nadaljeval svoja posvetovanja o položaju, ki je nastal po združitvi bivšega Jugoslovenskega poslanskega kluba s poslanskim klubom JNS. Zvečer je bil o sklepih kluba izdan kratek komunike, ki pravi med drugim: »Člani novega Jugoslovenskega kluba vztrajamo slej ko prej na načelih narodnega in državnega edinstva in želimo, da bi v tem smislu podredile svoje delovanje vse politične skupine, ki zastopajo _ isto osnovno stališče naše narodne in državne politike. Od svojih dosedanjih klubskih tovarišev smo se ločili prijateljsko in smo prepričani, da bomo skupno nadaljevali borbo za narodne interese, čeravno nismo v isti politični organizaciji. Pri ločitvi nas niso vodili nikaki osebni razlogi, marveč smo se ločili zaradi različnega stališča glede zbiranja vseh nacionalnih elementov.« Seja banovinskega odbora JBZ za Slovenijo Včeraj dopoldne je bila v Rokodelskem domu v Ljubljani seja banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino. Seji je predsedoval notranji minister dr. Korošec, ki je podal tudi politično situacijsko poročilo. O občinskih volitvah v Sloveniji je poročal tajnik banovinske strankine pisarne Tomazin, o volitvah v Zbornico za TOI dr. Kulovec, o razdolžitvi kmetov pa minister dr. Krek. Volilna borba v konjiškem srezu Iz Konjic nam pišejo: V našem srezu je volilna borba že prav živahna, čeprav so volitve razpisane samo za nekatere obči-čine. Vršila se je že cela vrsta sestankov, na katerih so nosilci kandidatnih list poročali volilccm o svojih programih za gospodarsko delo v občini. Sedaj pa je sre-sko načelstvo prepovedalo vse take sestanke in preklicalo celo že izdana dovoljenja za sestanke v občini Zreče. Tam je bilo tudi kaznovanih nekaj gospodarjev z denarnimi globami, ker so se udeležili likofa po dograditvi neke ceste in nekega mostu, pa je sresko načelstvo smatralo, da je šlo za neprijavljen politični sestanek. Mladinski odbor JNS »Jutro« od 25. septembra je objavilo notico o ustanovitvi mladinskega akcijskega odbora JNS za dravsko banovino. Med člani odbora je bil naveden tudi mag. ph. Albin Podvršič. Kakor smo bili naknadno obveščeni, je bila to pomota, ker g. Podvršič ni član imenovanega odbora. Potresni sunki v Sloveniji Ljubljana, S. oktdbra. Danes ob 16-48 se je v Ljubljani začutil lahen potres. Sledili »o Si štirje sunki, ki pa niso razburili prebivalstva. Večji del so se namreč sunki čutili le v višjih nadstropjih, zlasti tudi v nebotičniku. Maribor, 3. oktobra. Dane« ob 16.48 so se v vseh mestnih predelih Maribora čutili močni, nekaj sekund trajajoči potresni sunki, kj jih je spremljalo zamolklo podzemsko grmenje. V stanovanjih so zažvenketala stekla na oknih in so se zamajale omare in drugi predmeti. Hujših nezgod al bilo. Ptuj, 3. oktobra. Tudi v Ptuju Je bil popoldne potres. Okrog 16.30 se Je zvrstilo več močnih potresnih sunkov, ki so jih ljudje še najbolj občutili v večnadstropnih hišah. Culo se je tudi precej mečno bobnenje pod zemljo, ki se je dvakrat, ponekod celo trikrat ponovilo. Potresni sunki s0 imeli smer proti jugo-jugozapadu in so trajali približno 4 sekunde. V Vičavi pri Ptuju, kjer so stavbe po večeni pritlične, so potres občutili še močnejše in so ljudje zbežali na prosto. Potresi so v Ptuju in okolici zelo redek Pojav. Ljudje se zadnjega potresa niti ne spominjajo. Po hišah so danes zaškripali podboji na o^nih in pri vratih in ponekod so se na mizah prevrnile vaze s cvetlicami. Zamajali so se lestenci in omare, ter drugi predmeti. Tudi na avstrijskem Štajerskem Gradec, 3. oktobra. w. Skoro po vsej Štajerski so popoldne okrog 16.45 čutili Erecej močan potres. V Gradcu so bili za-eleženi štirje močnejši sunki, ki se na prostem skoraj niso opazili, ki pa so se v stanovanjih zelo čutili. V višjih nadstropjih se je zazibalo pohištvo in na več krajih so popokale šipe v oknih, ki niso bila dobro priprta. Posebno močan je bil potres v zapadni Štajerski, kjer tako močnih potresnih sunkov že desetletja ne pomnijo. Znatnejše škode ni bilo, pač pa so se ponekod porušili dimniki. Alarmi v taborih nasprotnikov JNS Reorganizacija kluba JiNS je ves nasprot-niški tisk silno vznemirila Ce bi hoteli ponatisniti, kar pišejo danes listi od »Vremena« preko »Obzora« in »Jutarnjega lista« [>a do ljubljanskega »Slovenca«, bi nam ce-a številka ne zadostovala. Pri tem je znano, da vsi ti listi napram JNS zavzemajo stališče, da je stranka že zdavnaj mrtva, da takorekoč ne obstoji, da nima nikogar za seboj in da je le še par generalov brez vojske, o katerih ni vredno, da bi človek govoril. Če pa se le kdo od teh generalov nekoliko premakne, že to beležijo isti listi kot važen politični dogodek in delajo kombinacije na vse strani. Pred par dnevi je bil dr. Kramer tri dni v Dalmaciji, da je obiskal nekatere osebne prijatelje. Zagrebško časopisje je posvetilo osebi g. senatorja pozornost takorekoč na vsaki železniški postaji. Ce se je v kavarni v Splitu pozdravil z gospodom Jovanovičem, če je v I>ubrovniku srečal gospoda Petroviča, v Kotoru pa gospoda Pavloviča, so bile to same važne politične konference in takoj se jc zopet ugibalo, kakšne naklepe kuje JNS. Bujna fantazija zagrebških listov si je izmislila celo neko konferenco z bivšim ministrom dr. Stankom Švrljugo, čeprav g. dr. Švrljuga tiste dni sploh ni bil v Dalmaciji. Neumne izmišljotine, da je' šel dr. Kramer v Split pregovarjat senatorja dr. Desnico, naj za božjo voljo ne izstopi iz stranke, smo že primemo označili. Naj le še pristavimo, da prireja dr. Desnica skunaj s podnredsednikom stranke senatorjem Ba-njaninom ter s senatorjem dr. Andjelino- vičem in nekaterimi poslanci ravno te dni po severnem delu Dalmacije uspele shode in sestanke pristašev JNS. Kaj vse moreta povzročiti razočaranje in 6trah, je lepo videti iz včerajšnjega »Slovenca«, ki kar na dveh straneh, v uvodniku in v pol ducata notic, svoje čitatelje prepričuje, da bo J^S sedaj zaradi okrepitve svojega poslanskega kluba prav gotovo in zares umrla. Ko človek čita, kaj je v teh odstavkih vse skupaj znešenega. se mora res od srca nasmejati. Celo nekdanje bojevnike, ki so mu bili svojčas tako zelo simpatični, je »Slovenec« potegnil iz arhiva in jih prilepil dr. Kramerju. Od svojega opoldanskega pobratima je prevzel tudi g. Božo Maksimoviča, s katerim bi se baje rad dr. Kramer pobotal. Kako se to strinja z nedavno trditvijo, da je g. Maksi-movič že itak vzor slovenske JNS in torej njen duševni vodja, o tem si gospodje v Kopitarjevi ulici očividno ne belijo glave, saj mislijo, da imajo njihovi čitatelji tako dobre žclodce, da lahko prebavijo vse. Po »vojih lastnih trditvah je »Sloven-čev« tabor tako globoko zasidran v zaupanju ljudstva in tako vzvišen nad protiljud-sko JNS, da bi bilo naravno, da bi z njihovega stališča malenkostne skrbi, kaj bo z JNS, prepustil pristašem te stranke samim. S tem pa, da o JNS stalno pišejo uvodnike, članke in notice, bijejo same sebe po zobeh in demantirajo svojo trditev, da jc vse ljudstvo sklenjeno na njihovi strani. Tu nekaj ne bo štimalo. Premestitve profesorjev Beograd, 3. oktobra, p. Premeščeni so: direktor realne gimnazije v Murski Soboti Rudolf Pregelj za profesorja na realno gimnazijo v Mariboru, profesor realne gimnazijo v Maribora Josip Pirnat na klasično gimnazijo v Mariboru, profesor klasične gimnazije v Mariboru Tomaž Canjkar realno gimnazijo v Mariboru in profesor IT. realne gimnazije v Ljubljani Stjepan Kor-dič na realno gimnazijo v Osijeku. V Bosni sneži Sarajevo, 3. oktobra, o. V Sarajevu kakor tudi po vsej srednji in vzohdrti Bosni je danes spet pričelo snežiti. Krajevne zastopnike IŠČE tvornica alkoholnih pijač. Prednost s kavcijo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. za zračenje Iz finančne kontrole Beograd, 3. oktobra. AA. Premeščena sta za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Gornji Radgoni Davorin Golob, doslej v Varaždinu. za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Varaždinu Ivan Perešič, doslej v Gornji Radgoni. A Otvoritev nove palače narodne skupščine Beograd, 3. oktobra, o. Nova palača narodne skupščine bo posvečena 18. t. m. Dva dni pozneje se bo v njej že pričelo novo zasedanje narodne skupščine. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes*. Razvedritev v severozapadnih krajih in pri-morju. Oblačno, morda sneg in dež v drugih predelih. Temperatura, bo še padla. Solnce vzhaja ob 5.39 in zahaja ob 17.14. Dunajska vremenska napoved Ea danes: Porast oblačnosti, ponekod padavine, neko-Jiko topleje, a še vedno precej mrz^o s se-vero-zapadnimi vetrovi. « f (Wettersteiger) iščemo, ki mora biti absolvent rudarske šole. Ponudbe na naslov Rudnik kamenog nglja Rtanj, Brače Mlnh a. d., Beograd, pošt. pretinac 106. NAZNANILO Cenjenim odjemalcem in naročnikom naznanjamo, da bomo vodili po pokojnem očetu ČEVLJARSKO OBRT V GRADIŠČU ln VODOVODNI c. 5, še v naprej. Priporočamo se še za nadaljno naklonjenost. Postrežba točna in cene nizke! BRECELJ IVANA In ANTON, sin. Užaloščeni sporočamo, da nas je zapustila za vedno naša nadvse ljubljena hčerkica ANDREJKA Na zadnji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 5. oktobra 1936, ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Topniška ul. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1936. Globoko žalujoči; PRISTOV SONJA, roj. ACCETTO — mati; PRISTOV ANDREJ — oče; JELKA — sestrica, ter ostalo sorodstvo. Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa, motorji, trlclklji Šivalni »troji pogrezljlvt Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. LokomoMla 35-50 k. s. fabrikata WoIf, rabljena, a v prav dobrem stanju, se poceni proda. Ogleda se lahko med obratom. KOPITARNA WIN K L E , SEVNICA OB SAVI. Naši kraji ln Novi predsednik vrhovnega ** krajih- Pod njegovim vodstvom so H m orožniške postaje z velikim uspehom vrši- sodišča za Slovenijo le tudi vzgojno delo, ko so v najbolj za- . J puščenih krajih ustanavljale vzorna gospo- tn iiaimacijo darstva. Leta 1929 je postal komandant orožniške šole v Sremski Kamenici ter vneto skrbel za najboJjšo izobrazbo našega ljudje orožništva. V Ljubljano je prišel aprila 1932. in se takoj vživil v naše razmere. Priljubljen in spoštovan je postal, kakor tudi v polni meri zasluži. Prepričani smo. da bo tudi na svojem novem službenem mestu ohranil vse tiste globoke simpatije, ki so ga zvezale z nami. je postal ugledni naš pravnik g. dr. Jakob Konda, po rodu iz Semiča v Beli Krajini. O imenovanju, žh-ljenju in delu g. predsednika je obširneje poročalo včerajšnje »Jutroar. Slovo dveh vojaških dosto! aststvenikov Ljubljana, 3. oktobra V zadnjem »Vojnem listu« so bile objavljene razne izpremembe v vojaški službi, o katerih je »Jutro« že poročalo. Na novo službovanje odhajata iz Slovenije dva visoka vojaška dostojanstvenika. Divizijski general g. Peter Nedeljkovit, dosedanji komandant dravske divizijske oblasti, odhaja v Beograd, ker je bil imenovan za inšpektorja konjenice. General Ne-deljkovič je dovršil nižjo vojno akademijo leta 1903 kot konjeniški častnik in že med balkanskimi vojnami je poveljeval konjeniškemu polku. Leta 1917 je postal poveljnik konjeniške divizije. Med vojnami si je pridobil visoka domača in zavezniška odli- lovanja. Divizijski general je postal leta 1933, bil je nekaj časa poveljnik vrbaske divizije, marca 1935 pa je prišel v Ljubljano kot komandant dravske divizijske oblasti. Slovenci pa smo ga spoznali in dovolj cenili že tedaj, ko je bil poveljnik 40. peš-polka. Med nami se je v pravem pomenu besede udomačil. Njegova soproga je iz ttgledne škofjeloške rodbine Hemriharjev, Orožniski polkovnik g. Kvintilijan Tartaglia, dosedanji poveljnik dravskega orožniskega polka, pa nas zapušča, ker je bil imenovan za poveljnika dunavskega orožniskega polka G. polkovnik Tartaglia je potomec stare patricijske in narodne rodbine iz Splita £ svojimi visokimi sposobnostmi in oseb- nimi vrlinami je mnogo koristil našemu orožništvu in povsod, kjer je služboval, si je poleg trajnih zaslug v službenem pogledu pridobil tudi globoke simpatije javnosti. Pred prihodom v Ljubljano je bil poveljnik zetskega orožniskega polka in po njegovi zaslugi se je poleg javne varnosti tudi civilizacija močno dvignila v črnogor- Dajte ambulanto za živali! Apel Društva za varstvo živali v Ljubljani Pred dnevi so nas obiskali živinozdravniki iz bratske Bolgarske. Ob tej priliki smo izvedeli od njih, da ima Bolgarska, dasi skoraj za polovico manjša od naše države, približno isto število živinozdravnikov, kakor Jugoslavija. Razlika je pa tudi v tem, da so vsi ti živinozdravniki, ki jih je okrog 600, nastavljeni od države, pri nas pa komaj 450. Nadalje ima Bolgarska dobro urejeno veterinarsko fakulteto in več bakterioloških zavodov ter 150 veterinarskih ambulant. To so stalne postaje, kjer biva strokovno izobražen živinozdravnik, ki ima vse potrebne pripomočke za prvo pomoč, poleg tega tudi prevozna sredstva, da lahko pomaga oboleli ali ponesrečeni živali ali na mestu ali pa tudi na domu, in to le proti majhni odškodnini, a pri nas? Razen še nepopolno urejene veterinarske fakultete v Zagrebu in treh bakterioloških zavodov imamo samo eno ambulanto in to v Borovem v savski banovini, eno pa v miniaturi v Beogradu, ki živi le od podpore društva za varstvo živali in rastlin. Za časa našega očeta živinozdravništva, pokojnega dr. Bleiwei-sa smo imeli v Ljubljani neke vrste bolnišnico za živino, a prenehala je iz povsem neznanih vzrokov. Kako potrebne bi bile pri nas take ambulante za živali, nam vedo povedati živinozdravniki na klavnicah in oni, ki ogledujejo meso na deželi, nadalje občinske uprave, sreska načelstva, banovine in vsi uradi, kjer se kopičijo prošnje za pomoč ob nesrečah pri živini, če bi mogli naši veterinarji uspešnejše in hitrejše nuditi svojo strokovno pomoč, koliko narodnega ptemoženja bi se obvarovalo, koliko manj bi bilo gorja in solz, koliko beganj, skrbi in prošenj bi bilo prihranjenih! Tudi za naše male domače živali, pse, mačke in ptičice bi bila prava blagodat, če bi njih imetnikom bila dana prilika, v potrebi najti ob obolenju ali nesreči hitro in izdatno pomoč. Za uresničenje take ambulante, za enkrat vsaj v Ljubljani, deluje slovensko društvo za varstvo živali že dalje časa. Danes se s tega mesta obrača na vse odločujoče, ki jim je pri srcu blaginja živali, velikih ali malih, da podpirajo društvo v njegovem delovanju Danes, ko praznujemo obletnico smrti sv. Frančiška, onega velikega moža, ki se je odrekel vsem udobnostim tega sveta, ne samo v blagor revnim in ubogim ljudem, temveč je tudi posvetil svoje delovanje najubožnejšim nebogljenim živalcam, se zamislimo v idejo uresničenja ambulante, oživotvorimo to institucijo, najdimo pota in sredstva, da olajšamo siroščino in bolest trpečih živali, ki si same ne morejo pomagati. Približajmo se tudi v tem pogledu modernim drugim državam ter pokažimo kulturo srca tudi na tem poprišču. Društvo za varstvo živali v Ljubljani Smrt Inž. Vrtačnika še vedno nepojasnjena Kemično preiskavo vodi Higijenski zavod v Beogradu Ivanjica, 3. oktobra. Lahko je razumeti, da je tragična smrt direktorja inž. Vojmila Vrtačni«a, do katere je prišl0 v tako izrednih, kar senzacionalnih okoliščinah, vzbudila v vsej slovenski javnosti tako živahno pozornost. Redki Slovenci, kar nas živi okrog lisanskega rudnika, pa smo bili vendarle malo neprijetno prizadeti, ko smo imeli priliko videti, na kakšen način so nekatera poročila skušala pojasniti uganko, y katero je smrt inž. Vrtačnika zavita. Vse tisto, kar ste pisali tam gori o nekem nemogočem vzdušju, ki da vlada v rudniku in po okolici, zlasti še tisto, kakor da bi bilo razmerje med delavstvom in njegovim direktorjem takšno, da si pokojni inž, Vrtačnik nikoli ne bi bil upal brez revolverja iz hiše, prav nič ne ustreza resnici. Da Inž. Vrtačnik v rudarski naselbini, pa tudi daleč p0 vsej okolici ni imel sovražnika, je najbolg zgovorno izpričal mrtvaški sprevod, ki je bil po zunanjem blesku sicer skromen, kakor je v teh krajih običaj, a se ga je udeležila velika množica občinstva Pogreba, za katerega ureditev se Je z vso pozornostjo zavzel rudniški skladiščnik Radosav Djordjevič in pri katerem je obredne svečanosti opravil katoliški župnik Iz Kraljeva, so se med drugimi udeležili tudi generalni direktor rudnika Georges Petit iz Beograda in družabnik Kinkela pa skoraj vsi uradniki, predde-lavci in delavci podjetja. Izmed tukajšnjih Slovencev sta stopala v sprevodu samo preddelajvec France Pitamic in rudar Ivan Zafret, svojce direktorja Vrtačnika pa je brzojavka na žalost prepozno dosegla, da bi se mogli udeležiti pogreba. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika družabniji rudnika Kinkela in uradnik Krsto Mojsilovič, ki sta slavila njegove zasluge kot nameščenca, tovariša in šefa- Na svežo gomilo so rudarji, preddelavci in pa uprava položili vsak 1000 parov mo8k!h tn Sinčkih čevljev najboljši tu ln inozemski fabrlkatl. najfinejši ševro, lak ln boks. se radi ne več popolnoma mode ne fa^on-> p-o-oajo po sledečih znižanih cenah: Din 25, 40, SO, 60, 70, 80. fh^nn^M SeJ/e-*. svoj venec, delavci pa so svojemu iskreno ljubljenemu direktorju postavili skremen križ. Vse osebje rudnika, pa tudi vsa javnost v okolici z živahno pozornostjo pričakuje rezultatov, ki jih bo prinesla kemična analiza pokojnikovega drobovja. Pri sodni obdukciji s0 mu v želodcu našli okrog 100 gramov zastrupljene hrane, barva želodčnih sten pa je dala sklepati na precejšnjo količino zaužitega opija. Kemično preiskavo je scdišče poverilo Higienskemu zavodu v Beogradu. Sokolom na meji — polena pod noge! Razveljavljena kupna pogodba za stavbišče v Gornji Radgoni Gornja Radgona, 3. oktobra. IDne 1. oktobra popoldne je bila seja gornjeradgonska občinskega odbora pod vodstvom župana Franca šantla. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno brez širših razprav, ki bi bile prav gotovo prinesle drugačen izid. Med drugim je bilo sklenjeno, da se odda zemljišče pri opekarni v Borecih s stanovanji vred v najem, če se obratovanje ne bo pričelo prihodnje leto. Originalno je bilo rešeno stanovanjsko vprašanje v novi občinski hiši, namreč: najemnine se ne znižajo, pač pa bodo dobile stranke mesečno po štiri brezplačne karte za kopanje v občinskem kopališču, samci pa po dve. Osnovano bo olepševalno društvo, postavljen bo spomenik radgonskim žrtvam, občina Je za letos prispevala v ta namen 6000 Din. Poseben odbor bo skrbel, da bo spomenik odkrit ofb obletnici prevoza žrtev dne 30. maja 1937. Na plošči bodo imena vseh padlih vojakov naše občine. Kolavdacija javnega kopališča ob Muri bo v torek 7. t. m. Drvenje avtomobilov in motorjev skozi trg se bo poslej kaznovalo. Iz večine poročil je bilo posneti, da vse početje prejšnjega občinskega odbora ni bilo dobro, pač pa je umestno sedanje delo odbora, ki ga tvorijo po večini pristaši JRZ. Posebno važna je bila obravnava kupne pogodbe s Sokolskim društvom, ki jo je sklenil prejšnji odbor lani 8. novembra, * A 4 Od- bornik Franc Snoj je zdaj na seji jselo kratko poročal, da je kr. banska uprava vrnila prošnjo za odobritev pogodbe v izjavo sedanjemu občinskem odboru. Franc Snoj je stavil predlog: »Banski upravi se priporoča, da se pogodba s Sokolom ne odobri, ker je cena 2 Din za 1 kvadratni meter prenizka«. In ta predlog je bil krat-komalo brez debate sprejet. Stvar je dovolj žalostna. Očitno pa je, da člani odbora niso bili dobro poučeni o podrobnostih te prodaje. Tu ne gre za zapravljanje občinskega premoženja, kakor je to hotel v svojem poročilu naslikati Franc Snoj, temveč le za to, da se zruši delo prejšnjega naprednega občinskega odbora v prid obmejnemu Sokolstvu v Gornji Radgoni. Prejšnji občinski odbor je imel dovolj nacionalne zavesti, ko je oddal zemljišče Sokolu. Poročali pa smo tudi že, kakšne pogoje in obveznosti je 3 kupno pogodbo prevzel Sokol nasproti občini. Kupnina zatorej nikakor ni bila prenizka, temveč visoka. Za enako ceno so bila razna stav-bišča istotam že pred šestimi leti prodana drugim interesentom. Pa ni bilo takrat in ni danes ugovorov, — ker pač ni šlo za Sokolstvo! m V vsej Gornji Radgoni ni primerne telovadnice ne na šoli, ne kje drugje v trgu. A komu je to še mar? O vsem tem se sploh ni razpravljalo. Kajti če bi bil poročevalec Franc Snoj podal točnejšo sliko, bi glasovanje uvidevnejših članov, ki jim je količkaj pri srcu nacionalno lice obmejnega trga, gotovo ne bilo tako klavrno. Namesto da bi bili spričo krajevnih potreb složno ln navdušeno pozdravili započeto Prepričajte se v o Poglejte prav natančno zlasti notranfo stran spodnjih zobl To je bolj preprosto kot se vidi. Varujte se pravočasno, tudi če ste bili dozdaj obvarovani od zobnega kamna — te grde rjavkasto črne plasti na zobeh, ki tiči navadno na notranji strani spodnjih zob in opravlja svoje uničevalno delo. Čistite svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Kajti Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, že neštetokrat preizkušeno sredstvo proli zobnemu kamnu. Z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom se odpravi zobni kamen in se prepreči njegova ponovna tvoritev. •A- Pozorl Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi« razkužuje in ugodno osveiufe. SARGOV gALODONT DOMAČI IZDELEK PROTi ZOBNEMU KAMNU delo Sokola, ki je za svoj načrt žrtvoval vse svoje premoženje, — namesto da bi bi bili po zrelem preudarku odobrili pridobitev za ves naš obmejni kraj, so nepremišljeno zrušili pogodbo. Tam, kjer naj bi v kratkem zrasel Sokolski dom kot trdnjava Gornje Radgone in memento prežečlm nasprotnikom za mejo, ostane stavbišče dalje gmajna. Ali bo morda telovadnica, ki jo bo nehote vendarle morala zgraditi občina na lastne stroške, stala manj, kakor bi občina to pot žrtvovala? Prav gotovo ne, Toda, šlo je zgolj za rušenje dela prejšnjega občinskega odbora. Ali se tako krepi narodna zavest na ogroženi meji, ali se tako spoštuje ln podpira nacionalno delo, ki bi moralo biti vseh nas skupna stvar, — o tem naj sodi javnost! Vožnja v smrt Kamnik, 3. oktobra. K nesreči na železniškem križišču pred Duplico nam poročajo še naslednjo ugotovitev: Po poizvedovanju od strani oblasti je dognano, da sta se na vozu poleg voznika peljali še dve ženski, ki sta doma iz Stahovice. Prisedli sta na voz že v Trzinu in se peljali z njim domov. V Mengšu so se vsi trije ustavili v neki gostilni in potem krenili naprej po cesti. Okrog 19. ure je bilo precej hladno ln temno. Vsi trije so sedeli na levi strani voza, s hrbtom obrnjeni proti smeri od koder je prihajal vlak. v živahnem pogovoru vsi trije niso ob ropotanju voza slišali signalov in drdranja vlaka, na železniško progo pa tudi niso pazili, čeprav so vsi trije dobro poznali to okolico. Pred njimi je še vozil neki kolesar. Naenkrat sta ženski tik pred progo preplašeni zavpili; >Ježeš, vlak!« in skočili z voza. Ena je še pri tem dobila lažje poškodbe na nogi. Voznijj pa je, namesto da bi z vsemi silami potegnil za vajeti in ustavil kcnja, udaril z bičem po konju, da bi ušel pred viakom čez cesto. Lokomotiva pa je bila hitrejša, zadela je v sredino voza in strašna nesreča je bila neizogibna. Kolesar je, kakor pripovedujeta ženski, tik pred lokomotivo smuknil na drugo stran in je še potem prišel povprašat če sta srečno ušli iz nevarnosti. Kdo bi bil ta kolesar, ne moreta vedeti, ker ga ne poznata. ženski sta pozno zvečer prišli domov v Stahovico, zbegani pod vtisom strašne nesreče, kateri sta le za las ušli. Voznika Leopolda Dornika so danes pokopali na pokopališču na Homcu. Kača z dvema glavama Kočevje, 3. oktobra. Neki kmet iz Smuke je prinesel v kočev-i sko gimnazijo kačo z dvema glavama. Ka-. ča je smokulja in njani glavi, ki popolno reagirata, sta tesno skupaj. Nenavadno žival je prevzel v varstvo g. prof. Uršič. Takšen primer je v živalstvu med plazilci redek in za strokovnjake relo zanimiv. Smokulja z dvema glavama bo gotovo uvrščena kot redka igra prirode v zbirko kakega znanstvenega zavoda. Pojav čudne kače je seveda podžgal ljudsko domišljijo. Tako pripovedujejo ljudje, da »o prinesli v Kočevje mladega zmaja z dvema glavama, pravijo, da je zverina strašno krvoločna in da naglo raste. Morali so to hudo zver dobro ukleniti, redijo pa jo s samimi suhimi hruškami, zakaj če bi ji dajali meso, bi 6e razvila v velikanskega zmaja, ki bi bil nevaren za vse mesto... lV kinu Slogi ob 11. dop.1 Fantastični film po H. G. Wellsovem romanu Konec in preporod sveta Po znižanih cenah S.50 in 5.50 Din Po izpremembah invalidskega zakona Rok za prijave po uredbi o izpremembah invalidskega zakona je potekel 30. septembra in vloženih je bilo mnogQ prijav na invalidsko sodišče. Vsak, kdor je kaj slišal o nekih izpremembah, je hitel s prijavo, ne da bi se bil prej prepričal, če se bo njegov položaj sploh kaj izpremenil po novi uredibi. Mnogo prijav je bilo zaradi tega brez pomena in od aprila do konca septembra je moralo invalidsko sodišče sortirati dospele prijave. Oni, ki po novi uredbi ne morejo ničesar doseči, so svoje brezpredmetne prijave že dobili nazaj ali pa jih bodo še dobili, prijave, ki odgovarjajo določilom uredbe, pa bo invalidsko sodišče reševalo v oktobru. Ce bo na kako prošnjo prišlo neugodno reše-nje, ima prizadeti pritožbeni rok 15 dni, kakor tudi šestmesečni rok za ponovno sojenje. Vseh prijav ne bo mogoče naenkrat rešiti. Nekateri bodo dobili rešenja prej, ker so rešitve odvisne tudi od raznih poizvedb. Umetnik> Z razsvetljavo so bile vedno sitnosti. Te skrbi sem se sedaj rešil. Moja delavnica plava v svetlobi — a dali je poraba električnega toka večja? Niti govora? 7 (D RITKA I DVOJKI TIJAČIICI več svetlobe - za leti denar oipodarstTo K trgovinski pogodbi z Italijo Relativno majhni kontingenti za les 0 vsebini trgovinskega sporazuma z Italijo še niso mane vse podrobnosti. Naša delegacija je v Rimu sklenila prav za prav tri sporazume, in sicer sporazum o ureditvi trgovinske izmenjave in plačilnega prometa, nadalje sporazum o likvidaciji sta^-rih dolgov, ki so nastali do 1. oktobra t. L, m končno protokol o kontingentiih. Doslej je bil v »Službenih novinah« objavljen le sfforazuro o ureditvi trgovinske izmenjave in plačilnega prometa, dočim še niso znane podrobnosti o vsebini sporazuma o likvidaciji starih dolgov in o vsebini protokola o kontingentih. Naši izvozniki in uvozniki se predvsem zanmajo za kontingente. Zaenkrat so nam na razpolago samo številke o kontingentih za naš izvoz v Italijo. Ti kontingenti so določeni po vrednosti in se nanašajo na dobo od 1. oktobra t. 1. do 31. marca prihodnjega leta. Za posamezne vrste blaga so kontingenti naslednji: goveda 8.7 milijona lir živa perutnina 2.5 rt v zaklana perutnina 0.5 n n sveže goveje meso 0.3 » n jajca 1.0 n n ribe 1.0 >» rt pšenica 10.0 » y> koruza 10.0 n r> ra zne rude 5.0 y> r> cement 1.0 n n premog 0.5 yi » mehki les 7.0 » n bukov les 2.5 >> n ostali les (ihrastovina, ore- hovina itd) 5.0 n * drva 0.5 r> 1> les vseh vret ta kolonije 4.5 r> n oglje 0.25 r> n vsi ostali proizvodi 2.25 n r> skupaj 62.5 milijona lir Kontingent za izvoz goveje živine je razume roma znaten in ustreza približno 80°/o prejšnjega izvoza. Precejšen je tudi kontingent za pšenico, ki prej pri izvozu v Italijo ni igrala pomembnejše vloge, in kontingent za koruzo, ki ustreza 100"/o prejšnjega uvoza. Zato pa s®no se bolj slabo odrezali pri perutnini in lesu. Izvozni kontingent za perutnino znaša le 3 milijone Din, kar predstavlja komaj 18°/e prejšnjega izvoza. Lesa, drv in oglja homo do konca marca prihodnjega leta izvozili le za 19.75 milijona lir. Od tega skupnega kontingenta za les pa skoro ne pride v poštev oni del kontingenta v višini 4.5 miiijona lir. ki je na menjen za italijanske kolonije in je name njen predvsem za Bosno in Gorski kotar. Kontingent za izvoz mehkega lesa v Italijo (brez kolonij) znaša komaj 7 milijonov lir (24 milijonov Din), dočim smo lani v prvem polletju izvozili v Italijo (brez kolonij) mehkega lesa za 150 milijonov Din. Kontingent znaša torej le 1/6 prejšnjega izvoza. Ugodnejši je kontingent za bukov les. ki znaša 2.5 milijona lir, (8.5 milijona Din), dočim Je lani v prvem polletju znašal naš bukovine izvoz 29.4 milijona Din. Razmeio-ma velik pa je kontingent za les ostalega listnatega drevja, ki znaša 5 milijonov iir. Majhna sta tudi kontingeta za drva in oglje. Slovenska lesna produkcija, ki je bila zaradi sankcij najhuje prizadeta, se je po gornjih številkah tudi sedaj najslabše odrezala. Kakor čujemo. pri pogajanjih z Italijo ni sodeloval predstavnik Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, in sicer .zaradi tega. ker bi moral Centralni odbor svojega predstavnika poslati na pogajanja na lastne stroške, nima pa za to primernih sredstev. Naši izvozniki sedaj pričakujejo, da se bodo bolje odrezali vsaj pri razdelitvi kontingentov na posamezne pokrajine. Upravičeno zahtevajo, da dobi Slovenija, ki je utrpela zaradi sankcij tako veliko škodo, relativno večji del kontingenta, nego bi ji to pripadalo po svoji prejšnji udeležbi na izvozu v Italijo. OSRTNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE D. D. ZA&fATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJA A. O. ~ -i PODRUŽNICA V LJUBLJANI GAJEV A ULICA 6 Račun pri poštni hranilnici št. 14003 Telefon 20-30 sprejema na obrestovanje vsaki čas razpoložljive vloge na tekoče račune po 3%, na vložne knjižice po 4% na leto; vezane vloge na tekoče račune ali na vložne knjižice: po 4%% na 3mesečno odpoved in po 5% na 6mesečno odpoved. Obresti se pripišejo glavnici 30. junija in 31. decembra. Stare in nove vloge so vlagateljem na razpolago brez vsakih omejitev. 90% hmeljskega pridelka prodano Uradno poročilo banovinske hmeljske komisije dravske banovine od 3. oktobra 1936: V hmeljski kupčiji je postalo zanimanje in povpraševanje zopet živahnejše ter se kupujejo vse vrste hmelja. Cene so se nadalje učvrstile, kar pride do izraza z asti v tem da presoja kakovosti posameznih vrst hmelja ni več tako stroga in da se tudi za slabše blago dosežejo boljše cene. Tako se plačuje sedaj za izbrano prvovrstno blago 27 — 28 Din ter z napitnino vred že tudi nekaj čez, za prvovrstno 25 — 26 Din, dobro srednje 23 — 24 Din, srednje 18 — 22 Din, slabo srednje 14 — 17 Din in za slabše do 14 Din za kg. Zaključna tendenca je zlasti za najboljše blago prav čvrsta. Računa se, da je prodanih doslej iz prve roke že blizu 90°/o letošnjega pridelka. Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja je overila do danes 4994 tovorkov hmelja letnika 1936. v skupni kosmati teži 8.789 stotov. Gospodarske vesti == Posledica devalvacij za naš tujski promet. Zadnja ieta se je pri nas tujski promet inozemcev prav občutno dvignil. Zlasti turisti iz Češkoslovaške, Nemčije in Avstrije, pa tudii iz zapadno evropskih držav so v velikem številu posečali naše kraje predvsem zaradi tega, ker so naše cene nizke in se pri nas z visokovred-nimi valutami razmeroma poceni živi v nasprotju s Francijo, Švico in Italijo, kjer je zaradi valutnih razmer tujski promet silno nazadoval. Po devalvaciji franc. in švic. franka in po morebitni devalvaciji lire pa se bo v tem pogledu marsikaj spremenilo. Francija. Švica in Italija so izrazite tuisko-prometne države. ki lahko inozemskim turistom mnogo nudijo. Sigurno je, da se bo sedaj po izvršenem zmanjšanju vrednosti francoskega in švicarskega franka usmeril tok inozemskih turistov v večji meri v ti dve državi, kar bo v škodo našemu tujskemu prometu. = Konferenca o uporabi lesnega plina kot gonila za motorje. Minister za gozdove in rudnike je začel akcijo za propagando uporabe lesnega plina in lesnega oglja' kot gonila za motorje. V ta namen bo sklical v kratkem konferenco v ministrstvu za gozdove :n rudnike. Zato se opozarjajo gospodarstveniki. privatni inicijatorji. tovarne za plin in lastniki motornih naprav in strojev s pogonom na lesni plin ter drugi interesenti. ki žele soodločati v tem vprašanju, da se javijo osebno ali pismeno pri oddelku za vrhovno nadzorstvo pri ministrstvu za gozdove in rudnike. = Shod trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Na nedavni skupni sei; Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj in Saveza obrfniških združenj kralj. Jugoslavije je bilo sklenjeno da nastopijo trgovci, obrtniki in gostilničarji solidarno za svoje zahteve in da v podkrepitev te svoje solidarnosti nrirede 4. oktobra po vseh večjih mestih Jugoslavije na isti dan skupne protestne shode proti za- postavljanju njihovih gospodarskih interesov. V Ljubljani bo skupno stanovsko zborovanje v veliki dvorani Trgovskega doma danes ob 11. urj dopoldne. Akcijski odbor vabi trgovce, obrtnike in gostilničarje, da se polnoštevilno udeleže tega zborovanja ter s tem solidarno podkrepe svoje gospodarske zahteve. = Društvo Feniksovih zavarovance* v Ljubljani bo imelo svoj ustanovni zbor v soboto 10. oktobra ob 20. nri v kletni dvo. rani hotela Miklič v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1) poročik> pripravljalnega odbora, 2.) črtanje pravil in sklepanje o ustanovitvi društva, 3.) volitev odbora in nadzorstva, 4.) slučajnosti. Vabljeni so vsi prijavljeni člani, kakor tudi oni, ki se prijavijo do vštetega 8. t. m. pripravljalnemu odboru (gospod Ivan Jeras, ravnate^ tvrdke »Sladkor« v Ljubljani—Ljubljanska kreditna bamka) — Pripravljalni odbor. =Uradni tečaji za oktober. Finančni minister je za oktober določil naslednje uradne tečaje: napoleondor 290 Din, 1 zlata turška lira 330, 1 angleški funt 234, 1 ameriški dolar 43.50, 1 kanadski dolar 43-20. 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.20, 1 avstr. šiling 8.50, 1 belga 7.36, 1 madž. pengo 8.80, 1 brazilski mid-rajs 2.40, 1 egiptski funt 225-50, 1 uru-gvaj-ski pezos 20, 1 argentinski pezos 12.40. U turška papirnata lira 34.70, 100 švicarskih frankov 1427.50, 100 francoskih frankov 288.50, 100 italijanskih lir 320. 100 albanskih frankov 1410, 100 holandakih goldinarjev 2945, 100 bolgarskih levov 47.50. 100 romunskih lejev 35, 100 danskih kron 980, 100 švedskih kron 1135, 100 norveških kron-1108, 100 španskih pe-zet 500, 100 grških drahem 41, 100 češko-sl. kron 180. 100 finskih mark 97. 100 le-tonskih latov 1110. = Nezgodni prispevki. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Nezgodni prispevki so 1. septembra zvišani po naredbi ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje (št. 59.938 od 8.8 1936) od 7% na 8% zavarovane mezde pri nevarnostnem odstotku 100. Prispevki za bolezen, borzo dela in delavsko zbornico pa so ostali nespremenjeni. Za bolezen velja 7% tarifa, za borzo dela 10% in za delavsko zbornico 5% od 6% bolniškega prispevka. Ker se vsi ostali prispevki računajo na osnovi bolniškega prispevka, sporočamo delodajalcem, da se more nezgodni prispevek izračunati takole: Najprej se spremeni končni znesek 7% bolniškega prispevka v 8% boln. prispevek tako, da dosedanji znesek delimo s 7 in dobljeni kvocijent pomnožimo z 8. Ta zmnožek 8% bolniškega prispevka pomnožimo z onim nevarnostnim %, v katerega je obrat uvrščen. Nevarnostni odstotek je razviden z vsakega plačilnega naloga v zgornjem desnem robu. Urad bo računal nezgodne prispevke s pomočjo že v naprej izračunanih koefici-jentov. Koeficijenti so izračunani za vsak nevarnostni odstotek od 1 do 100, da ni treba spreminjati 7% bolniškega prispevka na 8%-ni. Nezgod, prispevek dobimo po tem postopku tako. da končni znesek 7% bolmškega, prispevka, ki ie razviden na vsakem plač. nalogu, enostavno pomnožimo s tistim koeficientom, ki ustreza onemu nevarnostnemu odstotku v katerega je obrat uvrščen. Vse delodajalce naproša OUZD, da upoštevajo gornja navodila. Radijskim naročnikom? Radijske naročnike, ki so m v teku letošnjega leta prijavili, naproša uprava ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče in film »Vaš Val«, da ji po dopisnici spo-roče točen naslov, nakar jim bo uprava poslala brezplačno in neobvezno na ogled nekaj številk te revije. Pišite na naslov: »Naš Val«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Revija stane na mesec le 12 Din. Revija »Na.-S Val« prinaša na 32 straneh >očne in pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih radijskih postaj. Poleg programskega dela prinaša »NAS VAL« stalno prispevke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta in prevod znamenitega dela dr. Waleoš Jannček: Katja Kahanova (št. 12). G. Verdi: Trubadur (št. 13). W. A. Mozart: Don Juan (št. 14). Oh. Gounod: Faust (št. 15). G. Donizetti: Lucia di Lammermoor (št. 16). St. Moniuszko: Halka (št. 1R) G. Verdi: Ples v maskah fšt. 17). W. A. Mozart: Čarobna piščal (št. 18), Auber: Fra Diavolo (št. 19). G. Verdi: Otello (št. 19). R Zandonai: Franeesca da Rimini (št. 20). R. Leoncavallo; Pagliaeci (št. 21). P Maseagni: Cavalleria Rusticana (št. 21), Fr. v. Flotow: Marta (št. 22). G. Rizet: Car-men (št. 23), G. Verdi: Rigoletto (št. 24). G. Puccini- Madame Rutterflv (št. 25). L. Jana-ček: Jenufa (št. 26), G. Puccini: La Boheme (št. 27). G. Verdi: La Traviata (št. 28). A. P. Borodin: Knez Tgor (št. 29). R. "VVarner: Norinberški mojstri pevci (št. 30). H. Wolf: Corre ga mizarskega orodja ter raznih svedrov. Dne 5. t. m. bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna Licitacija za dobavo mesa za čas od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937 za potrebe ljubljanske garnizije. Borze Devize Curih. Beograd 10. Pariz 20 30, London 21.44, Ne\vyork 434.50, Bruselj 73.10, Milan 33.50, Amsterdam 230, Berlin 174, Dunaj 75, Stockholm 110.56, OsJo 107.70, Kobenhav-. 95.75, Praga 17.75, Varšava 81.50, Budiim pešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 3. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.75, za maj 113.25, zft julij 109.25; koruza: za dec. 94.625. za maj 90.375. za julij 86.50. + Winnipeg, 3. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 109.875, za dec. 108.25. za maj 109.50. VINO + Vinsko tržišče v dravski banovini in drugod (3. t. m.) Pričela se je malenkostna kupčija z novimi vini. oziroma mo.šti, začasno pa največ s portugalko, ki so jo prejšnji teden in ta teden povsod natrgali. Kvaliteta je dobra množina pa komaj polovična v primeri z lanskim letom. Zato je tudi cena višja, m sicer od 4.50 Din. navzgor. Splošna trgatev se pa prične prihodnji teden. od 5. t. m. naprej, če bo količkaj vreme dopuščalo, ker prnekod je pričelo grozdje vsled dežja in nizke temperature precej gniti. Kakšne bodo povprečne cene. se sedaj še ne mwe ugotoviti, vvekako-r pa bodo višje od lanskih. Tudi v Dalmaciji postajajo cene čvrstejše. ker je izpad večji, nego se je prvotno mislilo. Izjemo v ni~kih cenah dela. kakor vedno, le Banat. Kljub temu je pa zanimanje za domača vina večje, keT so bolj prijetna in bolj prilagodena okusu, naših konsumentov. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Nadaljevanje)* Kaj so kmečki dolgovi? Za kmečke dolgove se smatrajo vse obveznosti zasebnopravnega značaja v denarju ne glede na to. s katere osnove izvirajo, in ne glede na to, ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali kot porok. Porok ali solidarni dolžnik, najsi ni kmet, odgovarja za obveznosti, kakor glavni dolžnik - kmet. Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra za njegov dolg šele tedaj, kadar mora to obveznost izpolniti. Uredba obsega tudi dolgove tistih kmetov, ki so prišli v konkurz pred 20. oktobrom 1932. Za kmečke dolgove se ne smatrajo, dolgovi kmetov, ki skupaj ne dosežejo 250 Din in dolgovi kmetov, ki skupaj presegajo 500.000 Din; javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; blagovni dolgovi do višine 500 Din, ki so nastali izza dne 20. oktobra 1931, če niso spremenjeni v menične terjatve; dolgovi, ki so kriti z ročno zastavo; terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika kmeta po dolžnikovi vzdrževalni dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznjivega dejanja; terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovi® gospodinjstvu al. gospodarstvu; terjatve obrtnikov do 500 Din za opravljena obrtna dela po 20. oktobru 1931 Pri-znanice, obveznice in druge pisane listine, v katerih se navaja, da izvira dolg iz nakupa blaga ali i/ obrtnega dela. ne dokazujejo. da jc terjatev res na tej osnovi nastala. Obveznosti iz dedovanja in nasledstva Za kmečke dolgove se ne smatrajo obveznosti, ki izvirajo i r dedovanja in tudi ne obveznosti iz nasledstvenih pogodb katerekoli vrste (darilna pogodba, izročilna pogodba in podobno). Če misli dolžnik dedič ali sopogodbenik. ki je kmet po tej uredbi, da je dobljena nepremična imovina. iz katere se mora izplačati drugim dedičem ali sopogodnikom dedščina ali nasledstvo v denarju, izgubila več kakor 25'!* svoje vrednosti v času, ko je dolg nastal, sme v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, zahtevati, naj sodišče ta dolg zniža sorazmerno z zmanjšano vrednostjo te nepremične imovine. To znižanje pa ne sme presegati 50°/» prvotnega dolga. 'Za dolgove nastale izza 20 aprila 1932. se smatrajo tisti dolgovi, ki so dejansko novi, ne pa tudi dolgovi, ki so nastali s prenovitvijo starega dolga. n. pr. z običajno prolongacijo menic in podobno. Ob prenosu imovine ali dela imovine od osebe, ki je kmet po tej uredbi, na drugo osebo, uživa novi lastnik olajšave po tej uredbi glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je izvršil prenos po dedovanju in če je tudi novi lastnik kmet po tej uredbi. Prepisi te uredbe se ne nanašajo na terjatve Narodne banke. Državne hipotekar-ne banke in Privilegirane agrarne banke, kolikor ni to izrečno navedeno v tej uredbi v poznejših poglavjih. Narodni banki je prepuščeno, da v obsegu svoje pristojnosti posebej odloči o olajšavah tistim svojim dolžnikom, na katere bi se ta uredba sicer nanašala. Odstopljene terjatve Če je upnik svojo terjatev nasproti kmetu, obseženo s to uredbo, odstopil kaki kre- ♦ Glej »Jutro« od 2. t m.) ditni ustanovi, ali jo je lombardirad odnosno reeskontiraJ pri lr^ki kreditni ustanovi, tedaj ne more od te kreditne ustanove zahtevati tiste oJajšave, ki jih je moral sam dati dolžniku kmetu po predpisih te uredbe (obveznost takega upnika nasproti kreditni ustanovi se torej ne more zmanjšati). Siromašni upniki kmečkih dolžnikov Za kmečke dolgove nasproti siromašnim upnikom, ki nimajo svoje imovine, niti nujnih dohodkov za vzdrževanje, ne veljajo predpisi te uredbe (kdor je torej siromak in nima imovine niti drugih dohodkov, pa ima terjatev pri zaščitenem kmetu lahko to terjatev v polnem obsegu izterja). Siro-mašnost ugotovi sodišče na upnikovo zahtevo. Kako se ugotovi višina kmečkega dolga Višina kmečkega dolga se ugotovi tako. da se izračunajo neplačane dogovorjene obresti do 20. aprila 1932, toda ne več nego 12% na leto, in se prištejejo glavnici Tako ugotovljeni znesek dolga je osnova za znižanje dolga po določbah te uredbe. Neplačane in ne zastarane obresti, ki so se natekle od 21. aprila 1932. do 15. novembra 1936. in so priznane s prejšnjim zakonom in s prejšnjimi uredbami o zaščiti kmetov ali so pri/.nane z odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se v nezmanjšani višini prištejejo glavnici dolga^ ugotovljeni po prejšnjem odstavku. Glavnici dolga se prištejejo tudi pravomočnl prisojeni pravdni in izvršilni stroški do 20. aprila 1932. (Organizacija denarnih zavodov smatrajo, da je tu tiskovna pogre.ška in da bi se moralo glasiti od 20. aprila 1932 in ne do 20. aprila 1932.) Glavnici se nadalje pripišejo dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe in pred-znambe), kakor tudi ostala plačila, kolikor jih je opravil upnik namesto dolžnika. Tako povečana glavnica ima isti vrstni red, kakor z vknjižbo ali predznambo zavarovana prvotna glavnica. Upniku, ki je pobral pi 20 aprilu 1932 od kmeta višje obresti, kakor so priznane s prejšnjim zakonom in s prejšnjimi uredbami ter odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, »c presežek odbije od glavnice dolga. Kako se imajo vračati dolgovi lnneto*. ki imajo preko 50 ha orne zemlje Kmet, čigar posestvo presega 50 ha orne zemlje, bo izplačal svoj dolg ne glede na to, če presega 500.000 Din, na sledeči način: Skupna višina dolga, izračunana po predpisih te uredbe, toda ne zmanjšana, se deli s skupnim številom hektarov orna zemlje. Oni del dolga, ki odpade na 50 ha mora dolžnik izplačati v 15 letih, če odpade na 1 ha preko 3000 Din dolga, odnosno v 10 letih, če odpade na 1 ha 500 do 3000 Din dolga, in sicer v enakih letnih obrokih, od katerih pr\'i zapade 15. novembra t. L s 4.5'/» obrestmi. Za dolg, ki odpade na preostali del posestva preko 50 ha orne zemlje, kakor tudi za dolg, ki ne dosela 500 Din na ha skupnega posestva ne veljajo predpisi tega člena. Minister za kmetijstvo bo v sporazumu s trgovinskim ministrom v posebnem pravilniku predpisal, kako se določa, katere parcele je všteti v površino 50 ha. Gornjih terjatev ne prevzema Privilegirana agrarna banka Se nadaljuje) Obleke za jesen in zimo Naši domači obrtniki lahko ustrežejo vsem zahtevam po solidnih cenah Kadar se govori o kulturi naroda se vedno poudarja to, kar pri narodih najprej vidimo, če stopimo preko meje v tujino. Gotovo je, da nam pade prvi pogled na stav« barstvo in arhitekturo, na tasto umetnost, ki predstavlja zunanjo obliko in zunanje zrcalo kuHure naroda. Mnogokrat čitamo v naših časopisih poročila o u tisi h. ki jih je dobil pisec v inozemstvu pri raznih narodih. V takih poročilih čitamo kako narodi napredujejo, da se to vidi na ulici, v prometu in zabaviščih itd. Veliko važnost pripisujejo tudi obleki. Nase dame, pa tudi precejšen del gospodov ki potujejo v inozemstvo, ee živo zanimajo za modo odnosno opazujejo, kako se ijudje oblačijo. Pravilina je trditev, da se tudi na obitačilu presoja kulturni napredek posameznih narodov, pokrajin in mest. Naj bo dovoljeno, da spregovorimo danes, ko se nam bližata jesen in zima, ne* kaj o rfovenski kulturi z ozirom na oblačila naših dam Ln gospodov. Kar se tiče mo» de, 60 naše dame precej na višku in nadkri-ljujejo gospode. Vendar pa še zaostajajo ▼ primeri z drugimi narodi naših sosedov, kjer polagajo veliko važnost na toalete, z!asti na kakovost, strokovno dovršenost in okus. Kar pa bi smeli kritizirati, je dejstvo, da mnoge naše dame neupravičeno podcenjujejo naše dam?ikesalone. Isto velja tudi za gosj>ode. pri katerih prevladuje v veliki meri mnenje, da naši domači obrtniki im naše obrtnice ne znajo zadostiti željam na* ših dam in gospodov, četudi so že ponovno na razstavah in modnih revijah dokazali svojo popolno znanie im strokovno dovršenost izdelkov. Spričo teh dejstev morajo naši krojači, in čevlarji in naše krojačice in mod i stke na ža'ost gledati, kako naša modna in nacionalna pubMka uvaža svoje oblačilne potrebe za drag denan- iz inozem-s stva in celo nam sovražnih držav. Iz gospodarskega in nacionalnega vidika, je to za naše narodno gospodarstvo velika škoda. Iz gospodarskega vidika navedenih obla« čilnih strok pa obstojajo še druge težkoče: nelojalna konkurenca konfekcijske industrije, šušmarBtvo in delo krojačic po hičah. Razna industrijska podjetja oblačilne stro« • v *.•: • . • f tm: m- f- fes® Poskusite še danes! Čudodelen je učinek radijevih žarkov na zobno meso in zobe ! V tej sliki vidite v posebnem aparatu tkzv. spintariskopu vidno delovanje žarkov radioaktivne substance, ki se nahaja v Ooromad zobni kremi v točno vnaprej določeni množini. Neizmerno majceni delci žarkov, imenovanih »alfa-žarkov«, padajo na vse strani ustne votline in zobnega mesa ter je masirajo polne štiri ure. Zobno meso se s tem utrjuje, krvni obtok je pospešen, izločevanje sline postane večje. S tem se krepe naravne obrambne sile. zakaj slina vsebuje snovi, ki uničujejo škodljive bakterije. Zobna sklenina se ne poškoduje, zobje postanejo leno bleščeče beli. To vse premore pri nas samo Qoromad radioaktivna jvpbna krema. — Pobite jo povsod. ke, ki jim druge države niso dovodile posta, viti obralo*', eo pri nas dobro doMa in obratujejo nemoteno. S pompozno reklamo za* vajajo našo publiko. Na drugi strani pa ubija našega narodnega, domačega roko« delskega mojstra in pon»očnike že to, ker ne najde deia, čeprav je voljan delati m al pošteno služi ti svoj vsakdanji kruh. Nimr nobenih posebnih življenjskih zahtev, je valjčen in skromen, pa ne najde nobenega izho_ da. Kaj pa naj počne3o ti ljudje, ki morajo živeti in hočejo delati na svoji rodni zemlji ter kličejo pomoči in zaščite od svojih Lastnih bratov. Bliža se oktober, ki je od lanskega 'eta še dobro v spominu (redukcija plač). De* lavnice krojača, krojačice, modistke, izda-lovalke perila, in čevljarja so prazne z ma« lenkostniini naročili- S strahom čaka, kaj mu bo prinesel razvoj časa, če mu bo dana možnost vzdržati se na površju alj pa bo prionoran vrniti obrtni list in se na ta način otresti obveznosti, ki jih mora po zakon* izpolnjevati. Vseh teh skrbi in težav našega malega človeka ne pozna širša javnost. Zato je potrebno, da se to javno pove, da ed bo naša javnost znala ustvariti sMiko gospodarska« ga kn socialnega položaja našega malega ftoveika, rokodelskega mojstra in mojstrice in njihovega pomožnega osobja. Bliža ee zima. ko je treba preskrbolS obleke, klobuke, Čevlje, penšlo itd. NaSi obrtniki in obrtnice oblačilnih strok so obračajo na našo javnost, na našega kon-zumenta, ki naj upošteva težaven položaj obrtnika in naj odda svoje naročilo doma« čemu rokodelskemu mojstru in domači mojstrici. S tem bodo podprli našega slovenske« ga obrtnika, njih družine in pomožno osobje^ pa tudi njim samim bo v korist. Znano je in naj ne bo prikrito, da trpijo naše legalne obrtnice krojačice veliko škodo, ker jim nepoklicane in nelegalne odje« dajo kruh e tem, da delajo po hišah. Veliko je med njimi takih, ki nimajo dovolj strokovne vzpofiobljenosti. Škodujejo legalni obrti, ki nosi davčna bremena, obenem pa državni blagajni, kajti nelegakie obrtnice se skrivajo pred obdavčenjem. Vse panoge oblačilnih strok pa občutijo hudo konku* renco od industrijske konfekcije, ki lahko žrtvuje ogromne vsote za reklamo. Obrtniki in obrtnice oblačilnih strok, zlasti krojaške stroke, so se v zadnjem času temeljito posvetovali, kako naj najdejo izhod iz dosedanje situacije, da 6e vzdržijo na površju. Obračajo 6e na kupujočo javnost s prošnjo, naj za jesen in zimo odda svoja naročila izključno domaSvm lokodelskim mojstrom in mojstricam, kjer iim bo naj» bolje postreženo. S tem bo poinagano tudi rodbinam naših obrtnikov in pomožnemu osobju. Naši moi6tri in mojstrice so se za novo sezono temeljito pripravili im bodo dobljenim naročilom posvetili vso skrb in pozornost, vse pa bodo i z vrši'i po solidnih cenah, kait? njih se^lo je: Ne iščemo podpor, pa? pa dela, ker hočemo delatj in polteno žive* r. Spet crSceše prepeva — v trgatev veleva Žal bo letošnja trgatev v mnogih goricah zelo pičla Glavna trgatev je pred durmi, zato ne bo odveč, če podam nekaj kratkih navodil glede trgatve same, glede morebitnega sladka-nja ter glede nadaljnjega ravnanja s takim moštvom. Kar se trgatve same tiče, veljaj geslo, da grozdje potrgamo, ko je popolnoma zrelo, to je: ko grozdni peci ji vsaj do polovice olesenijo, ker le tako grojdje da pr\'ovrst-no vino. Če nas pa slabo vreme prisili do zgodnejše trgatve, potem je treba večje pozornosti. Predvsem moramo odbrati zeleno in gnilo zase. zrelo in lepše grozdje pa zase. Na vsak način se mora odbrati vse gnilo posebej in tudi posebej prešati, ker gnilo grozdje največ škoduje dobremu moštu med kipenjem in pozneje vinu na okusu. Gnilo in nedozorelo grozdje takoj izpre-šamo; če ga je malo, skupno, če ga je mnogo, pa gnilo posebej ter ga takoj izlužimo otožne Zavladala, Je zaradi slabe letine obupna revščina Ptuj, 3. oktobra Zapadno od meje savske banovine pri. Zavr- J ču in Turškem vrhu čez Hrastovee, Sv. Ano. Sv, Barbaro, Okič, Leskovec, Sv. Trojico, Rodni vrh, št. Janž tja do slovite božjje poti na Ptujski gori in Majšparka se vleče v daljavi kakih 70 km veriga gričev, ki so na južnem delu pokajeni z vinsko trto. severne in zapadne lege pa so obraščene z bukovim, hrastovim in kostanjevim gozdom. Ta idi* lično lepi del ptujskega ereza, ki Je v splošnem še vse premalo poznan, se imenuje Haloze. Že od nekdaj se Haložani pečajo z vinogradništvom in vino je njih edini ali vsaj glavni pridelek, iz katerega so vedno krili vse izdatke gospodarstva. Svet je ilov* nat in tudi iapornat, lege po večini strme in za drurro kulturo nesposobne. Poljskih pridelkov spravijo le redko katero leto toliko, da bi z njimi shajali do prihodnje žet* ve. Narod je posten in dejaven ter se je v prejšnjih letih — akoravno težko — vendar še kolikor toliko prebil skromno skozi živ« ljenje. Veselje ob trgatvi — nekoč Ko se je v prejšnjih letih pričela vinska trgatev, ki je največji praznik našega vinogradnika, so klopotci peli svojo vedno lepo melodijo, po vinogradih se je razlegala vesela pesem trgačev. Gospodar se je zadovoljnega obraza sukal med njimi in rade« volje delil razne dobrote v obliki cigar in tobaka, gospodinja pa se je urno obračala v kuhinji, da pripravi potrebne zaloge za lačne želodce. Pri večjih posestnikih eo iz radosti pokali topiči, v peči se je cvrl nepo* gresljivi puran. Nosači so prinašali puto za puto grozdja na mlin, ki so ga nadaljnji de- na znan način, namreč, da ga nalijemo sproti v močno zažveplan sod ali v kad. V slednjem primeru ga bisulfitiramo s kalijevem metabisulfitom in dobro premešamo. Čez pol dneva do enega dneva pretočimo čistejši mošt v nezažveplan sod, da tam zase povre. Zaradi hitrejšega zavret ja in povret-ja mu zdaj dodamo že pripravljenih umetnih kvasnih gliv, ali drugega že kipečega zdravega mošta. Mošt zdravega grozdja pa pustimo kar enostavno popolnoma povreti po krajevnem običajnem načinu in po sorti. Tako pustimo n. pr. dolenjsko črnino, odnosno cviček povreti na tropu (zmaščeno ter vsaj deloma zrebljano grozdje), da postane polnejše in temnejše. Kdor bo sladil, mora dodati sladkor v dovoljeni množini koj ob začetku kipenja, ali vsaj med burnim kipenjem, ne pa ko je mošt že pokipel. Pozneje dodani sladkor moti končno kipenje in dozorevanje vina, ki se eventualno lahko še pokvari. Sladkor se mora še pred dodatkom posebej v moštu popolnoma raztopiti, in nato šele drugemu kipečemu moštu doliti Možno je, da bo med trgatvijo, oziroma med vrenjem v kleti prenizka temperatura (izpod 10° C), ki bo kipenje zadrževala. V tem primeru bo treba v kleti kuriti, ali pa mošt segreti vsaj na 159 C, da čim hitrejše povre Najboljša temperatura je okrog 25° C. Za tako ogrevanje mošta se poslužujemo, kjer je upeljana elektrika, posebnih električnih priprav ( segrevalnih palic), drugače pa segrejemo nekaj mošta na 50 do 60 stopinj C, ter ga pomešamo z drugim ohlajenim moštom v sodu. Segrevani mošt ne sme v kotlu zavreti, ker bi se s tem na okusu pokvaril. S takim moštom ravnamo dalje kakor običajno z vsakim moštom in vinom. lavCj polnili v stiskalni koš. Vretena so zacvilila in iz krnice se je vlil sladki vinski sok po ceveh v pripravljenje sode v kleti. Skrbi in delo vsega leta je bilo pozabljeno, gospodar, viničar in ostali delavci zadovoljni, za likof je zapela ^harmonika in mladina se je zavrtela. Letos — obup in siromaščina Vsa drugačna pa je slika letošnje jeseni. Neugodne vremenske razmere med letom, katastrofalen pojav peronospore in druge bo. iezni na trti so uničili upanje vinogradnikov. Pričakovani pridelek vina je izostal in s tem vsa sredstva za plačilo nastalih obveznosti in nakup zimskih potrebščin. Redki so oni srečniki, ki bodo pridelali polovico »bičaj* ne letine, pretežna večina bo nabrala le četrtino, veliko jih je pa tudi, pri katerih branje sploh odpade, ker je vse uničeno-Močne padavine pomjadi so v težki zemlji onemogočile razvoj krompirja in fižola, ki so glavna hrana prebivalstva, nastop suše poleti pa je v hribovitem c^KirfjOs * čil razvoj od vlage preusLa ega ter stisnil 1 krušna žita in koruzo, da po veSni niso 1 dobili niti semena povrnjenega. Težka pest bede in pomanjkanja je udarila z najkrutej-šo 6iio na te kraje. Na tisoče najrevnejših članov viničarskih in kočarskih družin se bo moralo preriti skozi trdo življenje ob pomanjkanju in gladovanju. Pa ne samo tem, tudi ostalim posestnikom se ne bo leto6 drugače godilo. Ne oziraje 6e na oblastne določbe časa pričetka trgatve je večina vinogradnikov predčasno že obrala svoje vi« nograde. Vse delo je šlo tiho in mirno od rok. Izostala so običajna povabila za po« moč pri sorodnikih in sosedih, vsak je opra. vil trgatev na tiho sam, kakor da bi kradel preostali pridelek na svojem zemljišču. Nismo čuH pesmi fantov in deklet. Ni se slišal brezskrbni smeh in ukanje, ki bi odmevalo od sosednjih gričev. Mrko in 6koraj neprijazno je lice našega, drugače veselega Haložana. Na obrazu se mu vidi beda in skrb za bodočnost. Otroci bledih lic v razcapanih oblekah ne kažejo one mladostne živahnosti kot običajno, ampak se plaho sukajo okrog staršev. Zaradi pomanjkanja zadostne in zdrave hrane nosijo mnogi kal bolezni v šibkem telesu. To je žalostna ali na ža* lost povsem resnična slika današnjega obupnega položaja v Halozah. Narod propada gospodasko, fizično in moralno. Kraja polj* skih pridelkov, osobito pa grozdja, ki so jo smatrali svoj čas za najgrši prestopek in naivečji greh, je danes na dnevnem redu. Vlomi v prazne hiže in v kleti so vedno pogostejsi. Sila kola lomi. Odprimo Haloze svetu! In kje je odpomoč za odpravo vse te si-roščine in za rešitev prebivalstva pred pro* padanjem? S par vagoni koruze 6e to ne da odpraviti. Pri obsežnem številu potreb* nih bi bila to le kaplja vode v morje. Za Haloze je potreben velikopotezen gospodar, ski načrt za javna dela. ki naj omogoči tem revnim in od sveta skoraj odrezanim krajem da bo tisočem prebivalcem z zaslužkom na gradnji nujno potrebnih cest in drugih naprav podana možnost, s poštenim delom svojih rok prebroditi te težke čase ter odpreti Haloze z njihovimi naravnimi lep«>-tami širšem svetu. Potreben je pa tudi načrt za racionalno prodaio vina in sadja s po* močjo zadružništva in tako onemogočiti ler izključiti V6e špekulacije raznih posredo* valcev in nakupovalcev na račun haloškega posestnika. Po takih zadrugah bi vinogradniki na račun dobavljenega pridelka tudi pravočasno prejemali galico in žveplo za pokončevanje škodljivcev, da se izključijo katastrofe kakor letos. Odločujoča oblastva morajo na vsak način preprečiti ti naselitev dalmatinskih vinogradniških zadrug v ptujskem srezu, ki na* meravajo s svojimi vini odpreti tukaj točilnice in pritisniti cene vinom tukajšnjim doma* čih vinogradnikov še nižie. kakor so sedaj ter onemogočiti njih že itak skrajno ogrože no eksistenco. Nikakor se ne sme dovoliti, da se na ljubo par Zasebnih kalkulantov stavi na tehtnico obstoj avtohtonega vinogradništva in obstanek že itak popolnoma siromašnega haloškega prebivalstva. Vsi, ki jim je sreča in blagostanje naroda na srcu, morajo storiti vse, da dvignejo delavno ha-loško ljudstvo iz sedanjega trpljenja in pomanjkanja v razmere, ki so v6aj kolikor toliko vredne človeka. Ko bo spet enkrat to doseženo, 6e bo vrnila harmonija življenja, pesmi in veselja med haloško ljudstvo. Čistoto Svežost Lepoto Vasi polti ko okrevališče v Kranjski Gori sokolska zgradba v okviru Petrove petletke Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani je pred štirimi leti kupila v Kranjski gori (806 m nadmorske višine), na desno od železniškega mostu ob bistri Pišenci zemljišče r izmeri 20.000 m2. Namen tega nakupa je bil, da na tem zemljišču zgradi sokolsko okrevališče, ki naj posluži vsem pripadnikom našega Sokolstva okrepitvi zdravja, razvedrilu in počitku. S svojim štedljivim in skrbnim gospodarstvom se je JSM lotila pripravljalnih del, pribavila potrebna materialna sredstva in načrte, da začne z zgradbo v tem zdravem kraju, polnem solnčne luči in krepil-ntga, čistega, zdravilnega gorskega zraka. Tu na zemljišču, ki se v treh terasah spušča :zpod Srednjega vrha, V o jšce in Pete-linka (1900) proti Pišenci, raste sedaj iz tal poslopje, ki se s svojim pročeljem ozira na Razor, Prisojnik, Vršič, Robičje, Moj strovko in Jalovec (2600 m). Sami skaloviti grebeni in pobočja, ki so jih tisočletja nazobčala in razorala in jih okrasila s šuma-mi in grmičjem! Tam pod Vršičem sameva Ruska kapelica, v spomin zgrajena nesrečnim ruskim vojnim jetnikom, ki so tu ob gradnji gorske ceste umirali od gladu in trpi jen ja! V tem romantičnem kraju se bo na našem zemljišču in pod lastno streho pretakalo naše življenje v bratskem krogu leto in dan, v skromni udobnosti in v veseli zavesti, da je to naše: darovano vsakemu in vsem, ki hočejo v letnih mesecih okrepitve. odmora in pokoja in ki hočejo v zimskih mesecih osvežitve in gojenja zimskih panog telesne vzgoje. Zgradba, ki bo za mesec dni že pod krovom in tako pripravljena za prezimovanje, zavzema 240 m2 zazidane ploskve. V dolžino meri 22.20 m, v širino 14.20 m, visoka pa bo od temelja do vrha slemena 20.15 m. V spodnjem delu imamo stanovanja za oskrbnika in uslužbence, klet in shrambo, ledenice, pralnico, sušilnico, peč za centralno kurjavo in prostor za shrambo smuči. V pritličju sta dve jedilnici, ena večja, druga manjša z izhodom na 2.50 m široko teraso. Kuhinja s shrambo in točilnico je posebno prostorna, zračna in svetla. Ob stopnicah je soba za vratarja V prvem nadstropju so tri sobe z 1 posteljo, 4 sobe z dvema posteljama, 4 sobe s tremi posteljami. Po sredi teče 1.50 m širok hodnik z dvema izhodoma na dva stranska balkona. V manzardi imamo 5 sob z dvema posteljama in 5 sob s tremi posteljami, a v podstrešju imamo dve skupni ležišči, eno s 15, drugo s 1 posteljami, poleg tega še 2 sobi s tremi in 1 sobo z 2 posteljami. V vseh naštetih prostorih je mesta za 98 oseb. Vsako nadstropje ima najbolj higienične toalete, prhe in kopalnice, vsaka soba mrzlo in toplo vodo. Vsa hiša ima električno luč in centralno kurjavo. Pohištvo bo enostavno, v domu bo polno svetlobe in zraka. Vse bo preprosto, skromno, zato zdravo in domače Zunanje lice bo v skladu z narodnim slogom tega kraja. Zid od prvega nadstropja do strehe bo obit s skodlami, tudi streha bo krita z njimi Pepelnato sive skodle se bodo v solncu svetile kakor ribje luskine Krasno bol Krasno bo — posebno zato, ker bo naše! Zemljišče je izven kraja — pet minut od kolodvora — brez prahu in šuma. Okrog doma bodo nasadi grmičevja in cvetja, vmes bele steze do hladeče Pišence. Od tega glavnega poslopja na desno so projektirani še štirje paviljoni za naše mlado sokolsko pokolenje, tako da zraste tu v teku let cela sokolska kolonija. In ko bo to delo gotovo, pojdemo ob naše morje, da tudi tam pozidamo nekaj sličnega za one, ki si žele in potrebujejo morskega podnebja. In potem še kam drugam, vedno da-Ije... Delo bomo dokončali leto osorej po najnižje možnih cenah brez razkošja, solidno in trpežno. Umsko in ročno delo smo dobili zastonj od bratov strokovnjakov, a okrog 90 obrtnih delavcev ln težakov si tu mesi svoj vsakdanji kruhek. Kadar pride drugo leto dan otvoritve, se bo zbralo tu Sokolstvo tega severno-zapadnega kota župe Kranj, da se poveseli uspeha našega skupnega prizadevanja, ki nas prevzema na začetku Petrove petletke. Jugoslovenska sokolska matica se bo s tem okrevališčem oddolžila vsem svojim prijateljem, ki so jo zvesto podpirali, prilagajoč kamen h kamnu, da je zrasla palača. Njeno zunanje lice, kakršno bo ob otvoritvi, kaže gornja slika. Sočani postavijo v Ljubljani spomenik pesniku Simonu Gregorčiču Spomenik Je že gotov, treba je še zbrati prispevke Ljubljana, 3. oktobra Dne 24. novembra 1936 poteče 30 Jet, kar je izdihnil največji 6in neodrešene domovine pesnik5prerok Simon Gregorčič. Lepota njegovih pesmi je svojedobno navdušila ves narod. Ljudje so se trgali za njegove knjige, nov plamen, narodnega navdušenja se je dvignil ob naših mejah, vsepovsod so se deklamirali in peli njegovi globoko občuteni in zaradi tega v srce segajoči stihi. Pa tus di danes je vsaka pesnitev Goriškega slav* čka duhovna injekcija, ki nam oživlja spomine na izgubljeni planinski raj. na s trto ovite griče, na z oljkami posejane bregove ob sinjem Jadranu, na skalnato dolino, sko* zi katero se vije bistra Soča, nas navdaja z upi in nas lx>dri na vedno novo delo . . . za ujedinjeno Jugoslavijo. Se nam pretresa srca njegova oda Domovini; >0 vdova tožina, zapuščena, ti mati to-likosiro-tk, kj je danes bolj ko kdaj resnična slika položaja. Še čuiemo njegov poziv na borbo v proroški pesnitvi naslovljeno Soči, in njegova sveta oporoka nam kliče; Prost mora biti, prost moj rod. na svoji zemlji svoj gospod! Klanjamo se spominu velikega pesnika, ki mu je narod takoj po njegovi smrti skle* nil postaviti spomenik Toda v 30 letih zbirka ni uspela ... Ali ni zaradi tega naša naloga, da se oddolžimo? Tembolj ker je spomin na njega tudi spomin na tuge, solze in trpljenje naših bratov . . . Zato mu postavimo >Sočani< skromen spomenik v prestolnici Slovenije, v beli Ljubljani še letos, da počastimo 30 letaioo njegove 6mirti in prosimo za prispevek vsa« kogar, ki je zaradi njegovih divnih pesmi vzljubil svojo veliko domovino in ki želi da bi postale resnica proroške pesnikove besede, s katerimi je tolažil svoj revni teptaani rod: »Tvoj je vstajenja dan!« Društvo Soča Matica v Ljubljani V6e priprave za postavitev eo dovršene. Pesnikov kip je ustvaril naš nadarjeni kipar Zdenko Kalin, vlilo ga je domače livarsko podjetje Ma^ar na Galjevici. Pirispev ke sprejema Soča Ljubljana, trg kralja Petra I. Osvoboditelja št. 8. na čekovni račun pošt. hran. št. 12727 Ln uprava »Jutra«. Dr* Franjo Frlan v domači zemlji Vzrok njegovega obupa: ni mogel v službo Ljubljana, 3. otobra. Izpred hiše žalosti na Aškerčevi cesti št. 13 je včeraj ob 16. velika množica občinstva spremila nesrečnega tako tragično preminulega mladega zdravnika dr. Pranja Frlana na njegovo poslednjo pot. Za krsto, ki je bila vsa odeta v cvetje, so stopali globoko pretreseni starši z ostalim sorodstvom, v prevodu pa je bila poleg velikega števila odvetnikov in pravnikov, očetovih stanovskih tovarišev, zlasti velika množica pokojnikovih kolegov s predsednikom Zdravniške zbornice pri-marijem dr. Meršolom na čelu. Kot rezervnemu oficirju so mu poslednjo čast izkazali fcudi Sterilni rezervni in aktivni častniki, vojaška gedba pa je igrala žalne koračnice. Preden je padel prvi mrak, so dr. Frlana zagrefoli v zatišju viSkega pokopališča. Kakor je vsaka lastna odločitev med življenje min smrtjo pri ljudeh zmerom predmet velike senzacije, tako se je tudi o nenadni .smrti dr. Frlana nabralo v poročilih dnevnega tiska in pa v ljudski govoric t mnogo vsakovrstnih komentarjev, ki mečejo na tragedijo tudi krivično luč. Kdor je poznal pokojnika, ki Je bil brez dvoma eden najbolj talentiranih ln najbolj delavnih Študentov svoje generacije, mu je moralo biti že od vsega početka jasno, da ni mogel v smrt niti iz kakšne majhne sentimentalnosti niti iz kakšne smešno prešerne geste. Za t0 je bil dr. Franjo Frlan mnogo preveč rsen in pre-pošten. Ko je dovršil medicinske študije, je bil s celo armadico svojih stanovskih tovarišev deležen usode, ki dandanes mladim zdravnikom kumuje Ob njihovih prvih korakih v delo in življenje. Pravkar mu je potekalo peto leto, odkar je »volanti-ral«, to se pravi, delal brez nagrade, pa tudi brez upanja za kakšno namestitev, najprej v bolnišnici v Ljubljani, nato pa na kliniki v Zagrebu. Z živo vnemo se je speciziral za bolezni užesa, grla in nosu. A kakor je bilo za mnogo njegovih tovarišev usodno, da so bili iz siromašne hiše doma, je bilo dr. Frlanu v breme — takšna je brutalna ironija naših dni, — da je bil premožnejših staršev. Dasi je bil odlično kvalificiran, so bila vsa njegova prizadevanja, da pride do kakšnega stalnega mesta, zaman. Svoj čas mu je bilo sicer obljubljeno, da bo dobil mesto na otolaringološkem oddelku naše bolnišnice in prav v tej zadevi se je še nedavno mudil v Ljubljani. A ko se je oglasil na banski upravi, je spoznal, da ne more gojiti nobenega upanja. Mimo dejstva, da mu je manjkalo takozvane >socialne indikacije«, sQ mu na odločujočem mestu očitno zamerili tudi to, da se je svoj čas tako moško zavzel za pravice mladih zdravnikov, ko je t ljubljanski bolnišnici prišlo do stavke vo-lonterjev. Cuvstven ln malo odporen, kakor je bil, ni mogel prenesti, da sQ mu tako rezko prekrižani vsi računi z delom in življenjem, pa je v obupu storil poslednji korak. Vsi, ki so ga poznali, zlasti vsi tovariši iz šole ln službe, pa mu chranim0 časten spomin. □□uuLnjumunnnamanDnnLOJL-iuLO Gostilničar, y ki hoče svojemu gostu dobro, mu □ postreže k vinu z □ □ □ ROGAŠKO SLATINO, g ker napravi ta vino prijetno pitko, □ zraven pa še pospešuje prebavo. □ Oba sta zadovoljna! y Spet nova izguba narodnega Kočevja Kočevje, 2. oktobra. Pri zadnji premestitvi sodnikov je bil premeščen iz Kočevja predstojnik b reškega sodišča dr. Franc Cešarek. Z njegovim odhodom zgubi naše sokolsko društvo spet enega najagilnejših sokolskih delavcev, svojega podstarosto. Dr. Cešarek je bil Sokol v polnem pomena besede. V službi delaven, vesten in objektiven. Požrtvovalen do skrajnosti, prav je bil sila okupiran s službenim delom, saj je delal preko 6vojega časa, ker je naše sodišče zadnja leta imelo namesto treh sodnikov samo dva. Vendar je pa brat dr. Cešarek porabil ves prosti čas za delo pri društvih. Pri Sokolu je vršil tudi posle predsednika finančnega odbora za gTadnjo Sokolskega doma. Da pomaga bližnjemu, je prevzel predsedstvo pri Rdečem križu. Kolikim sirotam je pomagal Rdeči križ pod njegovim predsedstvom! Vsako leto je razdelil med siromake za 10.000 Din v blagH in denarju. Dr. Cešarek je delal tiho. požrtvovalno Nikoli ni pričakoval pohvale. Skromen ni dopustil, da bi ga kdo hvalil niti ni dopustil, da bi kdo zvedel, da je bil prav letos odlikovan z zlato kolajno R. K. Ni imel dr. Cešarek med poštenjaki v Kočevju sovražnikov Zato se težko poslavlja kočevsko prebivalstvo od zvestega državnega uradnika in objektivnega sodnika. V četrtek so mu sokolski bratje priredil odhodnico, katere se je udeležilo ve!'V število njegovih prijateljev. Tišek zadovoljstva S PLAŠČEM, OBLEKO, SUKNJO, ČE KUPITE BLAGO PSITVRDKI MANUFARTURA BfOVAK KONGRESNI TRG pri minski cerkvi OGROMNA IZBIRA — NOVOSTI — POCENI Uomače vesti • Bolgarski avtomobilisti, ki so 24. septembra ob najlepšem vremenu posetiH Ljubljano in Bled in ee potem drugi dan odpeljali na Plitvi čka jezera, na evoji na-daljni vožnji niso imeli sreče. Že na Plitvi« ckili jezerih se je pooblačilo in jelo pršeti, da niso imeli od krasne pokrajine nobenega pravega užitka- Tudi na potu v Split in Dubrovnik so imeli kaj malo lepega vremena. Vendar pa so prišli še do Sarajeva. Radi skrajno slabega vremena niso mogLi na* daljevati vožnje na Višegrad. Železnica uprava jim je nato dala na razpolago poseben vlak, na katerega so naložili svoje avtomobile, in se ž njim odpeljali v Cačak. Tu se je vreme toliko zboljšalo, da so mogli z avtomobili še v Vrnjačko Banjo, kjer so si po dolgi trudapolni vožnji temeljito odpočili. Iz Vrnjaoke Banje so se napotili preko Niša v domovino. — Bolgarski veterinarji ki so bili dva dni pred avtomobilisti v Ljubljani, so se '29. septembra vrnili v Sofijo. Kakor sofijski listi poročajo, so veterinarji polni hvale, kako presrčno in bratski 60 bi« li sprejeti povsod v Jugoslaviji. LJUBLJANA Jtomec&kega nI. 4. Telefon: 36-33 Ot. Franc Derganc Sef primarij kirnrg odd. t pw Ordinira: lil.—(L * Potovanje poljskih zadrugarjev. V četrtek zvečer so prispeli iz Dubrovnika iv Beograd poljski zadrugarji, ki potujejo po naši državi kot gosti glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug. Iz Beograda b^do odpotovali na jug, da obiščejo razna zadružna središča v Srbiji in Južni Srbiji- ♦ Upravni odbor ferljalne zveze, ki ga Je vCeraj imenoval prcsvetni minister, je naslednji; predsednik upravnega odbora Rasko Dimitrijevič, profesor, člani upravnega odt>ora Vladimir Lapajne, Miodrag Rajičič, Zofija Ničim, Oliver Zivkovič, Safet Burina, prof. Milorad Veljkovič, docent dr. Mehmed Begovič in profesorja idr. Vladislav Vajfert in Radivoj Marino-yič. Predsednik glavnega nadzornega odbora je Dimitrije Premovič, nadzornik prosvetnega ministrstva, člani glavnega nadzornega odbora Mihajlo Simič, ravnatelj državne realne gimnazije, Mijo Pataj, Milovan Antunovič in Halil Log, profesorji. Namrfitniki upravnega odbora: Mili-Toj Bojanič, Ljubomir Rajič, dr. Erna feuklje, Josip Gogala in Zofija Travanja, profesorji. Namestniki glavnega nadzornega odbora so Nikola Petrovič, Miroslav Adlešič in Ciro Gamulin, profesorji. Z istim odlokom so imenovani tudi pokrajinski odbori ferijalne zveze. Blago za "" damske plašče Največja in najlepša izbera in najsolidnejše cene! A.Žlender Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! * Na letalski progi Beograd«Borovo.Zagreb in narobe je od 2. oktobra nov vozni red. Letala Aeroputa odhajajo iz Beograda-Ze-muna vsak dan ob 11., prispejo v Borovo ob 14 50, v Zagrebu pa se spuste ob 16.25. Iz Zagreba odhajajo vsak dan ob 7.25, prispelo v Borovo ob 8.55. v Beograd pa ob 9-50. * Vodnikova družba opozarja rse žitate-lje »Jutra« in »Domovine«, da znaša članarina in poštnina za člane v inozemstvu 34 Din. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz Josefova grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je Franz Josefova grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutro izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ugri. rrg. 8. br. 30174/36. * Zemun je postal naša glavna rečna hika. v Beogradu sQ na savskem pristanišču že pričeli graditi moderno rečno pristanišče, največje v Jugoslaviji in eno največjih ob vsem Donavu. Zaradi tega dela je deloma onemogočen promet v beograjski luki in ekspresni rečni parniki, ki obratujejo cd Dunaja do Gjurgjeva v Ru-inuniji, ne bodo več pristajali v Beogradu. Ti parniki bodo v primeru ugodnih vremenskih razmer obratovali še mesec dni, naši parniki proge Beograd—Zemun—Dunaj pa še največ 14 dni. Parniki ekspres-ne mednarodne proge Gjurgjevo—Beograd —Budimpešta—Bratislava—Dunaj pristajajo pri nas razen v Zemunu in Beogradu še v Novem Sadu, Vukovaru in Bezdanu, a ker Beograd zdaj odpade, je postal Zemun naše glavno rečno pristanišče za mednarodni potniški promet na Dunavu. * Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko jn škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Za novo pot na Ko^rš^o sedlo, izmed vseh zavetišč na Kamniških Alpah ima brez dvoma najtežji dostop Cojzova' koča na Kotkrskem sedlu. Ta kcča ima dominantno pozicijo v vznožju visokih Grin-tovcev in je od nje omogoienih toliko lepih tur po najvišjih vrhovih Kamniških Alp. Dočim smo zadnje čase pričeli misliti na gradnjo novih poti na Krvavec po dolini Korošice in na Veliko planino po dolini Kcnjščice, je ostalo Korško sedlo pozabljeno, čeprav zasluži vso pozornost. Izboljšana pot bi mnogo pomagala ne samo večjemu dbisku Cojzove koče, temveč tudi lažjemu dostopu do najvišjih vrhov kamniških Grintovcev. Brez težave bi se dala pot izboljšati na ta način, da bi bila že od žagane peči izpeljana po robu na dosedanjo pot, s čimer bi bila za 15 minut skrajšana. Najprej bi šla po sedanji poti samo tam, kjer je ta zložna, na nabolj strmih in neprikladnih mestih pa bi se ognila na levo ali desno- Stroški za izboljšanje poti bi bili malenkostni. m • Lepota slovenskih gora v nemškem ilustriranem obzorniku. Ugledni tednik >I'llui5 trie rte Zeitung«, ki izhaja v Leipzigu, je v svoji najnovejši številki posvetil eno stran lepoti naših gora. Pod zaglavjem »Erlebnis der Berge« opisuje njegov sotrud-nik hojo po Kamniških in Julijskih Alpah, člančiču pa je priloženih šest čudovito uspelih* umetniško dovršenih fotografskih posnetkov, ki predstavljajo motiv s planine pod Grebenom, panoramo Planjave, Grintov« ca in Skute, znamenito Okno pod Triglavom, Dežmanovo kočo, Blejsko jezero in pa pogled iz Vrat. • Uredba o likvidacij kmetskih dolgov je izšla v posebni knjižnici in 6e dobiva v tiskarni Merkur v Ljubljani po 3 Din. —Pri večjih naročilih popust. * Na dva milijona cenjena hiša prodana za 300.000 Din. V Subotici so na dražbi prodajali hišo dr. Malagurskega. bivšega su-botiškega mestnega načelnika. Hiša. ki stoji v središču mesta nedaleč od mestnega doma, je bila cenjena na 2 milijona dinarjev. Na dražbi pa jo je kupil subotiški trgovec IIič za 300.000 Din. StraSen rarfx»JniSkl zločin v socnboroKl okolici. v Ridici, ki je oddaljena nekaj kilometrov od Sombora, s0 še neznani razbojniki vdrli v hišo bogatega trgovca in uglednega posestnika Antona Steina ter s sekirami razsekali njegovo ženo Ano mlado snaho Marijo. Stari Anton Stein tn njegov sin sta se prejšnji večer podala na svojo pristavo in razbojniki sQ morali biti o tem poučeni. Vedeli so, da sta v hiši samo stara in mlada gospodinja in k večjemu še kaka dekla, ker se vsi ostali z gospodarjem vred mudijo na pristavi. Po strašnem umoru starke in mlade snahe so razbojniki premetali vso hišo ter odnesli precej gotovine in raznih dragocenosti. Baš tedaj, ko so sosedje odkrili strašen zločin, sta se s pristave pripeljala domov stari gospodar in njegov sin. ma^mm matineja z. k. d. wmmmm Radi generalne skušnje Glasbene Matice odpade nedeljska predstava ob 11. uri dop. Zadnja predstava razkošne operete čardaška kneginja. MARTHA EGGERTH v ponedeljek 5. okt. ob 14.15 url Sedeži po Din 3.50 in 5.50. * Izšla je oktobrska številka Ilustriranega družinskega lista »žike«, ki prinaša pesmi in črtice priznanih domačih avtorjev ter prevode iz poljske in italijanske književnosti; praktičnim potrebam naših gospodinj pa so namenjene rubrike; »Kotiček, ki zanima vsako ženo«, »Zdravniška posvetovalnica za bolno deco« in »Gospodinjski kotiček«. Revijo aZiko« prejema brezplačno vsak redni odjemalec 2ike. (žika je žitna kava iz rži in vsebuje — ker je ržena — že itak mnogo sladkorja. Pred praženjem pa se s pomočjo kaljenja količino sladkorja še poveča in pretvori notranjost zrna v slad (Malz), ki se med praženjem izpremeni v karamelni sladkor, ki je izredno lahko prebavljiv. Razumljivo je torej, da se porabi pri žiki zelo malo sladkorja, ne glede na to, da je po okusu pravi kavi najbolj podobna.) V % kg zavitkih te kave najdete kontrolne listke: tri take listke pošljite kot prijavo na naslov; Pražarna žika, Ljubljana. Če pa Vaš trgovec nima žike, naročite 5 kg vrečko direktno iz pražarne (povzetje 65 Din), nakar postanete stalni brezplačni naročnik revije »žike«. * Bančne, kreditne Jn denarne posle, nakup in prodaja hranilnih vlog in vrednostnih papirjev, ureditev dolgov s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih, naložba kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah na vknjižbe Izposluje najsolidneje: Al. Plani nšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35—10- * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. PLAŠČI, POVRŠNIKI v priznano elegantni izdelavi in veliki Izbiri LUKIČ - STRITARJEVA ulica. * Premišljuješ, kako bi z malim denar* jem napravil vese'je svojim ljubim. Zenki. ki tako rada Čita, kadar ujame kak prost trenutek, in otrokom, ki jim želiš razširiti duhovno obzorje. Nič dolgo ne premišljaj! Brž naroči lepe Vodnikove knjige, pa boš za 20 Din razveselil vse drage domače- * Epilog tragične smrti orožniškega narednika Bukovška pred podgoriškim sodiščem. V petek je bila pred okrožnim sodiščem v Podgoriei zaključena razprava proti bratoma Neši in Panti Uličeviču, ki sta lani 26. decembra ustrelila orožniškega narednika Antona Bukovška. poveljnika orož-niške postaje v Moljevici. Skupina finančnih stražnikov iz Podgorice je v vasi Go-ričanu preiskavala hišo bratov Uličevičev, ki so bili osumljeni tihotapstva. V hiši so finančni stražniki našli večjo zalogo vti-hotapljenega tobaka in ko so hoteli preiskati še neko zaklenjeno kamro, se je Ne-ša uprl in streljal z revolverjem. V bližini Uličevičeve hiše je orožniška postaja in ko je narednik Bukovšek slišal streljanje, je takoj tekel proti hiši. Komaj je stopil na dvorišče, ga je že iz hiše zadela krogla. Nesrečni narednik Bukovšek je hudim ranam kmalu podlegel. Panto Uličevič je bil obsojen na 10, njegov brat Nešo pa na 5 let robije. * Nevarni razbojnJkj pred sodiščem. Banjaluško okrožno sodišče bo razpravljalo več dni o zločinih tolovajske družbe, ki so jo tvorili Vid Soldatič in šest njegovih tovarišev in ki se je udejstvovala že od začetka leta 1929. Obtož?nci imajo na vesti dolgo vr^to vlomov in tatvin, izvršenih s pomočjo grdega izsiljevanja. Na vesti pa imajo tudi umor. Ko so nekoč delili velik plen, so se sprli in ubili svojega tovariša Nadalina. Odsekali so mu glavo ter ga vrgli v reko Ukrino. Ko so truplo našli, sQ bili kmalu razkrinkani vsi zločinci. Med razpravo bo zaslišanih mnogo žrtev zločinske tolpe iz raznih krajev vr-baske banovine. LEPE SPOMENIKE po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo KUNOVAK FRANJO, LJUBLJANA Zahtevajte album! ♦ »Moj novorojenčke« je naslov knjižice, ki obsega 32 strani in ima 24 lepih slik. Obravnava vse, kar je potrebno za nego dojenčka, zlasti tudi njegova oblačilca s higienskega, estetičnega in — kar je danes tudi važno — s stališča cene. Knjižico je napisala ga. Megličeva, ki je posebej študirala nego dojenčka po naprednih evropskih državah ter ameriških Združenih državah. Knjižica velja 12 dinarjev ln se naroča v trgovini Vdovič v Ljubljani, Gradišče 4, { * Drago kurivo, ki nam v dolgih zimskih I mesecih daje telesno toploto je potrebno, , potrebno pa je tudi lepo čtivo. ki nam ga izredno poceni pripravi za zimsko razvedrilo vsako leto Vodnikova družba. Samo 20 Din za 4 lepe, odlično opremljene knjige. Ne odlašajte s prijavo. ♦ Nedeljski eno- in dvcdnevnl avtoizletl: Trst, Gorica—Trst. Beograd—Oplenac, kraljev grob, brzovlak, 9. oktobra Rim— Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19. oktobra Benetke—Padova, avto, 10. do 13. oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. ♦ Perilo je dražje od mila. Mnog0 gospodinj štedi pri milu in pri tem pozabi, da poceni in slabo milo more predčasno uničiti perilo. Vsaka gospodinja štedi, če za pranje svojega dragega perila uporablja čisto jedrnato milo, kakor je znano ln priljubljeno Schichtovo milo z zaščitnim žigom Jelen. Izkušene gospodinje znajo ceniti dobro kakovost tega mila in so ponosne na svoje belo perilo. Proti mrazu le Jf> —■— -af Lutz. Iz Ljubljane u— Izprememba v vodstvu policije v Ljubljani. Dosedanji upravnik ljubljanske policije g. Vek osla v Kerševan je & kraljevim ukazom premeščen v notranje ministrstvo v Beograd. Njegov nnslednik kot upravnik policije v Ljubljani je g. dr. Janko Hacin, dosedanji sreski načelnik v Litiji. G. Kerševan je služboval v Trstu do prevrata, potem je vodil policijo v Mariboru. odkoder je prišel z aprilom 1931. v Ljubljano, kot naslednik g. dr. Alojzija Guština. KINO IDEAL Oglejte si prekrasno filmsko remek delo Svet se suče dalje Madelaine Carroll, Franchot Tone Danes ob 15., 1?., 19. in 21.15 uri. u— Klub koroških Slovencev priredi danes ob 11. v mestni posvetovalnici na ma« gistratu kratko komemoraciio v spomin slovenskega koroškega pevca Mihe llabiha. Govori višji državni tožilec g. dr. Luka Kra» vina. Korošci in prijatelji Koroške vljudno vabljeni. u_ Otvoritev umetniške razstave v Jako« pičereni paviljonu. Danes ob pol 12. uri bo otvoril dr. Rajko Ložar razstavo umetniške skupine G. A. Kos, .Miha Maleš, France Gorše in češkega gosia iz Prage Jana Sla-vička. Otvoritev bo prenašal radio. Vsi pri« jatelji umetnosti 60 vljudno vabljeni. V_ Ravnatelj Krko Polti je • svojim velikim umetniškim okusom in priznano mravljično pridnostjo pripravil Ljubljančanom redek koncertni užitek, ki ga bodo imeli 5. t. m. zvečer v Filharmo-nični dvorani z izvedbo Lisztovega oratori« ja »Kristus««- Največji del bremena ima tokrat ljubljanska Filharmonija, ki ne spremlja samo posameznih oratorijskih »davkov, temveč izvaja več simfoničnih slik, ki so napisane za samostojni simfonični orkester. Pevski zbor Glasbene Matice odpoje vse zbore, ki so pisani deloma s spremlje« vanjem orkestra, deloma s spremljevanjem orgel, vmes pa so tudi prekrasni a capella stavki. Solistične vloge pojo gdč. Z u pevčeva (sopran), ga. Verbičeva- (alt), g. Drmota (tenor), g. Kolacio (bariton) in g. Petrovčič (bas), vsi prinani naši solisti, ki po se že ponovno uspešno uveljavili s solističnimi nastopi. Ker je akustika dvorane v resnici dobra, razvrstitev sedežev v dvorani in na balkonu taka, da 6e točno vidi pred seboj celotno izvajajoče telo, bo užitek v vsakem pogledu v resnici prvovrsten. Vstopnic vseh vrst je dovolj na razpolago od 15 do 40 Din, stojišča po 10, dijaška po 6 Din v knjigarni Glasbene Matice. u— Boj brezposelnosti. Ljubljana hoče to rano naše dobe ozdraviti. Zaposlitev brezpo. selnih je ena njenih najvažnejših nalog. l)a bo to vsaj delno zmogla, bo pobirala v zimskih mesecih po 1 Din od stanovanjske oziroma poslovne sobe in po 4 Din od vsa« kega uslužbenca prostovoljne socialne davščine. Mestna občina pričakuje, da bo prostovoljni odziv občanov tak, kakor da bi hi-la ta davščina obvezna. Vsakdo bo dobil poziv za pristop na dom. Vsak naj se obve« že plačevati to davščino. Pobirali jo bodo mestni uslužbenci. BOLJŠE VAM BOMO RAZVILI KOPIRALI IN POVEČALI VAŠE FILME IN PLOŠČE. FOTOMATERIJAL FRANJO MAVEC LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 6. u— Nov grob. Hčerkico Andrejko sta iz« gubila gg. Andrej in Sonja Pristov v Topniški ulici 12- Pogreb bo jutri ob pol 15. Naše iskreno sožalje! u— Maturanti dri. realke iz leta 1926 proslavimo lOletnico mature v soboto 30. t. m- ob 20. v gostilni »Robežnikc na Viču. Na ©videnje vsi! Lovci in športniki ne premišljujejo več, kje si bodo omislili KLOBUK ali CEPICO. V veliki izbiri in najrazličnejših oblikah jih dobite pri M. BOGATAJ LJUBLJANA, STARI TRG 14 u— Zahvala. Ob priliki mole 60-letnice so zahvaljujem vsem. ki so me spominjali pismeno ali ustineno. Milko Krapež. u— Narodna čitalnica v Šiški prične v torek 6. t. m. ob 20. z rednimi pevskimi va« jami. Vsi starejši pevci, posebno pa začetnL ki, ki imajo veselje do petja, so vabljeni. u_ V proslavo »Zelenega tedna L 1936« priredi uredništvo »Verda revuo« za Ju« goslavijo v torek, 6. t. m. ob 20. v lovski dvorani hotela »Metropol« (Miklič) tujsko prometno propagandno predavanje uredili« ka »Verda revuo« in »Antauen<«a g- Danija. na Vahna »Slovenija—bister Jugoslavije« s krasnimi večbarvnimi skioptičnimi slikami (80). Isto predavanje bo imel g. predava« telj na Dunaju v novembru. Srečke državne razredne loterije I. razreda 33. kola — žrebanje 13. in 14. oktobra t. 1. — dobite pri Jugoslavenski banki d« d., podružnica Ljubljana, Tyrševa cesta 7-9. u— Na lepi modri Donavi je šlager ope« reta, ki jo od danes dalje predvaja »Kino Moste«. V tej pri&lni dunajski opereti nasto« pata slavna koloraturna pevka Adele Keru in priljubljeni komik Szoke Szakall kot oče in mati dveh deklet Kdor se hoče za mal denar imenitno zabavati se bo gotovo napotil v kino i-Moste«. Naj še omenimo, da je danes ob 15. uri matineja »Neukrotlji« vi mustang« Ken Majnard po znižani ceni za otroke 2.50 Din. Elegantno oblači cenjene dame MODNI ATELJE ANKA PUČNIK Ljubljana — Šelenburgova nI. 1 BREZHIBNI KROJI IN DELO. n_ škrlatinka in difterija- Epidemiji, ki vsako jesen prihajata v naše kraje na krajši ali daljši obisk, letos kar nočeta pojenjati- Skoraj ne mine dan, da ne bi z Gorenj« ske, največkrat iz Tržiča m okolice, pri« peljali po enega a^ po več primerov škrla-tinke v Ljubljano, difterija pa je tudi v nemajhni meri razširjena po Ljubljani in okolici. Na oddelku za infekcijske bolezni, o katerem smo že tolikokrat pisali, da je nuj« no potreben razširitve in preureditve, je v zadnjem času gneča toHko narasla, da mo« ra že po pet bolnikov ležati na dveh posteljah. V takšnih okoliščinah bolnišnica zadnje dni bolnikov za infekcijske bolezni sploh ne more več sprejemati in se morajo v najbolj nujnih primerih zatekati v otroško bolnišnico. n_ Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon 2437. Blago z a ~ mošhe suknje Največja ta naj- lepša Izbera ln najsolidnejše cene! A.Žlender Ljubljana - Mestni trg 22 Vai postreže najbolje! n_ Otrok pod avtomobilom. Na Dolenjski cesti je včeraj dopoldne prišlo do precej razburljive prometue nesreče, katere žrtev je jKisial 5-letni sinček Ivana Hočevarja, sluge na medicinski fakulteti. Fantek se je za ša'o obesil na voz, ki je prihitel mimo, a ko je čez malo časa odskočiL da bi se vrnil na trotoar, je v hipu pridrvel od nasprotne strani avtomobil in ga podrl. Ma« lega so pripeljali na kirurški odde'ek s precej nerodnimi poškodbami po glavi in po ramah. ■ Elitni kino Matica ™ Telef. 2124 Prekrasni velefilm čarobnega petja AVE MARIJA Poje kralj tenorjev Benjamin Gigli Kino Union, tel. 22-21 Zabavni film vedrega humorja 1NCOGNITO BBBHBMPB——— Gustav Frohlich, Hansi Knoteck ■ Kino Sloga, tel. 27-30 1 Operetna revija razkošja in sijaja BROADWAY M£LQDY 193S Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. | Obvestilo. Podnisanl smo se L oktobra oreselili iz Selenburgove ul. 3 ▼ palačo Grafike na Masarykovi cesti št. 14/11, Naša nova tel. štev. 22-07 bo v par dneh priključena. Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani. Krajevni odbor N. O. Ljubljana-mcsto, Narodno obrambna tiskovna zadruga r z. z o. z.. Uprava in uredništvo »Pohoda«, Uprava in uredništvo »Naše vodje«. Kadar gre govor o zooni kremi, mora biti to le RADIOAKTIVNA ZOBNA KREMA. Le vprašajte Vašega zobozdravnika 1 n— Trgovina s čist« svilo. T7rševa cesta 50, sporoča, da so dospeli najnovejši vzorci za jesenske, zimske in večerne obleke. u— Otvoritev »plesnega zavoda Jenko r Kazini«—Zvezda—bo ta teden in sicer; jutri v ponedeljek ob 20. uri »prvi začetniški tečaj«, — v torek za vse spretneiSe »na« daljevalni tečai« in v četrtek »drugi za« četniški tečajt. Posebne plesne ure in informacije dnevno od 11__13. in 17—19- ura Dijaki—akademiki popust. Volitve Je*enl Lata. n— Plesni odsek na Taboru prične 11. t m. s svojimi plesnimi vajami. Atelje T. Pagon za gospode in dame se je preselil s Kongresnega trga 15. v Gosposko ulico 7. po!eg univerze. n— Društvo absolventov državne dvo razredne trgovske šole v Ljubljani obvešča 6voje člane, da se bo vršil v nedeljo 11- t m. društveni izlet v Županovo jamo pri Grosupljem. Odpeljemo se z vlakom ob 7.24 in vrnemo v Ljubljano ob 20.39. Vsak na: si kupi povratno karto za 9 Din. Zbirališče ob 7. pred kolodvorsko restavracijo. Pristoj: bina za ogled jame 3. Din, kos,lo po izbiri Udeležite se iz'ela polnoštevilno in pripeljite se svoje prijatelje s seboj. Samo v primeru zelo slabega vremena se izlet preloži na nedeljo 18. t m. Iz Maribora a— Pri mestnem vojaškem oddelku na Slomškovem trgu 11 se dobijo informacije glede razpisa v bolničnrsko podoficirsko šolo v Nišu, kamor se sprejmejo % rokom vlaganja prošenj do 10. t. m, v letih 1915 do 1919 rojeni mladeniči. Danes ob 17., 19. ln 21. url dunajska operem NA LEPI PLAVI DONAVI Ad<-le KKoroški večer« z zelo pestrim programom. Na večeru bo govoril Celjanom g. dr. Janko Arnejc, sodeloval bo oktet Ljubljanskega Zvona in uprizorila se bo dramatska slika iz življenja koroških Slovencev >Kres«. Vmesne točke bo» do ta program še poživljale. Po končanem resnem sporedu bo pa poskrbljeno tudi za pravo koroško zabavo. — V nedeljo 11. t. m. bo ob 8. zjutraj v opatijski cerkvi maša za umrle člane Kluba koroških Slovencev. Mašo bere preč. g. dr. Janko Arnejc. Med mašo pojejo pevci Ljubljanskega Zvona. Ob Vs9. uri je nato 8. letni občni zbor Klu« ba istotako v Narodnem domu. e— Gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča Uprava mestnega gledališča razpisuje v sezoni 1936/37 stalne predstave Narodnega gledališča iz Ljubljane. Ljubljansko Narodno gledališče bo vprizorilo dve operi, šest dram, dve dijaški predstavi in dve mladinski igri. Abonma za dve operi in šest dramskih predstav znaša: lože I. vrste 1.125 Din, lože II. vrste 900 Din, lože MI. vrste 720 Din, lože IV. vrste 540 Din, sedeži v parterju 180, 153 in 126 Din, sedeži na galeriji 90 in 72 Din. Dijaške predstave in mladinske igre so izven abonmaja. Naročila za abonma in vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici. Abonma je plačljiv v treh obrokih in sicer I. obrok pri naročilu, II. obrok v novembru in III. ob novem letu. Za abonma se je treba prijaviti do ponedeljka 12. t. m. V sredo 14. t m. ob 20. za otvoritev bo ljubljansko gledališče vprizorilo Puccinijevo opero »Madame Butterfly«. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. e— Shod trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, ki ga priredi mestni akcijski odbor, se bo pričel danes ob 10. v veliki dvorani Narodnega doma e— Jadranska straža v Celju odpoveduje za danes napovedano javno tombolo zaradi nenadne izpremembe vremena in zaradi nekaterih tehničnih zaprek, ki bi ovirale uspeh te prireditve, katere dobiček je namenjen naši šolski mladini. Tombola bo v prvi polovici maja prihodnjega leta. Tombolske karte obdržijo do takrat svojo veljajo. Vsem, ki so nameravano tombolo kakorkoli podprli, iskrena hvala! e— Mestni uslužbenci iz Beljaka v Celju. Včeraj opoldne se je pripeljalo z avtobu-sem iz Beljaka v Celje 30 uslužbencev mestne elektrarne, plinarne in vodovoda v B-.ljaku Po skupnem kosilu v hotelu Evropi so si gostje popoldne ogledali mesto, zvečer pa je bil v hotelu Evropi prijeten družabni sestanek gostov in celjskih.mest-nih uslužbencev. Danes se peljejo gostje v Maribor. e— Šahovski turnir. Celjski šahovski klub je razpisal splošni turnir. Prijave začetnikov se sprejemajo do srede 7. t. m. v kavarni hotela Evrope. Drugorazredni igralci se lahko udeleže turnirja izven konkurence. Tekmovalci si lahko priborijo lepe nagrade in pravico, da igrajo v glavnem turnirju in sodelujejo v medmestnih tekmah. _ PAGKETI cenejši kot ladijski podi Torej? REMEC & Cs tovarna, parketov^ in upognjenega pohištva, DUPLICA — KAMNIK e— Težka nesreča ljubljanskega šoferja. Ko se je peljal 43-letni, v pivovarni »Union« v Ljubljani uslužbeni in v Glin-ški ulici 9 v Ljubljani stanujoči šofer in mehanik Franc Perman v petek s tovornim avtomobilom skozi Savinjsko dolino in je prispel do Petrovč, so ga nenadno vrata avtomobila udarila po glavi. Udarec je bil tako močan, da je Permanu počila lobanja. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. ______ KINO METROPOL. — Danes »NE ZABI ME« in nov Merkurjev tednik. Bukov živ kupim vsako množino. Ponudbe na Alofz Pečuh, eksport, trg, Ormož, e— Notica o občnem zboru Društva jugo- slovenskih akademikov v Celju, ki smo jo včeraj objavili, ni bilo redakcijsko poročilo, temveč inserat po oglasni tarifi. e— Primarij dr. Raišp zopet redno ordi« iiira. Najslajša In najboljša krepilna pijača je bermet — vino, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovcl — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovcl, Fruška gora. Iz Kranja r— Kino Narodni dom. Danes operni velefilm »Daj mi to noč«. Poje Jan Kiepura. Dodatek: Olimpiada 1936. Z Jesenic s— Zvočni kino »Radio* predvaja danes ob 3. pop. in ob 8. zvečer velefilm »Pesem pomladi« z R. Tauberjem v gl. vlogi. Kot dodatka: Paramount in Universal zvočni tednik. Iz Tržiča č_ Po učiteljskih premestitvah je iz Dupelj dodeljena v Tržič gdč. Zupančičeva. Ker je pred leti obiskovala sokolski gledališki tečaj, upamo, da se bo pridno udejstvovala v letošnji sezoni na našem odru. Iz Kranja pa pride v naš kot v Zgornjo dolino g. Ado Klavora, nadvse vnet sokolski prosvetni delavec. Upamo, da bo kljub oddaljenosti Sokolskega doma našel prilike sodelovati pri lepem sporedu, ki si ga je postavilo naše sokolsko društvo za kraljev rojstni dan. č— Vodstvo obrno nadaljevalne Sole je z novim šolskim letom prevzel g. Peter Kompoš, učitelj v Tržiču. Njegovo imeno-v»ije je posledica globokega socialnega čuta onih, ki vodijo politiko y naši banovini. č— Pogajanja za nakup bivše Mallvje-ve tovarne na Glavnem trgu se bližajo zaključku. Majhna diferenca, ki že obstoja, bo gotovo izglajena. S tem nakupom postane občina lastnica ogromnega poslopja, kjer bodo našli prostora vsi uradi, občinski urad, sodišče, finančna kontrola, okrožni urad, orožniStvo tn še morebitna bodoča davčna uprava, za katero namerava občinska uprava storiti čimprej vse potrebne korake. Na prostornem dvorišču pa nameravajo namestiti tržišče za sadje in zelenjavo, ki je zdaj na državni cesti na Glavnem trgu, kjer ovira promet. Prah, ki ga dviga veliko število vozil, pa Ograža zdravje prebivalstva, ki kupuje zaprašeni živež. Za preureditev poslopja bodo potrebna obsežna popravila, katera bo treba nujno dokončati, da se bodo mogli uradi (posebno občinski in sodišče) do novega leta vseliti. č— Kino predvaja danes ob 4„ pol 7. in pol 9. sijajno opereto »Kavarna Tomasoni« (Kraljevski valček) Iz Kamnika ka— Turistovska krčma. Znani simpatični vodja reševalnih ekspedicij, oskrbnik koče na Kokrškem sedlu France Erjavšek, ki je že rešil toliko turistov iz neprilik in vodil vse reševalne ekspedicije zadnjih let, je na zimo otvoril turistovsko krčmo v Stahovici, par metrov vstran od križišča pred Korlnom. Za turiste in ostale goste je bo odprl to nedeljo. ka— Most v Nevljah že gradijo. Gradbeno podjetje inž. Tonnies iz Ljubljane, ki je prevzelo gradnjo železobetonskega mosta čez Nevljico na tuhinjski cesti za 293 tisoč dinarjev, je že pričelo z deli. Zdaj grade provizorični most, po katerem se bo vršil promet skozi Tuhinjsko dolino za časa gradnie. ka— Jez pri mostu v Novem trgu bo treba popraviti. Sedaj, ko je voda v strugi Bistrice nizka, bodo stroški neznatni, ob jesenskih poplavah pa bo jez gotovo podrlo in spet bo treba graditi novega in poseči globoko v fond za popravilo in vzdrževanje jezov. ka— Klanec na Kavranu bo urejen. Stroški za dovršitev del pri znižanju klanca na Kavranu so prekoračili v proračunu predvideno vsoto, zato smo se bali, da bodo morali poslednja dela odložiti na prihodnje leto. Ker pa bi zimski plazovi sprožili na cesto preveč grušča s strmega hriba in jo morda celo zasuli, se je našel kredit za nadaljevanje dela. ka— Kino Kamnik predvaja zabavni film »Otekle z modrim znakom« ali »Kdo me bo poljubil«. Iz Litije i— Naš kraj je zapustil orožniški na-rednik-vodnik g- Rebennik Koloman in je odšel na novo službeno mesto kot koman* dir ljubljanske žandarmerijske stanice. Pri nas je služboval 20. let. Bil je uslužben najprej na postaji Šmartno pri Litiji, kasneje je bil komandir grajske straže pri voj-vodinji Mecklenburški na starodavnem Valvazorjevem gradu Bogenšperku. V Litiji pa je bil komandir stanice, pa tudi dalje časa vodnik vsega orožništva v srezu. Cenili eo ga prav vsi zaradi objektivnosti in taktnosti. Nad vse je bil spreten v kriminalnih zadevah. Domala vse zločince, ki so se priklatili v naš srez, k nam eo aretirali po navodilih g. Rebernika. V dokaz, da je g. vodnik eden najsposobnejših orožnikov, je gotovo tudi dejstvo, da so ga postavili zdaj za komandirja v Ljubljano. K napredos vanju iskreno čestitamo simpatičnemu ko« roškemu rojaku. Iz Novega mesta n— Nepremišljena mladina. Šolska mladina teka za vozovi in se nanjo obeša. Oni dan so se neki dečki povzpeli tudi na zadnjo stran nekega avtobusa na ta način, da da so se držali za rezervna kolesa. Ko je avtobus razvil brzino so se vsi dečki razen 10-letnega šolarja Pekola srečno spustili na tla, Pekola pa je zračni pritisk v loku vrgel na sredino mostu. Poleg zunanjih je deček dobil tudi notranje poškodbe, ki utegnejo hiti nevarne. Taki primeri niso osamljeni in bi morali starši ter vzgojitelji mladino z vso 6trogostjo odvračati od nevarne razposajenosti. n— Odhod popularnega profesorja. Na novo službeno mesto v Maribor je odšel profesor realne gimnazije g. Srečko Baraga. V dobi dvoletnega službovanja v Novem mestu si je pridobil širok krog prijateljev in znancev. Kako priljubljen je bil med svojimi učenci, pa najlepše kaže prisrčna poslovitev na kolodvoru. Množica dijakov mu je solznih oči izročila cvetje v slovo. Gospodu profesorju želimo na novem službenem mestu največji uspeh. n— Koncert učiteljskih abiturijentov. V sokolskem domu so nastopili z vokalnimi in instrumentalnimi točkami abiturenti ljubljanskega učiteljišča. Pokazali so veliko ambicijo in resno voljo in je škoda, da koncert ni bil bolj obiskan. n— Francoski krožek v Novem mestu vabi svoje članstvo k posečanju tečajev francoščine, ki se začno ta mesec. Otvorjen i bodo začetniški tečaji za otroke in odrasle in konverzacijski tečaj za odrasle. Prijave za tečaje, ki se bodo vršili ob dogovorjenih urah v krožkovecn lokalu v gimnaziji, sprejema tam vsak dan dopoldne tajnica ga. prof. Kovač. Odbor opozarja tudi na svojo bogato knjižnico, ki je odprta vsako dopoldne, po želji interesentov pa tudi popoldne. Iz Zagorja %— Smrt dobrodušnega očeta. V ponedeljek zjutraj je umrl na Selu pri Zagorju po daljši bolezni 87-letni Ivan Drnovšek, daleč na okrog znan in spoštovan mož starega kova. Mnogo je vedel povedati o razvoju življenja v zagorski dolini. Sam je dobro gospodaril na majhnem posestvu, ki je preživljalo 11 oseb. Šest hčera je poročenih, vse so v dobrem položaju. Sm Ivan gospodari doma, en sin je padel v vojni, drugi je v službi. Grabnarjeva hiša, kakor je splošno poznajo, je vedno sprejela vsakega obiskovalca zelo gostoljubno. Večkrat se je tod glasila vesela pesem gostov, saj se je sam dobrodušni očka odlikoval i znanjem raznih starinskih pesmi, ki jih ne ču-ješ nikjer drugod več. Le škoda, da jih ni kdo zapisal. Danee, v sredo, ob 10. bodo priljubljenega starčka položili k zasluženemu počitku na zagorskem farnem pokopališču. Vsi ga bomo ohranili v lepem spominu. Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. Po kratki mučni bolezni je umrla 59-leina gospa Antonija Kovačeva, soproga upokojenega rudniškega nad-paznika. Bila je skrbna mati in splošno priljubljena. Pokopali »o jo v četrtek na pokopališču v Dragi. Pokojni blag spomin, rodbini iskreno sožalje. h— Volilni imenik za volitve t TOI zbornico je gostilničarjem iz občin Hrastnik-Dol m Trbovlje na vpogled v rudniški restavraciji v Trbovljah. Prizadeti naj se pobrigajo za pravilne vpise. Iz Gornjega grada g— Teden Rdečega križa smo praznovali z dobrim finančnim ln moralnim uspehom. Prejšnjo nedeljo so prodajale deklice cvetlice, zvečer pa je bila v Sokolskem domu akademija, ki je prinesla okroglo 400 Din dohodkov. Predavala sta oba domača zdravnika, na sporedu je bila dekla-macija in končno ljubka igrica »Grudica«. Aranžirala sta celotno prireditev g. šolski upravitelj Tratnik ln g. Ilijaš Ivan. Z delom čistega dobička bo obdarjena revna šolska mladina ob božiču. g— Osebna vest. Naše mesto je zapustil v ponedeljeik sodnik, g. Viktor Prohinar in nastopil službo v dolenjski metropoli, semkaj pa pride iz Novega mesta fodnlk g. Mihael Beljan. Sodnik Prohinar, ki je bil izredno vesten tn ekspeditlven sodnik ter prijeten družabnik, nam bo ostal vsem v dragem spominu. Iz Velenja t— Ena najdeta rnejših gasilskih {et v na t šem okraju, je vsekakor mkida gasilska četa v Št. Janžu na Vinski gori. Šele 3 leta je minilo, kar se je ustanovila in v tem razmeroma kratkem času se je čez vse pridnim in marljivim gasilcem posrečilo nabaviti 6i novo moderno motorno brizgalno. katere slovesna blagoslovitev se je vršil« v nedeljo 27. p. m. Svečanosti, ki se je začela z ma» šo na prostem pred Gasilskim domom, ee je udeležilo lepo šteivilo domačinov in okoli* čanov. Sledila je blagoslovitev brizgakne, kateri je kumovalo več kumic in kumov. med njimi tudi g. ban, katerega je zastopal 6reski načelnik g. HraSovec. Slavnost se je zaključila z mimohodom gasilcev. Mladi 6eti, kateri predseduje g. Kolan Martin, čestitamo ob tako lepem, uspehu. Iz Gornje Radgone gr— Lep poslovilni večer odhajajočem« sokolskemu članstvu je priredilo Sokolsko društvo v četrtek, ko so se v prijetnem družabnem razpoloženju poslovili od nas štiri učiteljske moči in sicer sestre Sterger Anica, Arko Štefanija, Pahor Ljudmila in brat Vidmar Miroslav. V imenu učiteljstva, se jc poslovil od vzornih učiteljskih moči šolski upravitelj g. Mavrič Karol, v imenu Sokola podstarosta br. Samec Franc, nadalje sta govorila kaplan Kolman Vincenc in župnik Gaberc Martin, ki sta očrtala zasluge odhajajočih in usnešno delo v šolstvu. Kako priljubljeni so bili odhajajoči, je pokazal lep obisk sokolskega članstva ter ostalih prijateljev in znancev. Ker so bili odhajajoči aLani odbora Sokolskega društva, jih bo naše obmejno društvo močne pogrešalo. Želimo iim na novih mestih enake priljubljenosti in vso srečo gr— Najden zaklad. V sadovnjaku Antona Weie6a. posestnika na Ščavnici je te dni krt izril več kupčkov zemlie. V eni teh krtin, ki jo je izpral dež, 6o bili najdeni srebrnjaki iz leta 1832, 1833, 1834 in 183", e sliko cesarja Franca I. Vseh je 9. in so tako zvanj dvajsetaki (cvancgerce). Vest o najdenih kovancih se ie kaj hitro raznesla po vsej okoUci in vsakdo je domneval, da je na tem mesitu zakopan zaklad iz starih časov, ko so ljudje shranjevali svoj denar v lončenih ali drugih posodah zakopanih v zemlji. Takoj prvo noč po najdbi je nežna« nec Začel kopati na onem mestu, da bi prišel do zakopanega zaklada, vendar se njemu delo ni izplačalo, ker je našel le še dva kovanca—erebrnjaka. rr— Kolardacija dograjenega javnega ko_ pališča ob Muri na Tratah je določena za 7. oktobra ob 15. Kopališče je bilo že letos v prometu in dobro obiskano tudi od leto« viščarjih in drugih gostov iz Avstrije, ki prednjačijo domačinom. gr— Ujeta ptička. Orožniltvu v Varaždinu je uspelo ujeti brezposelna Kapuna Ignaca, pekovskega pomočnika iz Made Nedelje, in Ilešiča Ignaca, ki sta nedavno kradla v župnišču v Gornji Radgoni. Po tej tatvini sta odšla še v Mursko Soboto in izvršila večjo tatvino. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM ▼ Šiški, telefon 33-87 Jeanetta Mac Donald in Nelson Eddy v opereti Princesa Incognito GLASBENA SENZACIJA SEZONE. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 8. urL V torek: C A BI C I N GAB D I S T Iz Ljutomera lj—• Na naslov železniške uprave. Zdaj se ko pričenja jesensko deževje. 6toje na pešpoti ob cesti proti kolodvoru več metrov široke mlake, ki se jim potnik v običajni temi pod gostim drevjem ne more izogniti. Tako je vsakdo prisiljen, da hodi po vozni cesti, kjer pa ni vedno varno. Posebno nepri« jetne so luže za učence meščanske šole, ki prihajajo skoro še v temi z vlakom in mora« jo potem v mokrem obuvalu sedeti v šoli ves dan. Prosimo železniško upravo, da pešpot dobro nafeuje — storjeno bo to z nekaj vagoni ugaskov. Takisto prosijo prebi« valci Gornje Radgone naj v jesenski sezoni, ko je večji promet zaradi izvoza, ne bo zamud pri osebnih vlakih. Iz Ptuja j— Ptujsko gledališče v novi sezoni. Dramsko gledališče si je ves čas svojega obstoja prizadevalo čim uspešnejše voditi in urejevati zadeve, ki so v zvezi z gledališkim življenjem v Ptuju. To nalogo je društvo do danes uspešno vodilo in reševalo. Dopisniku »Slov. Naroda« najbrž prilike niso znane. 2eleli bi, da se bliže seznani s težkočo, s katero mora Dramsko društvo računati. Vedeti bi moral, da so zlati časi za ptujski teater recimo iz let 1920. do 24. minuli. Društvo dela le z majhno mestno podporo 5.000 Din, ki jih uporablja izključno za vzdrževanje gledališkega inventarja. Če zadnje leto ni prišlo dio rednih gostovanj, ni kriva morda malomarnost društva, nego so temu krive slabe denarne razmere. Društvo že letos dalj časa vodi razgovore z ljubljanskim in mariborskim narodnim gledališčem. Upati je, da pride letos vendar do rednega gostovanja. Da bomo gostovanje izvedli do kraja, kakor si ga zamišljamo, je pa odvisno od dobrega obiska publike. Ptujoani so precej kritični; želimo, da bi bili zadlovoljnejši. Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zobe Ako se Vam zobje hitro umažejo ln kvarijo, uporabljajte KOLYNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vam jih zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLYNOS ugonablja te nevarne mikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo KOLYNOSa na suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha. KOLYNOS 0« mehe i P O a T Tekme za kraljev Sond V Ljubljani, Mariboru, Celju in drugih nogometnih središčih bodo danes odigrane tekme za kraljev fond pri JNS Danes popoldne se bo po vseh nogometnih igriščih od Triglava do Vardarja odigrala serija nogometnih tekem v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Dohod'"! teh tekem, v katerih bodo nastopili tisoči aktivnih nogometašev od državnih repr zentantov do članov zadnjih pode-žeLskih klubov, se stekajo v poseben fond, iz katerega bodo dobivali podpore nogometni igralci. Lepše in koristnejše naš sa-vez gotovo ni mogel počastiti spomina blagopokojnega kralja, kakor z ustanovitvijo takšnega, že davno potrebnega fonda. Kakor po drugih pcdsavezih, se bodo te tekme za kraljev fond vršile tudi po vseh važnejših nogometnih središčih naše banovine. V Ljubljani bosta danes na igrišču Primorja dve tekmi, in sicer bo ob 14. nastopila reprezentanca I. razreda proti reprezentanci n. razreda, ob 15.30 pa se bosta pomerili enajstorici Ljubljane in Hermesa. V Maribora bo tekma med dvema reprezentancama, sestavljenima iz najmočnejših igralcev Maribora. V Celju bosta dve tekmi, in sicer med Celjem in Jugoslavijo ter Atletiki in Olimpom. Prav tako pa bodo nastopili nogometaši CSK in Gradjanskega v Ca^ovcu, Daska in Retja te,- Amaterja in Trbovelj v Trbovljah, Zagorja in Svobode v Zagorju Dis^a in Domžal v Domžalah, Ptuja in Drave v Ptuja ter Korotana in Savice v Kranju. Občinstvo se vabi. da v čim večjem številu obišče te prireditve. Lafikoatletski dan && Mirije Lahkoatletska sekcija Ilirije, ki je zadnja leta gostovala po najrazličnejših tujih igriščih, je letos vendarle prišla do svojega. prostora kjei sioer še ne morejo ilir-j.iitski lahkoatleti vaditi v polnem obsega, so pa vsaj za sedaj — zopet na svojem. Po pravih J LAS je klub. ki ima svoje igrišče, dolžan prirediti vsaj eno samostojno prireditev na leto. Da ugodi tej formalni zahtevi je sklenila lahkoatletska sekcija Ilirije izvisti nedeljsko prireditev formalno-teh-ničuo kot dolžnosteio. Važnejša pa je bila druga dolžnost, ki so se je ag;lni delavci v tej sekciji zavedali ; ; : organiziranju lastnega lahkoatletskega dneva. Njihov matični klub SK Ilirija praznuje letos 25. letnico svojega obstoja. Težke gmotne prilike zadnje dobe so dale tudi delu v večini naših športnih organizacij svoj pečat. Le redkim, najvztrajnejšim opnn;ikom čiste športne misli, ki jim še ni upadei pogum se je treba zahvaliti, da mnogi. nekdaj pred vsemi ostalimi vodilnimi klubi niso omejili svojega športnega udej-stvovanja baš zaradi najodločilnejšega vprašanja gmotnega značaja. Ilirija je še danes med prvimi klubi v državi po številu aktivnih sekcij. Vsaka zase se trudi, da bi ime kluba čim bolj afirmirala. Lahkoat-letski prvaki in rekorderji in mnogi odlični športniki, ki so izšli v dobi četrtstolet-nega plodnega klubovega dela iz njegovih vrst. so gotovo s svetlimi primeri dobro vz j <• jenih, pravih športnikov koristili ne le ugledu kluba ampak so često ponesli ime domovine tudi v svet in ga v častni bor't! postavili pred tujino. Ker klub snm zaradi prilik, ki se v naj novejši dobi tudi še niso izbolj?ale. ne bo priredd nobene jubilejne ali celo svečane proslave. IhkIo gotovo prihiteli drugo nedeljo na telovadišče Ljubljanskega Sokola ob Tivoliju kjer se vrše prireditve lahkoatletskega dne poleg številnih članov prijateljev kluba tudi vsi eni. ki razumejo dobro voljo. trud in marljivo delo naših mladih športnih delavcev, Dopoldne ob pol 11. je lahkoatletski dvoboj Ilirije in Marathona iz 7-greha, ki je prijavil kompletno udeležbo. Lini tega dvoboja v ZagTebu zaradi močnega naliva ni bilo. za letos pa so Ilirijani dolžni revanš. ki naj bi ga slabo vreme ne motilo — tako seveda trdno upajo. Popoldne v nedeljo ob 15. pa nastopijo juniorji-lahkoatleti vceh ljubljanskih klubov. Obeta se prava revija našega lahkoatletskega naraščaja. Dopoldne bomo videli na startu že preiskušene borce iji rekorderje ing. Kalin ya B.. Ferkoviča. Flassa. Fere-nščaka m dr. iz Zatrreba. od domačih pa ing. Stepišni-ka. Bručana. Nelijp. Zupančiča. Jegliča. Svetka in ostale, popoldne pa gardo mlad'h t:>l<->ntov dol Vežejo se po § 8, III spi. pr. za Ljubljano Šercer Miroslav do 30. avgusta 1941, Rožič Miroslav do 1. junija 1937. Pire Ferdinand do 30. avgusta 1939, Novak Jurij do 30. avgusta 1942, Obersnel Oskar. Šiška Rudolf, oba do 30. septembra 1937. — Za Mars Rihar Ivan, Malič Mirko, Smerdu Egon. Gogala Josip, vsi do 7. oktobra 1936, Svetic Vilibald do 10. oktobra 1936. Za Gradjanski Jelenič Josip, Janušič Josip do 31 decembra 1940 Za Korotan-Lj Boltavzer Emil do 10 oktobra 1936. Za Svobodo -Lj Priveršek Anton do 3. oktobra 1936. V roku treh dni imajo dostaviti savezne izkaznice z odjavami: Javornik za Igliča Antona. Slovan za Svetica Vilibalda, Ljubljana za Boltavzerja Bogomila, Maribor za Priver.ška Antona, Svoboda-Lj za Logarja Karla, Trbovlje za Kuraža Rudolfa in Ku-raža Edvarda. Jadran za Hočevar Ivana. — Zavrne se verifikacija Lukan Milan za KSK, ker nista plačani taksi, Kitak Martin za Jugoslavijo, ker niso priložene slike (igralec še ni bil za noben klub verificiran), Zupan E.ngelbert za Radovljico, ker niso priložene slike. Odpustnica Lendave za vezanega igralca Braniča Vinka se dostavi CK JNS. — Vzame se na znanje preklic Ši.ške Rudolfa za Svobodo in se zadevna izjava Svobode-Lj dostavi JNS. — Zavrneta se preklica Pirca Ferdinanda, ker je vezan za drug klub in Travuška Albina. ker ni plačana taksa Suspendirata se v smislu fc 26 spi. pr. Povhe Alojzij Mars Bačak Lado. Svobo-da-LJ in se predasta k.o. v zaslišanje: s tem v zvezi se zavrne verifikacija Bačaka za Korotan-Lj. — Do poravnave tromeseč-ne članarine Slovanu se suspendirata Jan-kovič Miha. Korotan-Lj. Drašler Valentin, Mladika. — Prigovoru Gradjanskega proti verifikaciji Šariča Ivana za drug klub se ne more ugoditi, ker prigovor ni taksiran in ker izključitev iz kluba brez primene § 26 spi. pr. ni razlog za zavrnitev verifikacije. — Poziva se Ptui. da predloži dokaze o predaji opreme Kocbeku Rudolfu, sicer se ne more izreči suspenz. — Predlog Grafike za uvedbo postopka proti Kosu Hinku po § 26 spi. pr. se da a.a., ker ni vplačana taksa. Na podlagi sodniških poročil se predajo k.o.: Tkalčič Herman, Olimp, Šinkole Rudolf, Svoboda-Lj, Ramovž Drago, Mladika; s takojšnjim suspenzom se predajo k.o.: Šavs Štefan, Anžič Daniel, Jadran, Stupica Milan, Grafika. Šorn Ivo, Amater, Kretič Slavko, Hermes, — U. o. se preda Grafika, ker ni postavila stranskega sodnika, Zagorje, ker ni izplačalo sodniku pripadajoče takse. U.o. se preda poročilo službujočega o tekmi Slavija—Korotan 27. t. m. — S.o. se preda ss Jordan glede na pripombo službujočega, da je predčasno zaključil tekmo Domžale—Kamnik 27. t. m. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Bricelj Vinko, Bogel Franjo, Ferkov Anton, Galle Vinko, Gantar Marjan, Glo-belnik Ivan, Franetič Anton, Ložar Edvard, Marchiotti Stane, Miklošič Stane, Novljan Stane, Pere Dragotin. Poznik Alojzij, Rozman Avgust, Smrekar Ludvik, Schlegel Drago, Šorn Edvard, Šavs Peter, Turk Leopold, Zemljič Anton, Zelčev Mi-lorad. vsi Slovan; Ančič Franjo. Gradjan-ski. Ponovno se opozarjajo klubi, da določajo za reditelje k tekmam odrasle osebe, ki morajo imeti rediteljske znake na vidnem mestu. Proti kršiteljem bo LNP najstrožje postopal. 3. seja u. o. dne 30. septembra 1936 Po nalogu JNS se odigrajo v nedeljo 4. oktobra "za Kraljev Fond tekme po sporedu, ki ga je že določil p. o. Za nastop igralcev na teh tekmah veljajo določila objavljena v »Sportisti« 1008 z dne 23. septembra službeno 43. V članstvo JNS sta sprejeta SK Slavija— Pobrežje in SK Savica—Štražišče. Vzame se na znanje konstituiranje okrožnih odborov v Mariboru in Trbovljah; v Mariboru predsednik Schneller Ante. tajnik Konič Josip, blagajnik Amon Avgust; v Trbovljah predsednik Kuhar Herman, tajnik Bostič Anton, blagajnik Hvala Anton. Mesto odstopivšega člana o. o. Maribor Fišerja se imenuje Joštl E. Mesto odstopivšega člana o. o. Trbovlje Bešeniča se imenuje Žagar. Ponovno se poziva o. o. Trbovlje. da takoj sporoči točna imena 'n priimke svojih članov kakor tudi njihove točne naslove. Poziva se zamuda Ptuj. da takoj nakaže o o. Maribor znesek 75 Din od letošnjega olimpijskega dneva. Drava sporoča nov naslov: Špat Avgust, magistrat, Ptuj. S popoln i se o. o. Celje s tem, da se dodatno imenujejo v ta odbor: Hrastnik Herman. Taček Avgust. Rojnik Rudolf. Jeg-rišnik Albin. Poziva se o. o da se na svoji prvi seji konstituira, da takoj dostavi seznam vseh odbornikov s točno navedbo naslova, obenem se poziva ia složno delo. sicer bo moral u o imenovati kome-sariat. Odobrijo se sklepi predsedstva, s katerimi 90 bila dovoljena gostovanja Pajanu Viktorju v moštvu Kovinarja. Šiški Rudolfu ia Šercerja Miroebrca y moštva Ljubljane. Dovoli se s pristankom Marsa nastop Maliču Mirku, Riharju Ivanu v moštvu Hermesa 4. oktobra t. L Pozivajo se, da v toku 14 dni nakažejo sodniške honorarje: Zagorje ss DoJinarju 102 Din, Korotan-Kr ss Držaju 233 Din, Gorenjec ss Mrdjenu 83 Din. Slavija ss Šketlju 65 Din. Amater in Trbovlje ss Božiču svoj čas objavljeno razliko za mednarodni tekmi 28. in 29. junija t. 1-Ce se klubi ne odzovejo točno temu pozivu. bodo po preteku roka brez drugega suspendirani. Poziva se Hermes, da v roku 14 dni nakaže LNP pripadajoči znesek t>d prvenstvene tekme Hermes—Slovan 20-IX. t. 1. Uvede se postopek proti službujočemu Beliču, ker ni prevzel LNP pripadajočega zneska na gornji tekmi. Poziva se Brod, da v toku 14 dnj plača Savici 108 Din. ker ni nastopil na dogovorjeni tekmi 29. junija t. 1. Uvede se postopek proti Grafiki, ker na tekmi Grafike — Jadran 27. 9. t. 1. ni postavila stranskega sodnika. Svoboda-Tržič in Brod odstopata od daljnega prvenstvenega tekmovanja in se vse preostale tekme verificirajo s 3 : 0 p. f-za nasprotnike. Prošnja Zaloga za podporo se bo obravnavala obenem z ostalimi sličnimi prošnjami. Na predlog k. o. se zavrnejo prošnje za obnovo postopka: Maribora za Tičarja Borisa, Ptuja za Hojkerja-Križanioa, Trbovlje za Lopana Josipa, ker klubi niso usfregli pogojem § 82 k. p. Vsi klubi in službujoči odborniki se po zivajo da ob vsakem denarnem nakazilu napišejo na hrbtno stran položnice, v katero svrho se denar nakazuje. Pozivajo se o. o. Celje, da v roku 14 dni nakaže blagajni LNP znesek po spisku, ki ga je prejel od blagajne LNP. Uve*de se postopanje proti Zalogu ker na tekmi Zalog—Domžale 20 IX. t. L ni postavil rediteljev. Kaznuje se po § 58 k. p. z globo 25 Din Korotan-Lj, ker ni pravočasno javil da je njegovo igrišče neuporabno za tekme. Kaznuje se po § 4 spi pr. Slovan z globo 50 Din zaradi nastopa na javni tekmi z igralcem, ki je verificiran za drug klub. Poziva se Zalog, da v roku 14 dni uredi z Litijo spor glede odškodnine za ne-odigrano prijatelsko tekmo; o rešitvi zadeve naj obvesti LNP. S.K. Reka. Ker bodo popoldne reprezen* tančne tekme, bo trening I. moštva, rezerve« in juniorjev dopoldne ob 10. Načelnik- S. K. Jadran. Danes ob 15. naj bodo v garderobi igralci; Čemažar. Marolt, Glo-bočnik. Žargi, Ovsenik, Breceljnik, Boštjan-čič, Lipovšek I. Kregelj, Logar, Mendaš, Golobic. Verk. Igra se 6 Svobodo. Točno in sigurno! S.K- Mars. Danes ob 10. trening vseh igralcev. Zupane, Novak in Dolinar sigurno! Vabljeni po tudi novi Člani, zlasti juniorji. S.K. Svoboda. Juniorji igrajo na »Jadranu« ob pol 16. Oprema se dvigne od 8. do 11. Senk. Počkaj, Begel naj prinesejo vso opremo v garderobo. Iz življenja na deželi BREZNICA. V časopisu »Na mejah« smo nedavno čitali v članku »Za pragmatiko uslužbencev KDE« med drugim tudi tole: Počasi se je jadralo v dobo nasilja, katero vsi Slovenci tako dobro poznamo. Ta doba tudi uslužbenstvu KDE ni prizanesla Vsi takratni krajevni politični mogotci so se besno vrgli na uslužbenstvo, katero je bilo po njihovem mnenju protidržavno. Pričele so se redukcije in razne šikane. Kdor se ni uklonil, je dobil črn pečat, s katerim je hodil med ostalimi kakor garjeva ovca brez pravice, brez upanja na zboljšanje. Tega nasilja je konec, čeprav nekaterim to ni všeč, všeč pa je večini, ki upa, da bodo vse krivice popravljene. Tako približno je članek zaključen. V ilustracijo tako lepo opisanega poglavja o krivicah in popravah krivic naj bo naveden naslednji primer: Kot najnižji ponudnik je dobil vožnjo pri KDE maja 1931 Janez Noč, posestnik male, napol dograjene hiše, oče treh otrok in precej zadolžen. Vožnja mu je bila brez tehtnega vzroka 1. oktobra 1935 odpovedana in brez razpisa sta jo dobila dva posestnika. Z izgubo mesečnega zaslužka do največ 500 Din je Janez Noč hudo prizadet. Zanj se je zavzel občinski odbor na Breznici ter poslal že 6. oktobra lani I prošnjo, da bi bila odnoved preklicana. Prošnjo je podpisalo 15 odbornikov, podpisali so jo vsi, ki so bili takrat na seji. Zadeva pa še danes ni rešena. GROSUPLJE. Grosupeljskemu in radenskemu dopisniku »Domoljuba« od 23. septembra 1936 čestitamo, da ga je slavni »Domoljub«, ki visoko dviga prapor katoliške morale, sprejel v svoj krog. Na« zelo veseli, da nam sami utirate pot še med one občane, ki so se smatrali do sedaj za vaše pristaše. Velik trn v peti je dopisniku uprava gasilske čete. Siromaku ne moremo pomagati, če ni videl obračuna, ki je bil že podan na odborovi seji in ga imajo člani na ogled vsak čas, dočim ga dopisnik kot nečlan ne bo nikdar videl, pa če se na glavo postavi, ker je to zgolj društvena zadeva ne pa zadeva ljudi ki se samo napihujejo po svojih časopisih. Sicer pa vemo, kje tiči zajec. Vi bi radi spremenili gasilsko četo Grosuplje z domom vred v Katoliško prosvetno društvo, kar Vam pa ne bo uspelo. Iz istih razlogov se tudi zaletavate v g. učitelja Čuka, ki pa je priznan tudi v vaših vrstah kot odličen, neustrašen nacionalni delavec, borec proti krivici in laži. Kar se pa tiče sedanjega župana, mu pač nasprotni ne segajo niti do kolen. Hude strahove vidi zdaj dopisnik krožiti po naši občini, ki bo najbrie prekomasirana proti volji generalštaba JRZ. v pobiralcih podpisov za bodoče občinske volitve. Že nekaj mesecev letajo po vaseh priganjači JRZ in pobirajo podpise. Ker si pa nrao edini, kdo naj bi se vsedel na županski stolček, so se pojavili kar trije kandidatje JRZ, ki drug drugega več ne poznajo in se trgajo za firmo JRZ. Dopisnika prosimo, naj pošlje popravek v »Domoljub« glede tega, da ne bodo ljudje metali svojih pristašev čez prag. Saj se je že parkrat zgodilo, da je dobil grosupeljski magnat JRZ zaušnico, ker ni vedel, da je tam že pobral podpise drug kandidat JRZ. Opozicija pa je zaenkrat popolnoma mirna in ima &amo zabavo, ko vidi. kako hud boj trpite za naše občine in preizkušate svojega gospodarske talente na lastni koži. Kar se pa tiče objave točne fotografije sestavljalcev list, bo pa to jako dobrodošlo kandidatom in pristašem JRZ da se spoznajo in se ne bodo več preganjali tako kruto med seboj, vse to pa zgolj v zabavo vsem občanom. IG. Na Igu praznuje danes Jesihova mama v krogu svojih treh otrok svojo 70-letnico in svoj god. Zgodaj je izgubila moža in sama je ostala s štirimi otroci, od katerih je bil najstarejši star 13 let. Prevzela je obrt svojega moža, modro je gospodarila in še povečala posestvo. Skrbno je vzgojila svoje otroke. Najstarejši je prevzel gostilno, mesarijo in posestvo, drugi sin je umrl v cvetu mladosti kot visokošolec, starejša hčerka je učiteljica, mlajša pa je poročena v Iški vasi, kjer imata z možem trgovino ir gostilno. Slavljenka je dokazala, kaj zmore žena tudi na gospodarskem polju. Danes ob njenem jubileju ji čestitamo k uspehom in želimo še mnogo srečnih let. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predva ja danes ob '/«4. popoldne in 8. zvečer zvočni film »Sinovi pustinje«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes jubilejni Harry Pielov film »Artisti« in tri dodatne filme. ŽETALE: P tukajšnje ftole sta premeščena g. šolski upravitelj Tomažič Božidar in njegova gZora. Bila sta VRoma in požrt- vovalna ter nenadomestljiva vzgojitelja in učitelja tukajšnje miaduie. Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo je ustanovil g. Tomažič šolski pevski zl»or. s katerim je nastopil večkiat v Rogaški Slatini in enkrat tudi v Ljubijani ter zadivU s prekrasnim petjem občinstvo. S temi nastopi je priredil naši šolski mladini vesele in nepozabne ure in jim pomogel tudi v materielnem ožini, gaj so dobili vselej tudi precej denarja, 8 katerim jim je kupil obleko in šolske zvezke. Zato mu je naša mladina iz srca hvaležna in ga bo oliranila vse življenje v najlepšem spominu. Uredil pa je tudi prej zanemarjeni šolski vrt in ga spremenil v pravcati raj. Občudovali smo od zgodnje pomladi do pozne jeseni prekrasno cvetje, ki ga je gojil z vso ljubeznijo svoje idealne duše. V zgodnji pomladi smo občudovali krasne tulipane vseh mogočih barv. pozneje lepo bele nageljne, skozi vse poletje neštete krasne vrtnice, prelepe gladijole, nadalje celo jesen bujne dal i je in nazadnje krasne križan teme. Kolikokrat smo postajali na cesti in občudovali prelepo cvetje. Imel je tndi lepo drevesnino, kjer je poučeval otroke, kako se goji sadno drevje. Gojil je tudi čebele in seznanjal šolarje tudi s to panogo gospodarstva. Bil je vzor delavnega in skrbnega moža, saj ga nismo videli nikdar prekrižan Ida rok. Ze v zgodnjih jutranjih urah je delal na vrtu, bodisi v drevesnici, bodisi pri cveticah in zelenjad-nih gredah, kakor tudi v Čebelnjaku. Bil je natančen in strog v izvrševanju svojih dolžnosti in pravičen nasproti vsakomur. Pogrešali ga bomo vsi. prav vsi. Zahvaljujemo se obema ca njun trud. za plodonosno delo med nami in jima žalimo na novem službenem meetn mnogo sreče in zadovoljnosti.— Več Žetalčanov. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja 4. oktobra Ljubljana 8: Za kratek čas in za Va6! (plošče). — 8.30: Telovadba (vodi prof. Mar* ian Dobovšek). — 9; Cas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45; Verski govor (p. dr. Roman Tominec). — 10; Prenos spominskega koncerta Antonu Dvoraku iz Brna- _ 10.50; Gozdne slike (na ploščah). — 11: Otroška ura; Ljubimo živali! (dr. I. Tomšič). — 11.30: Prenos otvoritve razstave Mihe Ma-leša. _ 12; Koncert Radio orkestra; suite. — 13: Cas, spored, poročila. — 13.20; Plošče po željah. — 17; Kmetijska ura; Prva |K>moč živini (g. Alojzij Rigler). — 17.20: Koncert tamburaškega orkestra. _ 19; Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Kraljev spomenik neznauemu ju* naku. — 19.50: Slovenska ura; a) P. H. Satt. ner: Kje so moje rožice—variacije, b) Boon šel na planince (prof. Marjan Lipovšek), c) (Naš prvi pisatelj Primož Trubar. — 20.30: Večer opernih spevov. Sodelujejo g. Stjepan Marčec, prof. Marjan Lipovšek in Radio orkester. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Moderna plesna glasba (plošče). Beograd 18; Vojaška godba. — 19.50; Narodna glasba. — 20.30; Saksofon. _21- Na« rodne pesmi. — 22.20; Lahka iin plesna" mu* zika. — Zagreb 20; Tambuxa>ki zbor. — 20.45: Mešan program. _ 22.20; Ples. — Praga 19.30: Lahka g^ba. — 21-10: Orkestralen in violinski koncert. — 22.30- Plo> :-če.—Varšava 19/20: Zbor in orgle,—21.30: Vojaška godba.—22; Plo5če__Dunaj 1145; rrancoska glasba. _ 15.40: Komorni kon* cert. _ 17.20: Orkester. — 20.10; Zabaven ;»rogram. — 23.15: Ples. — 24; Ciganska lodba. — Berlin 19; Pesmi ob žetvi. _ 20: Orkester. — 22.15; Ples. — Miinchen 20; Orkestralen koncert iz Berlima. _ 22.15: '"esna muzika. — Stuttgart 19- Nemške pogrni in pleei. _ 90: Orkestralen iz Berlina. — 22.15; Ples. Ponedeljek 5. oktobra Ljubljana 12: Uverture na ploščah. - • 12.4o: Vreme, poročila.— 13: Cas, spes^m, obvestila. — 13.15: Napitnice in rcLr&vice na ploščah.— 14: Vreme, borza. _ 18: Zdravstvena ura: Jesenske nevarnosti (dr. Ivo Pire).— 16.20: Dunaj v glasbi (pio-ščej— 16.40: Kulturna kronika: Deveti mednarodni kongres za gledališče, radio in ti»n (poroča prof. Niko Kuret).— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestile— 19.30: Nac. ura: O poljsJco slovenskih kulturnih odnosih (dr. Tine Debeljak). — 1V.50: Zan.mivosti.— 20: Rezervirano za prenos. — 22.: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Koncert na kromatični harmoniki (igra g. Rudolf Piiih). Beograd 17.20: Plošče,— 17.40: Narodna gLasba. — 19.50: Orkestralen in pevski koncert.— 2130: Zborovsko petje.— 22-20: Lahka in piesna muzika.— Zagreb 16.15: Koncert orkestra.— 20: Prenos iz Beograda.— 22.20: Lahka godba in ples— Praga 19.30: Prenos Wagnerjeve opere »Večni mornar«.— 23: Bachove orgelske sk;adbe. Varšava 19.30: Pesmi.— 19.50: Orkester-21: Zvočna igra.— 21.30: Komorna glasba. 22: Mešan glasbeni program.— 23: Plošče. Dunaj 11-25: Kmečka glasba s plošč. — 12.20: Koncert orkestra.— 16.05: Iz prvih let zvočnega filma.— 17.15: Pesmi in operne arije.— 20: Koncert orkestra: Virtuoz-ne malenkosti.— 21: Štajerski odmevi.— 22-30: Šramel kvartet.— 23.55: Lahka glasba na ploščah.— Berlin 19.20: Klavirski koncert.— 20.10: Pester ponedeljski večer. 22-30: Melodije za lahko noč.— Miinchen 19: Spevoigra. — 20-10: Med zaroko ki svatbo.— 22.45: Lahka godba orkestra-— 23: Nočni koncert_ Stuttgart 18: Delo- pust z glasbo.— 20.10: Iz bogate zbirke za vsakršen okus.— 22-30: Lahka glasba n« ploščah.— 24: Nočni koncert Brucknerjc-ve glasb e.- Torek 6. oktobra Ljubljana 11: Šolska ura: V Sofijo in na Vitošo planino (g. Marjan Traitar).— 12: Balalajke igrajo na ploščah.— 12.45: Vreme, poročala.— 13: Čas, spored, obvestila— 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14: Vreme^ borza.— 18: Koncert Radio orkestra.— 18.40: Vzgajanje in okolica (dr. Stanko Gogala).— 19: Cas. vreme, poročala, spored, obvestila.— 19.30: Nac. ura Stanje naših železnic v trenutku zedinje-nja.— 19.50: Zabaven kotiček: Foxl-mv kiton novosti.— 20: Etbin Kristan: Samosvoj — drama v 5 dejanjih, izvajajo člani rad. igralske družine.— 21: Lahka glasba Radio orkestra.— 22: Cas, vreme, poročila. spored.— 22.30: Berdioz: Stavki ta fantastične simfonije (plošče). S o k o 1 Sokolska župa Ljubljana bo priredila danes župne tekme članstva in naraščaja v ignah. Vsi štirje oddelki tekmujejo v odbojka, razen tega člani in moški naraščaj v bazeni, članice in ženski naraščaj v košika-nju. Člani in moški naraščaj tekmuje na letnem telovadišču Ljubljanskega. Sokola* članice in ženski naraščaj pa na Taboru-Clani in Članice začno ob 9. uri, moška in ženski naraščaj ob pol 11. uri Skupaj tekmuje 156 tekmovalcev in tekmovalk iz 5 društev v 23 vrstah. K prireditvi vabimo pripadnike ljubljanskih sokolskih društev ter sokolstvu naklonjeno javnost. Prireditev je brez vstopnine in se vrši ob vsakem vremenu. Zdravo! — Sokolska župa Ljubljana. Važni sklepi Mednarodne telovadne eve- zo. Ob berlinski olimpiade je imela Mednarodna telovadna zveza glavno skupščino, kjer so bi4 storjeni naslednji važni sklepi: 351etnica prirejanja mednarodnih telovadnih tekem bo proslavljena leta 1938. na X. vsesokolakem zletu v Pragi, ki mu bodo priključene XI, mednarodne tekme MTZ. Te tekme se bodo izvedle seve v celoti, t- j, na orodju in v glavnih panogah proste telo« vadbe in ne tako. kakor olimpijske, ki ob< segajo samo vaje na orodju in proste vaje. Vsem včlanjenim organizacijam je bilo pre» puščeno, da se lahko poslužijo nemškega telovadnega strokovnega lista »Der Weg-weisert kot svojega mednarodnega telovadnega glasila. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 4. oktobra: Za narodov blasror. H- ven. Cene od 25 Din navidoL Ponedeljek. 5. oktobra: Kralj Lear. Red B. Torek. 6. oktobra: zaprto (generalka). Sreda. 7. oktobra; Florentinski slamnik. Premier&ki abonma. Cankarjeva politična satira »Za narodov blagor« je imela na premieri m reprizi izredno uspeh. Sodelujejo gg-r Cesar, Skr-binšek, Gregorin, Debevec, Jerman, Sancin, Danes, Potokar, Lipah. Drenovee, Bratina in dame: Severjeva, Vida in Polooca Ju-vanova. Gabrijelčičeva. Režiser in inscena* tor; inž. arh. Bojan Stupica. OPERA Nedelja, 4 oktobra: Vesela vdova. Izven. Cene od 36 Din navzdol. Poendeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6. oktobra: Pod to goro zeleno... Premiereki abonma.. Sreda, 7. oktobra; Matija Gubec. Red sreda. Leharjeva opereta »Vesela vdora« z go. Zlato Gjungjenae in g. Gorskim v glavni partijah. Ga. Gjungjenae bo pela nov vU>« žek: »Ves svet vrti se okrog ljubezni«, ter bo imela nove toalete. Partijo Valencienne bo pela gdč- Smerkolova, sodelujejo špa-nova, Japljeva, Cankarjeva ter Zupan, Ba-novec, Peček. Frelih Hvastja, Jelnikar, Kristančič. Sekula. Dirigent in režiser Niko Štritof. Koreograf. P. Golovin, scenograf: inž. E. Franz. Mariborsko gledališke Nedelja. 4; Zorka. Premiera. Bloki. Srečke državne razredne loterije L razreda 33. kola DOBITE V ZADRUŽNI HRANILNICI — Dalmatinova ul. 6. acobcBip JU saw»da bo J& fa 34. oktobra t, l Kraljestvo mode Moderne Muze že dolgo tvorijo vsakovrstne bluze enega izinea sestavnih deiov ženske gaiaeroue, saj ai brez bluze ne moremo misiiu kostuma, a kostumi kar trdovratno vztrajajo v vsaki modi, oakar so se nam pred leti povrnili iz dolgotrajnega pozabljenja. Ob pn-četku sezone si torej moramo omisliti novo bluzo, pa če hočemo samo osvežiti lan-alti kostum ah če si mislimo nabaviti novega. Moda kazakov ni ostala brez vpliva na letošnje bluze in zato je skoraj m nove bluze., ki bi ne imela pod pasom krajšega ali daljšega krilca. Seveda pa dolžina biuze ne sme presegati dolžine kostumove jopice:. Sicer dopušča moda še vedno prej običajne bluze, ki jih nosimo v krilo, ker se nekaterim postavam kazaki sploh ne podajo. Za zimski čas so jako moderne bluze iz lahkega, volnenega blaga v črtastem ali karirastem vzorcu. V zvezi s takšno bluzo ima krilo videz nekakšne dvodelne obleke, zlasti če so barve bluze tako izbrane, da se v temeljnem tonu skladajo s krilom. Posebno učinkovite so bluze iz lepo sestavljenega, črtastega blaga, ki dopušča več kom- Hladne noči, hladna jutra Hladne noči, hladna jutra je prinesla prva. jesen. Vendar pa je dobro, če ostanejo okna otroške spalnice ponoči še vedno odprta, kajti v svežem zraku bo otrok spal boljše, kakor v zatohli sobi z zaprtimi okni. — Treba je le otroka boljše pokriti, mu dati toplo nočno srajčko in ga zjutraj, ko vstane, toplo ogrniti. Za toplo nočno srajčko in jutranjo haljo so najbolj primerne različne pralne flanele. ki jih dobite v vsaki trgovini v nežnih barvah in lepih vzorcih. Nočna srajčka na naši skici je iz pikčaste flanele in ima enobarven ovratniček in enobarvne manšete. Nabrana je na kratkem sedlu in zapeta z dvema gumboma. Jutranja halja, ki sega malčku do tal, je iz debelejše flanele, ima pa enobarven pas in enake proge na manšetah. progo na žepu in ovratnik iz tanjše, svetlomodre ali rožnate flančle (skica). binacij nego katerikoli drug vzorec. Zanimivo sestavljeno bluzo iz takšnega tvoriva predočuje naša piva skica. Sprednji del biuze zgoraj prehaja v pokončen ovratnik, spodaj pa v dvodelno, koničasto krilce (1. skica). Zadnja športna novost so bluze iz mehkega jeienjega usnja, ki učinkujejo nenavadno elegantno in so tudi praktične in tople. Jelenje usnje, ki se ga v ta namen poslužujemo, naj bo naravne barve ali pa strojeno v živi modni barvi n. pr. rjasto rdeči, zeleni ali vijoličasti. Kot nadomestek usnja je moda prinesla še imitacijo usnja v blagu, ki je na prvi pogled usnju povsem podobno, a je seveda tanjše in tudi cenejše. Takšna, izrazito športna bluza je navadno krojena kot kratka, tesna jopica in po vsej dolžini zapeta z lesenimi gumbi. Lepo je, če šive dvojno prešijemo. Bluza na naši skici .ma na životu poševne šive, izpeljane v obliki loka, odkoder izhajata dva mala, zaprta žepka (2. skica). Svetle bluze iz volnene ali pralne flanele se nosijo navadno v krilu. Takšno, preprosto in mladostno učinkujočo bluzo okrasimo s šivi, robčki ali gubami. Jako lepa je bluza, ki ima po vsej širini dvojno prešite, pokončne gube, ki izhajajo iz kratkega sedla na ramenih. Pod koničastim, dvojno prešitim ovratnikom zapnemo izrez na dva gumba iz biserne matice. Rokavi so na ramenih lahno nabrani in imajo ozke manšete (3. skica). Naša popoldanska bluza iz svetle svile ima spredaj zanimiv vložek, čigar spodnja širša konica presega pas bluze za nekaj centimetrov. Vložek pripnemo na pas z dvema gumboma, pri vratnem izrezu pa nadomestujeta gumbe dve mali pentlji iz tvoriva bluze. Sicer tesm rokavi so na ramenih nabrani in podloženi (4. skica). Jako v modi so črne bluze, ki jih osvežimo z lepo zaponko ali zanimivim, bleščečim pasom. Tvorivo takšne bluze mora biti prozorno, da proseva skozenj koža ali pa zanimivo tkano, morda z bleščečim vzorcem na medli podlagi ali stisnjeno v »eloque« vzorcu. Takšno bluzo si zamišljamo s srednje dolgim, nekoliko štrlečim kazakom in tričetrtinskimi, na ramenih raglansko prišitimi rokavi, ki so spodaj ši- Velika Izbira krzna pri ©t i jnblfana Mestni trg 5 Solidne cene! roki in zavihano v kratko, štrlečo to. Pokončni, ohlapni ovratnik prehaja spredaj v zanimivo, barvasto ali belo podloženo serpentino, ki jo pripnemo s čr- nobarvastim ali črno-belim kil psom. Bleščeči pas je iz satena ali laka (5. skica). Jako priljubljene in praktične so večer* ne bluze, ki imajo r' '.'Si- tim vložkom. V ^ m ima takšna sesta e- černega kostuma. . iz belega satena, ki jo u^ant b ornim večernim krilom? Bluza ima Široke smoking reverje in poldolge, na ramenih močno nabrane rokave. Ob pasu jo zapnemo z enim samim gumbom iz štrasa. Prekrižani vložek med reverji je iz istega tvoriva, le da je obrnjen na medlo stran, dočim je vsa bluza bleščeča (skica v krogu). Pergamentni In celon senčniki po najnovejših osnutkih pri M. TICAR, Ljubljana. Zdravniška posvetovalnica S. Ljubljana. Vzrok majanja zob pri vaši hčeri leži najbrž v gnojnem vnetju zobnih jamic, to so jamice v spodnji odnosno gornji čeljusti, v katere so vsajeni zobje. Kot zdravljenje pride v poštev predvsem odstranitev zobnega kamna, kisik, eventualno še razne injekcije. Obolenje samo na sebi je precej dolgotrajno, zato ne smete izgubiti potrpljenja in peljite hčerko nazaj k zobozdravniku, ki jo je zdravil. — Periodično se ponavljajoče kihanje spomladi in jeseni da misliti na močno preobčutljivost nosne sluznice, ki reagira na klimatične spremembe, ki so v teh letnih časih najbolj pogoste, z vnetjem. Ako bi kihali samo spomladi, ko cveto razne trave, bi bilo mogoče misliti, da je kihanje v zvezi s tem. V va^em slučaju pa mislim, da ste samo preveč občutljivi glede klimatičnih sprememb. Priporočam, da poskusite z utrjevalnimi kurami t. j. umivanjem z mrzlo vodo in primerno, ne preveč toplo obleko. S3: Pojav, da se tudi pri moškemu razvijajo prsa v taki meri kot pri ženski je znan, dasi je preccj redek. Z ozirom na starost, o kateri mi poročate in iz katere sklepam, da se nahaja dotični sredi pubertete, bi vam svetoval, da počakate par let, da se vidi, kako se bo cela stvar nadalje razvila. Mož in žena se ne razlikujeta samo po spolovilu odnosno spolnih žlezah (moda, jajčniki), temveč tudi po tkzv. sekundarnih spolnih znakih, med katere prištevamo med drugim, splošno obliko telesa, prsa, brado, brke, glas itd. Razvoj teh sekundarnih spolnih znakov pade v dobo pubertete, to je ono dobo, ko sc iz otroka razvije mož, odnosno žena, in je odvisen od delovanja spolnih žlez. V koliko bi bil ta obnormalni pojav pri dotičnem v zvezi z motnjami v funkciji spolnih žlez je težko reči, ker je vzrok lahko tudi povsem lokalnega značaja, to sc pravi, da se je prsna žleza pač močneje razvila, kof pri sovrstnikih. Toliko v splošno pojasnilo. V nadaljnjem pa opazujte razvoj te abnormalnosti in peljite dečka po preteku 1—2 let k zdravniku, ki bo nadaljnje odredil. B.—H.: Nevarnost embolije je po vsaki operaciji možna, dasi se to zgodi bolj redko in ravno tako je seveda možno, da pride do embolije po zdravljenju hemoroidov, ali pa krčnih žil s pomočjo injekcij. Razpravljati o tem. kako preprečiti te slučaje, bi vedlo predaleč in tudi ne spada sem. V vašem slučaju pa svetujemo sledeče. Kot sami trdite, nimate nobenih posebnih težav. Iz tega sledi, da bi bila vsaka operacija, ali pa zdravljenje s pomočjo injekcij preuranjeno. Vi si raje uredite vaš način življenja. Ako že morate sedeti, ne smete sedeti na blazini, temveč na navadnem stolu. Kajti zaradi toplote je dotok krvi večji, zaradi tega se tudi vse težave povečajo. Ravno tako morate paziti na redno stoli-co. — Iz načelnih razlogov ne moremo imenoma navajati nobenega zdravnika. Zelo pa dvomim, da ne bi bilo v Zagrebu nikogar, ki bi ne bil špecijslist v tem pogledu. Zato svetujemo, da se obrnete na enega izmed tamkajšnjih dermatologov, pri čemer si tudi prihranite potne stroške. Vomf svojcem zavarovalnino Točno olačui »Jutru« naročnino NA H Dr. Aljehin je v Nottinghamu na začetku igral tako slabo, da je bil polom na videz že neizbežen. Po prvih 8. kolih je imel samo 3Vt točke! Tedaj pa je prišel presenetljiv obrat: iz zadnjih 6 partij je napravil dr. Aljehin z odlično igro 5Vt točk in se vendar še častno plasiral v turnirju Res izgleda, da bivšemu svetovnemu prvaku samo slaba fizična kondicija in slabi živci preprečujejo v zadnjem času stalnejše velike uspehe. Začel je dr. Aljehin svoj sijajni finish v Nottinghamu z izvrstno zmago nad svetovnim prvakom dr. Euwejem. S to partijo so tudi znatno porastli njegovi izgledi za revanžni mateh za svetovno prvenstvo, ki pa se bo vršil šele jeseni prihodnjega leta. Naše šahiste bo gotovo zelo zanimala novica, da se dr. Aljehin v zadnjem času resno bavi z mislijo, da prenese svoje stalno bivališče iz Pariza v Jugoslavijo. Francoska obramba (Nottingham, 9. kolo) Beli: Dr. Aljehin Črni: Dr. Euwe 1) e2—e4 e7—e6 2) d2—d 4 d7—do 3) e4—e5 V matehu za svetovno prvenstvo je dr. Euwe s francosko obrambo izgubil skoro vse partije. Tam pa je bila igrana večinoma varianta 3) Sc3, Lb4. 3) ..........c7—c5 4) Sgl—f3 Sb8—c6 5) Lfl—d3 Znani gambit, ki ga je posebno Nimco-vič rad igral. 5) ..........c5 : d4 6) 0 — 0 f7—f6 7) Ld3—b5?! Navadno igra beli tu 7) ef6: ali Tel. Aljehinova poteza je zanimiva, pa tudi dvorezna novost. 7) ..........Lc8—d7 8) Lb5 : c6 b7 : c6 9) Ddl : d4 f6 : e5? Ta poteza pa se ne obnese. Mnogo bolje izgleda sedaj, ko beli nima več napadalnega kraljevega lovca, f5. Na pr. 10) g4, c5. 11) Df4. Sh6. 10) Dd4 : e5 ScS-f6 11) Lcl—f4 trni kmetje v središču so fiksirani, točka e6 mora postati prej ali slej slaba. Dva lovca sta za črnega slaba kompenzacija. H) ..........Lf8—c5 12) Sbl—c3 0 — 0 13) Lf4—g3 Dd8—e7 14) a2—a3 a7—a5 Drugače je b4 neprijetno. 15) Tfl—el Ta8—a7 Po Ta b8. 16) Db8:, Tb8:, 17) Lb8: bi se beli enkrat za vselej rešil nevarnosti, ki mu eventuelno preti na odprti f-liniji in bi v končnici izkoristil slabosti črnih kmetov e6. c6 in a5. 16) Sc3—a4! Ta7—b7 17) De5—c3 Lc5—a7 Kmeta ni bilo mogoče braniti. 18) Dc3 : a5 Sf6—e4 19) Da5—a6 Ld7—e8 20) b2—b4 g 7—g5! Črni hoče z napadom na f-liniji najti nadomestilo za kmeta 21) Sa4—c5! Beli pa daje kmeta nazaj, da se iznebi lovca a7, ki nevarno gleda na f2 V končnici je kljub temu beli v prednosti. 21) ..........La7 : c5 Ni šlo Sc5:, 22) b c5:, Lc5:, 23) Te6:!, De6:, 24) Db7:. 22) b4 : c5 Se4 : c5 23) Da6—e2 Sc5—e4 Točke e6 in sedaj tudi g5 so še vedno slabosti črne pozicije. Povrh ima beli lepega prostega kmeta. 24) De2—e3 Le8-g6 Lovca in drugo trdnjavo je bilo treba nekako spraviti v igro. Bolje pa je bilo morda le Lh5. 25) Sf3—e5 c6-c5 26) Se5 : g6 h7 : g6 Dvojni kmet je nova slabost za črnega. 27) f2—f3 Prepodi še najboljšo črno figuro, močnega skakača. V nastali končnici je beli v jasni prednosti. 27) ..........Se4 : g3 28) H2 : g3 Kg8-f7 Se neprijetneje je Tb6, 29) Tadl z grožnjo Td5:. s 29) a3—a4 Tf8—a8 30) Kgl-f2! Beli prihaja z novo idejo: napad na h-li-niji. 30) • • • • • Tb7—b2 31) Tel—e2 c5_c4 32) Tal—hI Kf7—g8 Izsiljeno. Na Tg8 pride namreč 33) Dd4, Df6,34) Da7+, Kf8, 35) Th7. 33) De3 — c5 De7 — a7+ v Crni "ima boljšega. Kmeta e6 ni mogoče več braniti. 34 Kf2-fl Tb2—bl-f 35) Te2—el Tbl : el + *») Kfl : el Da7-g7 37) De5 : e6 Kg8—f8 38) De6 : d5 Dg7-*3+ Na Te8 bi beli igral pač 39) Kf2, Da7+, 40) Kfl. Črni i®a za izgubljene kmete samo še taktične protišanse. 39) Kel—f2 1 Ts8—e8 Ne pa Dc2:f. 40) Kgl s silno grožnjo Th81 ali Th7. 40) g3—g4! De3—e3+ 41) Kf2—g3 De3—f4+ 42) Kg3—h3 Te8—e7 Grožnja Th7 t je samo na videz nevarna. 43) Dd5—c5 Df4—f6 Grozi Dh8+. 44) g2—g3! Df6—h8-f Seveda ne L>f3:, 45) Tel, ker po zamenjavi na e7 beli gladko dobi. 45) Kh3—g2 Dh8 -c3 46) Thl—h7! Dc3 : c2+ 47) Kg2—h3 Dc2—e2 48) Th7 : e7 De2 : e7 49) Dc5 : c4 Damska končnica je za belega dobljena, zahteva pa še zelo precizne igre. 49) ..........De7—el 50) Dc4—c5+ Kf8—f7 51) Kh3—g2 Del—al trni postavi svojo damo za prostega kmeta, da tako prepreči njegovo prodiranje. 52) Dc5—c2 Kf7—f6 53) Dc2—b3 Kf6—e5 54) Kg2—f2 Ke5—f6 55) Db3—b6-f Kf6—g7 56) D'b6—b4 Dal—hI 57) Db4—el Dhl—h2 + 58) Kf2—e3 Kg7—h7 59) a4—a5 Dh2—a2 60) Del—d2 Da2—al 61) Ke3—e2 Kh7—h6 62) f3—f4 ! S samim a-kmetom beli ne bi mogel dobiti, ker se beli kralj ne more nikamor skriti pred večnim šahom črne dame. Zato si mora beli ustvariti še na kraljevem krilu možnost prodora. 62) ..........g5 : f4 63) g3 : f4 Dal—a4 64) Ke2—f2 Kh6—h7 65) g4—g5 ! Sedaj ima beli razmeroma lahko delo: črnega kralja prežene na zadnjo linijo, s svojim kraljem pa prodre na f6 ali f7, od koder napade še slabo točko g6 ter obenem zagrozi z matom. 65) ..........Da4—a3 66) Dd2—d7 f Kh7—h8 67) Dd7—c8 f Kh8—h7 68) Dc8—c7 f Kh7—h8 69) Kf2—e2 Da3—a2 f Črni prostovoljno pušča belega kralja v igro. Preprečiti prodora itak ni mogel. Grozilo je namreč Kd2 in zamenjava dam. 70) Ke2—e3 Da2—b3 f 71) Ke3—d4 Db3—b2 + 72) Kd4—d5 Db2—b5 f 73) Kd5—d4 Db5—a6 Ali Db2+, 74) Kd5, Db5+, 75) Ke6. Df5f, 76) Ke7, Kg8, 77) Db8+, Kh7, 78) Dd6! 74) Dc7—b6 Da 6—c8 75) Db6—d6 Dc8—c2 76) a5—a6 Dc2—d2 t 77) Kd4—e5 Dd2—c3 f 78) Ke5—e6 Dc3—c8 f 79) Ke6—e7 Kh8—h7 80) Dd6—d7 ! Dc8—c3 Ali Da6:, 81) Kf8f ter mat. 81) Ke7—e6+ črni se vda Sledi namreč Kg8, 82) De8f. Kg7. 83) Df7+, Kh8, 84) Df6f. Vasja Pire Flegmatik na potovanji) V brzem vlaku, ki vozi iz Manchestra v London, je hotel neki John Gurney, da bi mu prinesli v kupe zaitrk. Natakar mu je dejal, da mu ga morejo ser vira ti le v je* diLnem vozu. Ker &e je voz nekaj tresel in ni Anglež imel po priliki nobene volje, da bi stopil v teh okoliščinah eam do jedilnega voza, je vprašal sprevodnika, kaj stane če potegneš za zasilno zavoro. Odgovor; 8 funtov. Z največjim mirom je mister Gur-ney potegnil poiem za zasilno zavoro in odšel v jedilni voz Pravi, da ne pride več domov«, je drzko odvrnil Lojze in vtaknil obe roki v hlačna žepa. »Kje pa je?« je sunkovito planilo iz Marjetke. Njen obraz je postal ves sinji kakor žrtve, ki ve, da bo zdaj pa zdaj nastopila njena zadnja ura. »Pri nas je za koštnarja, saj vendar veste, da hodi v fabriko na šiht«, je malomarno odgovoril Lojze in se pijano nasmehnil njenemu strahu. »Kristus, ti meni pomagaj!« je kriknila Marjetka in se vrgla glasno ihteč na posteljo. Lojze je nekaj časa čakal, v zadregi prestopal z ene noge na drugo, potem pa se je očividno naveličal čakanja in je vprašal: »Bom dobil ali ne?« Na te fantove besede se je mati dvignila s postelje, se opotekla glasno jokaje v kamro in se vrnila čez nekaj časa s sinovo obleko. »Se štefletne in klobuk mu dajte«, je ukazal Lojze, da je mati kakor otrok ubogala. Ko je zavijala vse to v star prtič, so ji kapale debele solze na obleko, kakor da jo kropi z najsvetejšim blago-slovilom, ki naj brani sina vseh nadlog in skušnjav tega sveta. Zadrgnila je prtič z vozlom in je Lojze komaj razločil iz njenega hlipanja, da ga je vprašala : »Ali je kaj naročil?« »Nič«, je rekel Lojze in stisnil culo pod pazduho. »Nazaj naj pride!« je dvignila Marjetktf trepetajoče roke proseče proti Lojzu. Le-ta se je okrenil in zagodel med vrati: »Pravi, da ne bo več poslušal vašega sitnarenja.« Še .Srečno!' ni rekel, zaloputnil vrata in odšel. Čudno je Človeško srce! V najhujšem obupu je še vedno prostora za upanje, dokler teko solze iz oči. Ko usahne ta blažilni studenec, pa umrje v njem poslednji up. Zadnje besede pijanega Lojzeta so posušile solze v Marjetkinih očeh, kakor obriše vroč podsončnik vso roso s trave. Sredi sobe je obstala brez ^i«!^ fc stenske ure ji je odmevalo v ušesih z enoličnim glasom: tik — tak — tik — tak... — Drrrk! je zdrknilo v uri kladivce in je naglo naklepalo tretjo uro popoldne. Glas zvonca je prebudil Marjetko iz njene ne-premičnosti. Kakor da se je povsem prerodila, je brž stopila k stenski omarici in potegnila ven rjavo škatlico, očetov dar pred davnimi leti. Mirno, kakor da se ni prav nič zgodilo, je vzela iz nje pisalni papir in ovitek, ki sta še ostala po očetu z vtisnjenim napisom: Johann Dobravec, St Paul bei Prag-wald. V izsušen črnilnik je nalila vode, ostrgala z gosivjega peresa staro skorjo in sedla k pisanju. Dolgo, dolgo je škrtalo po papirju pero v okorni delavni roki, preden je skončala pismo. Mrak se je že silil iz kotov, ko se je Marjetka pričela oblačiti, kakor da je nedelja. Pismo je vtaknila v nedrije, zlato verižico z obeskoma si je obesila okoli vratu, potem pa zlezla po lestvi na podstrešje ter zavila v veliko ruto kodeljo prediva in pridala še zavojček žveplenk iz miznice. Ni se ozrla za seboj in je pustila vrata na stežaj da ima peroti... Prav ko je zavila za tvorniškim zidom, je zabrliz-eala v mrzli zimski večer tvorniška piščal: fiiič..., Kako zorijo jabolka Zadrževanje življenjskega procesa — Sadje je treba zračiti V zadnjih letih eo izdalalj nove postop* ke za hranitev sadja, hladilne prostore e primerno ventilacijo, zlaganje v umetno sestavljeni atmosferi, uporabo pripomočkov za uničevanje bakterij in celo zaledenitev. Tako so trpežnost niarsi.kakšne domače vrste zelo podaljšali, da bi jo pa mogli še bolj, so morali proučevati vzroke, ki vodijo do tega, da ee sadje kvari, 'tu eo mnogo dela opravili posebno angleški bio'ogi in živilski kemiki. Najvažnejši razčlenjevalni proces mesnate« ga eadja je dihanje, ki ga moremo po novih raziskovanjih deUti v dva dela. Prvi traja do dozoritve, ko dihanie stalno nazaduje. V drugi dobi narašča dihanje od neke najnižje točke do popolnega razkroja sadeža-Vprašanje je bilo, kje je iskati vzroke te dihalne krivulje. Pot do rešitve tega vprašanja eta pokazali dve znani dejstvi. Stara kmečka izkušnja je trdila vedno, da dveh sad-nih vnst, od katerih dozori ena dosti prej za jed nego diruga, ne smeš hraniti drugo poleg druge v istem prostoru. Vrsta, ki prej dozori, poznejšo nekako okuži in jo pripravi istotako do hitrejše dozoritve. Angleški biologi eo v zad» njem času opazovali, da se v/k'it je krompirja zelo zadrži, če hranimo krompir in ia-l>olka v istem prostoru. Menili so, da bo vzrok v nekem plinu, ki ga proizvaja zrelo sadje in ima močan fiziološki učinek na drugo sadje. Z eksperimentom so dokazali, da ima zrak. ki so ga napeljali preko zrelega sadja in potem s cevmi preko nedozo* relega, za posledico močno povečanje dihanja pri nezrelem sadju im pospešitev dozoritve. Plin, ki to pospešuje, pa je etilen, ki so ga že dalje čaka uporabljali za umetno dozoritev sadja. Ta plin ne pospešuje eaino dihanja, temveč tudi spremembe oku« sa v ugodno smer. barve od zelenkaste pro- ti rumenkasti in konziatenco od trde proti mehki in sočni. Ukrepi, ki eo možni na podlagi teh spoznanj proti prehitremu razpadu sadja, so za sedaj še omejeni. Uspehi s pomočjo hla? jenja m zaledenitve temeljijo na zadržava-nju življenjskega procesa po nizki temperaturi. Važno je, da ee nakopičeno eadje stalno zrači, ker to odpravlja etilen, ki pospe« šuje spet popolno dozoritev. Potrebno je nadalje, da 6e različne sadne vrste hranijo v različnih prostorih, ki morajo biti dobro zavarovani zoper evetilni plin, kajti že najmanjše količine etilena, ki je v njem, imajo velike biološke učinke. Nastajanja etiles na v 6adju eamem danes ne moremo še ne* posredno zadrževati, ker še ne vemo, kako se tvori v mesnatem sadju. Ko bodo rešili ta problem, tedaj bomo lahko dosegli še vse večje uspehe v prizadevanju, da bi mogli eadne vrste hraniti čim delj časa. 20 milijonov §untov zapuščinskega davka Leta 1933 je umrl angleški brodolastnik in veleindustrijalec John Ellerman in osta-vil ogromno imetje. Po novi cenitvi znaša to imetje 30.68 milijona funtov šterlingov, v čemer pa ni všteta njenova inostranska ppsest. Že tako je bila zapuščina Johna Ellermana največja, kar so jih kdaj zabeležili v angleški zgodovini. Glavni del je ostavil svojemu 261etnemu sinu, ki bo pa po angleški davčni praksi zelo prikrajšan, kajti davek za to dediščino so določili skoraj na 20 milijonov funtov šterlingov. Električni stol za perutnino Dva ameriška tehnika sta izumila >elek-trični stol« za kokoši, gosi in drugo perutnino. To pripravo ta čas preizkušajo in pra* vijo, da pomeni najbolj humani in higie-jiični način usmrtitve teh živali. Stroj deiuje z veliko brzino. Živali ee pritrdijo e skobami na nošah na tekoči trak. Posebna priprava zagrabi glavo živali in jo pritisne ob elektrodo z napetostjo 1000 voltov. Žival je v trenutku mrtva. Stroj prihaja v poštev seveda za velike perutninske farme, ki jih je pa v Ameriki na pre? tek. Jež med rastlinami Palice, torbe, pahljače in posodje iz kaktej — Nova industrijska panoga v Angliji pred razcvitom Znano je, s kakšnimi težavami se mora boriti ameriško poljedelstvo, da bi zatrlo kakteje, ki se širijo po širnih ravnicaih južnih in zapadnih držav kot pravi osat in onemogočajo vsako pošteno obdelavo zemlje in gojitev živinoreje. S sličnimi težavami se mora boriti tudi Avstralija. Vsako leto gredo milijoni in milijoni narodnega imetja za zatiranje teh škodljivih rastlin. Sedaj postaja stvar polagoma drugačna. V Teksasu se začenja razvijati novovretna industrija, ki je na podlagi poskusov ugotovila, da so listi in stebla kakteje zavoljo svoje žilavosti in odpornosti zelo pripravna sirovina za vsakovrstne predmete. Ker je pa te sirovine ogromno in ne stane nič, ima ta industrija najboljše nade na uspeh. Kakor so pokazali dosedanji poskusi, »e da »jež med rastlinami« uporabiti v prvi vrsti za izdelovanje palic, torbic, pahljaič, vaz in vsakovrstnega posodja. ki so ga doslej izdelovali iz lesa. Palice iz stebel kaktej so izredno lahke in pri tem nenavadno trdne. Predsednik Roosevelt sam ima že takšno palico, ki je ne more prehvaliti. Pahljače in ročne torbice izdelujejo iz širokih, ovalnih listov opuncij. ki jih predelujejo po nekem patentnem postopku in barvajo. Botaniki ameriškega jugozapada so navdušeni nad takšno uporabo kaktej, posebno navadnih, širokolistnatih opuncij in stebra r tega kaktusa. Pravijo, da se bo nova industrija silno razvila in bo dosegla nemara celo pomen teksaške proizvodnje bombaža. Odkod klavir in pomada Izvor besedi: lak, lupa, rasa itd. Klavir ima svoje ime iz latinskega »cla-vis«, ključ. Kakšna zveze pa so med klavirjem in ključem? Nu, v srednjem veku, ko so govorili mnogo latinščine, so z imenom clavis označevali ključ do zaklopk v piščalih orgel, pozneje se je to ime prijelo tipke, ki piščal tako rekoč odpira in zapira, ime se je prijelo vse vrste tipk in na zadnje so začeli še klavir sam označevati s tem imenom. , -i Ali veste, od kod prihaja beseda »lak«? Priselila se je od indijskega »lakea« preko ara luškega »lakka« in italijanskega »lac-ca« k nam. V indščini pomeni »laksa« sto tisoč, označuje pa tudi neke žuželke, ki jih je nešteto. Pik teh žuželk na neko vrsto hrasta, povzroča na tean smolnato izloči- iio, ki so jo ljudje pobirali in uporabljali kot lak za barvanje. »Pomada« izvira zopet iz francoskega »pomma«, jabolko. Mazilo je pa prejelo to ime, ker je imel kralj Ludvik XV. navado, da si je iz jabolk in maščobe sestavljal neko mažo za lase. Za povečevalno steklo uporabljamo izraz »lupa«. Ta izvira iz latinskega imena za volkuljo, lupa. Zdravniki imenujejo okroglo obolenje pod kožo lupa in 6aino zato, ker ima povečalno steklo takšno obliko, se ga je prijelo čudno ime. Beseda »rasa«, ki jo dandanes tako zlorabljajo, priliaja iz arabskega »ras« —glava, izvor. Sedaj bomo razumeli, zakaj so abesinski rasi tako imenujejo. Novo stavbarstvo v Bruslju V belgijski prestolnici so nedavno dogotovfll dva nebotičnika po 16 nadstropji Admiral Sime V Bostonu je umrl v starosti 77 let vrhov« ni poveljnik ameriškega brodovja v evropskih vodah med svetovno vojno, admiral Sima. Bil je zelo znan pomorščak in o njem pravijo, da je šele ameriško brodovje naučil streljati. Znan je bil tudi po svoji dov« tipnosti in zbadljivosti. Skušnja za zakon - v avtomobilu Nasveti njujorškife avtomobili s to v ameriškim dekletom Zveza njujorških avtomobilistov priporoča mladim dekletom, naj svoje bodoče može preizkusijo. Preizkušnja naj bi bila v tem, da bi »bodoči« krmaril avto skozi kakšno prometno cesto. En sam kilometer vožnje skozi rjoveče hupe, vreščeče zavore in mahajoče prometne stražnike bo dekletu povedal, kakšnega moža si hoče vzeti. Ce grdo gleda druge vozače, potem prevladuje v njem slaba volja, če pogostoma kratko in pretrgano trobi, potem je nervozen, in če ne zna držati koraka s prometom, tedaj se kmalu utrudi, če zavzema na cesti več prostora, nego ga potrebuje, ima slabe manire, a če priznava vse pravice tudi možem v manjših in starih vozovih, tedaj je dober tovariš, ki bo pozneje dober mož. Nasvet se končuje z opazko, da se marsikakšen mož, ki je videti na zunaj čisto vljuden, po kratki vožnji skozi gne- Steklo kot gradbena snov Bodočnost novodobnega stavbarstva Med življenjem in smrtjo živa raketa — Dirkač na mrtvaškem odru — Posrečen smrtni skok Kdor sedi v steklem hiši, naj ne meče kamnov, pravi neki pregovor, ki se naslanja na dejstvo, da je steklo drobljivo. Podoben pregovor spet namiguje za lastnost čuvajte svoje oči! Ne trudite svojih oči, če je razsvetljava nezadostna, na noben način pa ne delajte V somraku! Pri delu naj luč pada preko ramen, torej od zadaj in od leve na delovno ploskev. Soba, kjer delaš z očmi. naj ne bo pretepla, toda nogam naj bo toplo. Kdor stalno dela z očmi. naj ne nosi obleke, ki bi mu tesnila vrat in ovirala krvni obtok v glavi. Z očmi se ne približaj preveč predmetom ta narobe. Ne čitaj leže in v vozilih. Očem. ki jih napenjaš, privošči pogostoma majhen odmor in jih krepi z gledanjem V daljavo, v zelenje ter s svežim zrakom. Če moraš nositi zavoljo prejarke svetlobe, snega, ognja itd. zaščitne naočnike, tedaj jih odloži, čim je to mogoče. Stalna raba naočnikov oči slabi. Kdor se pri čitanju muči in ne vidi dobro, naj »i da čim prej po zdravniku predpisati pravo naočnike. Pravilno izbrani naočniki ne škodujejo očem, temveč jim koristijo. prozornosti stekla, češ: kdor sedi v stekleni hiši, je izročen sodbi javnosti in naj ne izreka sodb. Sedaj pa postaja stvar drugačna. Ne- drobljivo steklo in mlečno steklo smo imeli že dosedaj, gradili so tudi moderna poslopja iz stekla, betona in jekla. Toda razstava arhitekture v londonski Olimpiji je pokazala vendarle še mnogo novega. Ta razstava kaže, da bo steklo v bodočnosti sploh najvažnejša gradbena snov. Tu so videti meter debele steklene stene, ki so tako trde in trpežne kakor granit oziroma še bolj, in ki toploto tako slabo prevajajo, kakor da bi bile iz azbesta. Razstavljeno je tudi »oklopno steklo«, ki se da zviti in upogni-ti, preden se zlomi. Nosilnost steklenih plošč je izredna. Steklo ima v sebi skratka vse pogoje, ki ga napravljajo za idealen gradbeni material. Pred dvema letoma je dirjal najdrznejši angleški avtomobilski dirkač Freddie Dixon na 24-urnem dirkanju neprestano po dirkališču. Nenadno je njegov voz, ki je drevil z brzino 250 km na uro, zašel na nepojasnjen način s proge in se je spustil kakor topovska krogla proti neki tribuni. Vse je kriknilo od groze. 2e so mislili, da leži mož strt pod razbitinami. Tedaj se je dvignil z nasmehom in zdrav iz voza. Avto se je ustavil kakor po čudežu v steni tribune, ne da bi se vozaču kaj zgodilo. Nič manj razburljiv ni bil dogodek, ki se je primeril najstarejšemu nemškemu avtomobilskemu dirkaču Kapplerju. Pravilno je bil prestavil novo brzino, pa je v svojo grozo nenadno opazil, da dirja vož z nespremenjeno brzino. In že je bil ovinek tu! Dirkač je ni mogel več dobiti v oblast, voz je šinil preko pobočja, odtrgal se je kakor letalo od tal, s kolesi se je dvignil v zrak. A tudi Charlieja Kapplerja je zagnalo kakor letalo v zrak in ko je pristal na tleh, je obležal dvajset metrov od svojega stroja, ki je bil v plamenih. Po štiri in dvajsetih urah se je zbudil iz nezavesti. Videl je bolniške sestre okrog sebe in je menil z vso resnostjo, da so to angeli, pa da je prišel v nebesa. Se dolgo je potem v vročičnih sanjah doživljal ta svoj polet nad zemljo. Toda najbolj divjo prigodo je doživel menda sloviti dirkač Hans Stuck. Udeležil sn je bil neke dirke v Italiji. Z vso brzino so divjali vozovi na cesti med Bologno in Florenco. Stuck je bil drugI Hotel je prehiteti svojega sotekmeca, kar ni bilo lahko zavoljo oblakov prahu, ki so se dvigali od prvega vozila in jemali vid ter dih. Stuck je zagledal kakor skozi meglo neko oviro, za vozil je z divjo brzino vanjo in ni opazil, da je takoj za njo še druga. Voz je vrglo proti nekemu drevesu in ga popolnoma razbilo. Stuck je ležal nekoliko metrov od njega ves bled in nepremičen. Pritekli so sanitejci in ga pobrali. Ni kazal zoakov Življenje kakor v filmu Prekipevajoč temperament ob „Njegovi ženi in tajnici" Blago za jesen in zimo za obleke za gospode novo, moderno v veliki izberi in po najnižjih cenah pri tvrdki DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA Uničevanje mamil v Ameriki Pred nekim bruseljskim kinematografom se je ponovil grotesken filmski prizor. Ko je trgovec Paul Leblanc zapuščal kineinato* graf v spremstvu svoje tajnice, ee je nenadno pojavila njegova žena Georgette. Pri5 solila nm je dve krepki zaušnici, da mu je kJobuk sfrčal na tla in so se mu naočniki razbili, potem je hotela skočiti se tajnici v lase, pa so jo še pravočasno ukrotili bi-ljeterji ter jo predali policiji. Na stražnici je ga. Leblancova pripovedo« vala. da je doslej trdno zaupala zvestobi svojega moža. Te dni pa je videla film »Njegoa žena in tajnica«, ki prikazuje, kako goljufa neki mož evojo ženo s tajnica Ta film je možu priporočila in mu je po* tem sledila do kinematografa, ko je zapustil 6voje podjetje s tajnico. Mož in tajaica sta 6e držala za roko in tedaj je ga- Leblan* cova spoznala, kako je z zvestobo njenega moža. Po predstavi je hotela nezvestnika pozvati na odgovor in ji Je pri tem temperament prekipeL Izum proti požarom v kinematografih Kovinska kabina, obložena z azbestom V Rimu preizkušajo ta čas izum nekaterih francoskih tehnikov, ki naj bi omejil nevarnost katastrofalnih požarov v kinema« tografih na minimum. Gre za projekcijsko kabino, ki jo je prav lahko postaviti. Sesto- Njujorška policija je zaplenila in uničila letos mamila, vredna nad 800 tisoč _ dolarjev. Sežgali so iih javno Gotovo še ne veste, •: ... da imajo v občinski knjižnici v Cita-vi knjigo, ki je vezana v pravo človeško kožo, in sicer v kožo nekega roparja. ... da so sveto pismo prevedli nekako v 630 jezikov in izdali v približno 500 milijonov izvodov. To je torej še vedno najbolj razširjena knjiga na svetu. ... da citrona nikakor ni popolnoma kisla, ker vsebuje do 10 odstotkov sladkorja. ... da se Kitajci pozdravljajo z besedami: »Ail ste jedli riž?« Potrdilni odgovor na to vprašanje je znak za dober tek in torej za to, da gre nekomu dobro. ... da je bil Kaspar Barlay zdravnik v 18. stol., ki je zblaznel. Utvarjal si je, da je iz masla, zato se je skrbno izogibal sonca in peči, da bi se ne razstopii. Nekega dne je celo skočil v vodo, da bi se shladil, in je utonil. ... da je Napoleon I. pri svojem kronanju imel v rokah baje žezlo Karola Velikega. To žezlo vidiš še danes v Apolonovi galeriji v Louvru. Stvar pa ima majhen kavelj: Kakor so dognali, ni to žezlo nič drugega nego taktirka nekega kapelnika iz 17. stol. in ima vgravirane besede: Sanctus Carolus Magnus. ... da je bil največji človeški kip na svetu, neki kln Budha v Birmi, sto let izgubljen. Odkrili so ga slučajno pri gradnji neke železniške proge. Grmovje in drevesa so ga bila popolnoma prerasli ji iz kovinskega ogrodja, ki je obložen z azbestom. Vsa električna aparatura v kabini je združena z glavnim pretikalom, ki se v primeru nenadnega požara v kabini avtoma« tično izolira. Razen tega je v kabini še vodna naprava, ki prične ob ognju istotako sa« modelno delovati in jo preplavi z vodo. Ta naprava ima sicer ta nedostatek, da more voda poškodovati material kabine in njenih kompliciranih naprav. Zato preizkušajo ta čas drugo gasilno pripravo, ki bi namesto vode uporabljala ogljikov anhidrit. Ker Saj to ni papir — temveč dekreti, ki predpisujejo štednjo 6 papirjem«. i»Mu6kette«i at a Borba med Same »m in vojvodom je bila končana. Vojvodo so prepeljali hudo ranjenega na kliniko. Ambroža pa so vtaknili v zapor, kjer sta ga že pričakovala Ozvald in Šimen. Sam je odšel k Tomi ju. UUJUUULJLJLILJI i eS 0 " T. " t? O 3 O 5'° s 0 i 03 O S ® 18 v S 'C -s —^ TI O ® « - » -S S a cs CX! 5, S «3 0 d j a s 'c H.Sf = CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno prl-•tojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davki ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|««« » - _ odgovor, priložite > ▼ THftWlKaH Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana* Bex>e 18 Danes vsi Na vinsko trgatev bs Fužine k »S ajercu« godba., p es Poi-tržba Sočna. Vabi Anica. 23807 18 Nagradno balinanje v eni partiji 12 za .epe nagrade bo danes v gostilni Plan kar na Dolenjski cettt. Začetek o-imjski c«-U kjer bo tudi cilj kloba^arjev. Zače-nek opodne. Dobra pijača ln krvave klobase, se priporoča Joclp Oma-l»en. 23740 18 Danes gremo vsi ne Strelišče Podrožnikom na dobre domače krvavice in pečenice. 23755-18 V gostilni »pri Univerzi« -t Zidovsk stezi, nndi izvrsten gnlaš. vampe, meša-no p« Din 2. — Najboljša vina. Vedno pa mnogo zabave in prijetne domačnosti Za obisk se priporoča Re-zika Koritnik . 23503-18 Vsi v restavracijo »pod Skalco« ¥eetni trsr 11, kjer »e tožijo pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, dobra domača kuhinja, krvavic«. pe&enic-e. Za obilen obisfc se priporočamo. 5)854-18 Danes vsi k Lasanu t SLSko na domačo zabavo. Glasba s plenom. Tu dobite najboljša dalmatinska vina. gorka ln mrzla jedila. Priporoča *e La^an Ivan 23373-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nflimanjši znesek 17' Din. Domačo hran0 dam boljšim gospodom. Nar ov v w-eh poslovalnicah Jutra 23928-14 Vsled materine oddam za svojo 3 tedne staro hčerko. Dopise pod »lasten otrok' na podružnico Jutra Maribor. 3U9f?f»-14 Beseda t Din. lavek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din Ne'manjši zn^ek 17 Din Zastopnike za obročno prodajo naših posnemalnikov. brzoparilni-kov itd iščemo Ponudbe nasloviti na »Persnns« — Ljubljana, oošt. predal S<7. 31-1 Izurjeno šiviljo iščem za izdelovanje kravat ;n samoveznic. Ponudbe pod šifro »Samo-veznlce« na ogl. odd. Jutra. 23421-1 Natakarja neporočenega veščega slovenskega in nemškeia jezi ka. iščemo, kater! bi prevzel gostilno na dobm uro metnein kraju na račun in ki bi pomagal opravljati tudi druga h:šna dela. Naslov v vseh Doslnvalnnh •Jutra 23447-1 Pomočnika za klanje >n č:ščenje kokoši. sprejmem Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »74fl'2«. 23561 -1 Polimega mojstra l dobro prakso sprejmemo za takojšen nastop Ponudbe na ogl. odd Jutra ood »Mobelfabrik« 23562-1 Halo! Spretnega vrtnarja Danes koncert ^ugoTptaST*p£- nost imaoj vešč: šofiranja. Ponudbe poni »Vrtnar« na ogl odd. Jutra. 23647-1 v goetilni »Kramar«, Dolenjska 5. Se priporoča Rom Biija,k. 2394:-18 Vsi k »Panju« sa vedelo domačo gostilniško zabavo. Vegova ul. 10. Se pr:T>oroča rn Va.s vabi — gostilničar Tone Huč. 23973-1? Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Vzgojiteljico zdravo, veščo nemščine, z dobrimi referencam: sp-ej-mp .10. oktobra najboljša hiša. Ponudbe na ogl. odd. Jutra .Vzgojit' 1 . 23744-1 Gostilničarsko vajenko. iščem. Starost 16 —20 let. Prednost one. ki se deloma razumejo na gospodinjstvo. Nastop takoj. Naslov v vseh posl Jutra. 23492-1 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na ktovastfe 30 Načelnik je namreč zavihtiJ edino edino orožje, ki ga je imel, to je signa'no ploščo, in jel z le-to vsem gledalcem v veselje razbijati po nasprotnikovem obrazu. Zdaj je bila pa mera polna! Vsa obrzdanost. Id je drugače odlikovala gospoda Kozamurnika, je šla po vodil Prodajalko prvovrstno moč. manu-fakturi*; ln jo. iščem Ponudbe s pr-pM spriče-va. In navedbo službovanja na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prima«. 23916-1 Šteparico izvežbano. sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Marenk. čevljarstvo Radomlje. 33821-1 Pletilje sprejmem takoj z vso oskr- Samostojno kuharico za vsa hišna dela in z dobrimi spričevali, tprej me manjša obitelj. Nastop 15. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Ju-ra 23840-1 bo. Naslov v vseh posl. Jutra. 237.3-1 Šiviljo za moška in ženska dela sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 23730-1 Natakarica mlada, počtena. agilna z nekaj kavcije, zmožna nemščine dobi takoj stalno službo. Ločenke, vdove izključene. Ponudbe 8 sliko takoj na vpogled. Restavracija Mere Spvnica. 237f©-l Krojaškega pomočnika za veliko delo. sprejmem takoj Knol. Litija 23843-1 Prodajalko za delikatesno trgovino in šoferja, ki Je tudi m hanik, rabim. Služba stalna Nastop lahko ta koj. Ponudbe na ogL odd Jutra pod »5436«. 23879 1 Kuharico in sobarico perfektno, s sliko in dobrimi spričevali. siprejme Makso Bosnič, Slavonski Brod. 23472-1 2 mizarska pomočnika za pohištvo. poštena, sprejmemo v 6'alno sužbo. Mizarstvo -Sava« Rožna dolna. 23893-1 Prosto stanovanje dobl'a zakonca (eema) za pomoč gospodinji. — Večna pot 7. 23892 1 Postrežnico ki zna kuhati, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maljiva«. 23780-1 Trgovsko pomočnico dobro izvežbano v trgovini z meš b!asro.m. s kavcijo takoj sprejmem. Pismene ponndbe s sliko in znamko za odgovor na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra agllna moč«. 23708-1 Krojaška pomočnika za fino moško delo ln damske plašče sprejme Jeovšek. Gifdališka 14. 23913-1 Gospodično iz dobre družine sprejmeva kot vzgojiteljico k štiri letni deklici. Znanje per-fektne nemščine iw>:n. &l>rejmem v stalno službo. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na ocrl ndd Jutra pod »Dežela« 3S622-1 posebno gojieirce. sprejmem. Ignac Koritnik. Dol pri Hrastniku 286'»4-l Prodajalko mešane stroke, z večletno prakso, iščem na deželo. — Ponudbe na podružn:co Jo-tra Maribor pod »Izurjena«. 23599-1 Gospodinjo - vzgojiteljico 21—30 let srednje postave, prijetne zunanjost' zdrave rodbine. ljub-teljico ►tro ka. sprejme samostojen go sj>od lobre h'še. Ponudbe na ogl. odd .lutra ood značko .Domoljub. 3301S-1 Iščemo osebo k bi v svojem bivališču večjega obsesra takoj vodila podružnico Bivališče in poklic ne igrata nobene vloge Dotična oeeba bi delala pe navodilih ravnateljstva. V glavnem gre za Maorov-ne skladišče fn-kaka proda- Zdravo dekle nočtenn. ki zna tud- nekoliko kuhflti. 1"b -talno službo v holjš gost'ln: na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 381784 ja Inal! Za določeni okoliš bi znašal zaslužek do 4.000 T>;n Sedanji poklic ni noben« ovira. Vprašat V na naslov- WDO zastopstvo K Tiefengruber, Maribor Fer-kova ulica it. 9. 23669-1 Plačilnega natakarja starega do 40 let, zmožnega slovenskega in nemškega jezika ter kavcije, »prejme takoj prvovrstna restavracija. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod »Strokovni plačilni« 33967-1 Torbarskega pomočnika dobrega delavca. — takoj sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Izvežban«. 23970-1 Samostojne kuharice pridna dekleta za vsa hišna dela. dobe službo v Wolfovi ul. MVI. Brezposelna dekleta dobe prenočišča. 33778-1 Akviziterje za prodajo knjig, »prejmemo. Kavcije zmožni. Na«-lov v weh poslovalnicah Jutra. 23901-1 Iščem vzgojiteljico s perfektntm znanjem francoščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«. 24000-1 Čevljarski pomočnik mlajša moč. dobi službo pri Derma^tlja. Cankarjevo nabr. 13. 23995-1 Parketarske polagalce »prejmemo Ponuditi ee takoj pod »Dober de.la-ve« na ogl. odd. Ju ra. 23994-1 Dva radarska delavca sprejme rudnik železa pri Karlovcu na d&l o v akordu po tekočem me tru rova ali kubiku rude. Ponudbe na Clgla-ne A. MiVler. Zagreb. Frankopanska 16. 23817 1 Hlapec dobi službo za vožnjo leea s hribov. Plača po dogovoru. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah — pod šifro: »Zveet«. 23919-1 Službe išče V«ak» Besed« SO par lavek S Din u lajanj«-ia«1ovs S Din aajmanlš ««»*ek Din Urarski pomočnik mlajša moč, išče službo proti mali plači. Naslov v vseli poslovalnicah Ju*ra. 33399-2 Gospodična zmotna vsega samostojnega pisarniškega dela. b: prevzela popoldansko službo — ali nekaj dni v tednu — po dogovoru. Dobro je verzirana v manufakturni stroki. P smene ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod 4'fro »Dobre reference«. .3612-2 Izdelovateljica gor. narodnih noš ošpeteljnov itd. aub o-beh vivt. ee priporoča za delo. V>-e ročno, pristno starinsko delo. Na sov: I. Bizjak. Le»ce. 93 23786-2 Plačilni natakar srdnjeleem reprezen tetiven. govori več Jezikov. položi kavcijo. Išče nameščenje. Nas'ov v v.-eh poslovalnicah Jutra. 23777-2 Mesarski pomočnik želi premenit novembrom. Ponudbe na podruž. Jutra pod »Polten« 23712-2 Hotelski kuhar perfekten, samostojen, trezen delavec, z dolgoletno prakso, išče meeta 1. novembra. Ponudbe pod »Kuhar« na ogl. odd. Jutra. S34S9-2 Dobra šivilja išče mesto po hišah. Naslov v vseli posl. Jutra. 23770-2 Samostojna kuharica Lšfce nameščen ja pri resni iTužini. Dobra spričevala. A. B. Sebenje 33, Križ« nad Kranjem. 23630-2 Frizerka r.možna \»e Jamske stroke, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Izvrstna«. 23631-2 Spretna šivilja moderno vertiran«. [«n CHii. v slučaju pride tudi po delo na dom. Dop!se na ogl. odd Jutra nnd -Ele-gant«. -3724-2 Trgovski pomočnik mešane sfa-oke, mlaji« mo€ in vojaščine prost, išč« službo. Najrajši kot skladiščnik ali vodja podružnice. Kavcija na razpolago. Prost. 16 novembra. Cenj ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Ve6ten in kavcije zmožen«. 2M17-2 Kuharica videno vseh h Snih de?, išče službo. Govori tadi nemško, ponudbe na po-dninžico Jutra Jesenice pod »Zanesljiva«. 23610-8 Strojnik z večletno prakso, mehanik :ii stmgar, ieli primerno zaposlenje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jatra iifro • Strojnik«. Trgovski pomočnik mešane stroke, Tač^irk. želi premenh; mesto na deželo. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvega novembra«. 23748-2 Kuharica i dohrimi spri-fevsli a gospodinjsko vse*tra.nsko i«-ob-^ižena. *če službe pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša moč«. 339:16-2 Mlad trgovski pomočnik mešane stroke, išfe -xe*ta »itrti1!-. Ore i »"«-<• bre»-plafno. Cenj. ponudbe na naslov: Rado Viher. Šentjanž-Velenje. 20676-2 službo « t. TT r zmožen tudi Starejsa gospodinja bo jša Išče službe. Vajena J-e vsega gospodinj -tva kakor tudi šivanja, gre tudi k stari go6pej ali gospodu. — Ponudbe na ogl. odd. Ju'ra pod »Varčna ln zanesljl\-a«l 23876-3 Natakarica _ . . . - n pridna, poštena. tHn pri- Brivski pomoenut • ^pijh-, m *el' stalno »hižbo Nastopi c:jo iS^e službo za takoj, lahko takoi al rw lo^nvo Ponu.Mie n:i (mdnižn r" -Tu ru Rudi Košir. Vid pri tra v Mar boru pod Šifro Stični, Dolenjsko. | »Na boljšo gostano«. 33700-3 1 2367« Občinski tajnik mlad, vešč vseh pisarniških poslov in potni š tva, i£6e primernega zapoeknja. Naslov v vseh poslovalnicah Jatra. 23679-2 Perfektna kuharica pvovrstna. teli namestitve » hotelu ali boljši restavraciji. Cenj. dopise na podružnico Jutra v Celju pod i.-revzamen a« dom. Na slov pustiti v ogl. odd. Jotrm 29420-3 Gospodična 7. ftbitur. tečajem z znanjem tujih jezikov, slov. in nem-Ske stenografije išče primerne skžbe. Pomudhe na opl odd. Jutra pod »Veetna« 83789-2 Dobra kuharica vešča tudi srbske kuhe :lč> mesto. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Kuharic: 282«. 8379«-: Hišni upravitelj z večletno prakso ž-i svoje dosedanje mesr premenltl. Naslov v vseh poelova nlcah Jutra. 24007 2 Prodajalka mlajfa i« okolice Marihors. izvežbana v vseh panosa*' treov'ne. žel; premenit: «to kairnrkol . voljna pfmi gnt: pri e»>»podinjs»''U Na »lov t vseh posl. Jntn. 83872-2 Brivski pomočnik zanesljiv in dober bublštu-ier. 1 večletno prakso in znanjem nemščine, želi pre-menitl mesto. Nastopi takoj. — Albin Blzilj, Vseh svetnikov S, Ptuj. 99617-8 Gospodična z il letom trg. šole. iše« službo. Gre tudij k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Juti« pod »Začetnica«. 23028-2 Avtogenični varilec išče takoj zaposlitve. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »St. 8«. 2S508h2 Vzgojiteljica z znanjem nemščine. i??e službo v boljši družini. Naslov v vseh. posl. Jutra. 33S0O-2 Gospodična z 2!*tno prakso v bolniški službi, išče zaposlitve. Gre v sanatorij alt k zdr-vvni ku. Ponudbe na ogl. odd. Jotr» pod »Instrumentarka« 33629-2 Šivilja pletenin izurjena, išče mesta. N. Kreutz, Ormož. 88609-2 Knjigovodja koreepondent, perfekten v slovenščini, nemščini, Italijanščini ln deloma francoščini. Išče sapo slltve 6ez dan. Cenj. do-plfe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodja - ko-rerpondenu. 24003-2 Zaslužek Patentirani predmet prodam za Slovenijo. Ponudbe na o«rl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. 28731-8 Poverjenik potreben v vt-akem okraju. Lep zaslužek; javite naslov »Schmolka«. ogl. zavodu Novi Sad. Šifrirajte: »Marku prilažom«. 23921-3 Potniki Beseda 1 Din. lavek 8 Din u šifro sli dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dii Zastopstvo solidne tvrdke iščemo za Zagreb in Hrvatsko. Imamo odprt lokal za skladišče. Inkontinuo obiskujemo stranke z avtom. Ostalo po dogovoru. Cenj. ponudbe na »Herkulee«, Zagreh, Dalmatinska lil. 2E&5-6 Sposobne zastopnike za Kranj, Jeseaice. Kranjsko goro in več drugih krajev, ičče pod selo ugodnimi pogoji dobro uvedena zavarovalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Spo«<3>efi zastopnik I«. 23680-5 Krajevnega agenta mokarske stroke, dobro uvedenega v Ljubljani in okolici, iščem z» takoj. — Ponudbe na »gl. odd. Jutra pot »Potnik«. 23819-8 Sposobnega zastopnika z dobrimi referencami, za tehnične, elektro- ln radio-tehnične novosti in dobre potentne šlagerje. Iščemo za Ljubljano. Velik zaslužek. Fiksen prispevek in komisijonalno skladišče — \RTOS. Zagreb. Ilica 31. 23543-5 Mlad trgovec Mtovozaf. želi zastopstvo boljših tvrdk. Cenj. ponudbe •1 podružnico Jutra v Celju >1 »n.-?kr »Kavcija v go tovlni«. 33930-5 KLIŠEJE ENO IN VEČBARVNE SV.PET RA NASIP ST. 23 V POJEM KVALITETE IN ODLIČNOSTI SVJETSKA MARKA ENGLESKIH TKANINA ZAGREB • PREOBRA2ENSKA.6 Edina angleška tvrdka, Id ima na zalogi tudi izključno samo angleške tkanine ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO ŠTEFAN ŠLIBAR LJUBLJANA, RESUEVA l"L*. 8. (Ca;ena (šle) Beseda 1 Din, lavek - Din u šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Reven pošten fant rt fteii ufclti kuharske obrti. Natiov v vseh poslovalnicah Jutra. 23798-44 Šiviljstva se ieli izučiti v dobri blft s hrano iii stanovanjem Štefka Likovnik pošta Preval je. 23606-M Učenko in učenca ■prejmem takoj. Itokorel Joie, Mirje 4, čevljarstvo. 33848-M Učenca r» pridnega, sprejmem za brivsko obrt. Frank Ivan. Zeljanska uL 11, Llubljana. Kolezlja. 23837-44 Fant 17 let star. zdrav, močan. pošten ln veee ega enačaja z 2 raz. srednje šole ln 1-letno trgovsko šolo e« želi učiti v veletrgovini z mefea-nlm begom v me*tu al na d-ežell. Cenjene ponudbe poslati na ogL odd. Jutra pod »Podjeten vajenec«. 23881-44 Vajenko in vajenca, sprejme trgovina in delavnica s čevlji. — Triumf. Kolodvorska 11. 2344 Učenko sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Tome. Moravče. 23810-41 Vajenca za kavarno sprejmem takoj. Kavama PreSeren. 23809-44 INSERIRAJ V „JUTRU"! PoUk Beseda 1 Din, davek S Din za fciiro ali dajanje naslova 5 Dia. NajmanjS (Meek 13 DUL Nemško konver- sacijo hi pouk nudi Izobražena gospa. Skupaj 2 osebi Din 14, za uro, Kongresni trg 13/IL 23268-4 Italijanščina gramatika, trg. korespondenca. literatura, konver«*-cija, se poučuje: Mirje 15, prti. (takoj za rimskim zl-dom). Tam tudi nemščina. 23809-4 Visokošolka instruira vee predmeU nitje gimnazije. Honorar nizek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uapeh 12«. 89500-1 Nemščino in latinščino lnstruiram, uro po S Din. Jegfcčeva 10, pri hjfai«L Citre poučuje Eurit Meegolits, Jurči6ev trg 2/IL Klavirski pouk po ngodni oeni. Sv. Petra nasip 411. 33746-4 Nemška stenografija Vpte v tečaj 5. okrobra ob Vs7 zvečer v Dekrt-6 ki meščanski šoli prt Sv. Jakobu. 23785-4 Višjegolec bi instniina! nižje*olca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dspeh«. Tečaj iz opisne geometrije za tehnike ln gimnazij ce ofvarjam 10. t. m. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tečaj«. 2389" r Angleščino topežtto poučujem Bačetntke (pocsameznike, skupine). A. P. Jurčičev trg 2/IH. 33935-4 Akademičarka Haje poceni instrukcije aa Biijo gimnazijo. Pipravlja ta malo maturo. Naslov t vseh posl. Jutra. 28779-4 Prodam Beceda X Din, lavek .. Din m iifro aH dajanje oaslovs B Dia. NajmanjS tnesek 17 Din. Bazni električni motorji in dinami S* istosmemi tok, 110 V, naprodaj. Pismen« nouud-be na ogl. odd. Jutra pod »5t. 382«. 23456-6 Gašen0 apno eta.ro, prodam za polovično ceno. Beljaška ulica, na Btivbi. Sp. 3: ška. 23518-6 Oroslav Dolenec (Ljubljana. Wolfova nI. št. BO zopet kupuje vosek in »ed ter prodaja sveče vseb Titt in slaščice. 918 Stara okna ijobro ohranjena, naprodaj. B kom. 2 delna, 8 krilna, Ba ven in noter v svetlobi aooai-V, 2 kom. 4 delna, ac krilna na ven in noter, v svetlobi 180/315; 1 kom. 3 delno, 12 krilno na ven in noter, v svetlobi 180/215. Is: o tam naprodaj nekaj ■vrat rajnih dimenzij. Informacije: Frančiškanska ulica 4. 23823-6 Železno peč »istem Balkan teir rasne prodajalne mize, prcdeim. C. J. Ha.rn.inn, Ljubljana, Mestni trg 8. 20813-6 Električen lestenec (Luster) radi selitve u-godno prodam. Nai-.lov: Prijatelj. Ljubljana, — Da matinova l/I. 23760 6 Lutzovo peč »koraj novo, belo emajli-lano. prodam. Poljanska BSH, levo. 23670-6 Trgovci! tV lastnem interesu zahtevajte brezplačno naš najnovejši ilustrirani katalog s pri'ko 1000 šlagerji. zlasti žepne in biciklistične svetilke, elektro- in radloteh-ni-čne predmete. Nudimo donosen zaslužek. ARTOS, Zagreb, Ilica 21. Iščemo sastopnike. 23514-6 Sadno drevje in trte la material po normal nem sortimemtu za Dti-avs-ko banovino. Zabavajte otnlk. Drevesnica Kmetijske družbe. Ljubljana, Novi trg. 3. 23749 6 Plinski štedilnik pc>ceni prodam. Resljeva 13 EE. nadstr., levo. 23774-6 "Vodna turbina It 20 n padca in 75 1 vode 8e nerabljena, poceni napro-dai. Naslov v vseh posl. Jutra. 23706-6 Vrtne ograje poljubne oblike, železo, cement, sedaj najugodnejši ias. ceno in hitro pri stavb, podjetju Rudolf Terčelj, pri novi cerkvi, Šiška. 23698-6 Kopalno peč laevo, s pločevinasto banjo, nrodam. Vošnjakova ul. 6. 33857-6 Motorni čoln Bgodno prodam. čo'n ee lahko ogleda v Ljubljanici pri Pižmoht v Za-Jogu. 23867-6 Gramofon, plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasber-ger dobite po razprodaj nib cenah v Da'ma*ino-vi ul. 10. nasproti ho teia Štrukelj. 23883-8 Lep velik štedilnik E balovnim kot om v dobrun i-tanju. prodam. Vprašati pri vratarju. Knafljeva ul. 5. 23891 6 Pohištvo Beseda 1 Din, lavek S Din ta Šifro al: la)»njf naslova Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. Na obroke ln branila« knjižice POHIŠTVO Največja Izbera vsakovrstnega pohištva, sobnih ia kuhinjskih oprav. Jperane spalnice, orehova korenina . . • 5000 šperane spalnice plesk. 1600 >mare postelje kuhinj. oprave . . • kuhinj, kredence • • kuhinj, miie • • ♦ • kuhinj, stoli . • • >troške postelje . < • ►iroški vložki . . • ntroški madraci • • malracl . • * • (ičm vložki . • • • »ostilniški stoli . < • laboj za premog • • zaboj sa smeti ... Izvršujemo pohištvena $50 85f 120 50 825 60 130 22" 80 32 80 50 In ■stavbena lela po načrtu Sprejemamo vsa popravila po konkurenčni ceai. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva cesta 6. 23S04J2 Jedilnico in spalnico za eno osebo prodam. Poljska pot 31. Moste. £3758-12 Pozor mizarji! V zamenjavo za novo pohištvo dajcim dobro ohranjeno motorno kolo Ariel 500 cm solo ali s prikolico. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Solidno delo«. 23835 12 Gostilniško kredenco kuhinjsko kredenco, karni-se, stelaže, zimski plašč za moškega, svetilke in slike, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23519-13 Sobna oprava za eno oe> bo poceni naprodaj. Strellška 32. 23988-23 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio Orion« 4 cevni, skoraj nov poceni naprodaj. Deteljeva ul. 24. Moste poleg Kemične tovarne. 237118-9 beseda 1 Din, lavek S Din ca šifro ah dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši anesek 17 Din. Foksteriera resasta. prima staršev, 6 ln 2 meseca stara, prodam. — Vprašati: Pirch, Maribor, Aleksandrova ŽL 23533-27 Nemške doge čifte pasme. 3 mereče stare prodam. Pobližje informacij e: Suboiica. poštam-ki pretinac 134.« 23738 27 Ilirski ovčarji stari 3 mesece, lepi, odličnega porekla- zelo u-godno naprodaj. Možina Zg. Šiška 224. 23900 27 Psico bernhardinko 4 staro, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23868-27 Mladega volčjaka izredno lepega, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 23601-27 Glasbila Beseda 1 Din, davuk 3 Din šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klarinete A. B- C. za orkester (Kohlert) B. Bs. visoki malo rabljene in Harmoniko kombinirano 3 vnete, dlatonična četrta pogoni skoro novo z celu-lojdom izdelano prodam Flis Jože, Domžale. Ta borska 20. 23833-26 Kratek klavir »Ste!zhamer«, dobro o-hranjen, prodam. Naslov v vseh pOBlovalni-cah Jutra. 23927-26 A in B klarinet skoraj nova, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23946-2»' Pianino dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabljen«. 24008-26 bbezplaten »ouk v 1sran3u i Prodam radio malo rabljen 7 + 1 cevni, up r. Pripraven za go-s ilno ali siično. ker vsebuje dinamo za pogon p ošč, ter fhrambo za plošče. Informacije dobite pri Radio Doberlet. na Kongresnem trgu. 24014-9 Avto* mat o rfeseda 1 Din. lavek 8 Din 'a Šifro ali lajanje naslova i Din. NejmaojSi aneeek 17 Din. Bencinski motor močan, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100 HP«. 23425-10 Ford - Baby rabljen, išče S. Kunstek, Cakovec. 23534-10 Chevrolet limuzina tipe 30, vožena manj od 50.000 km, izvrstno ohranjena, vsled selitve ugodno naprodaj. Na.slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2-366.1-10 Lokomobilo ali parni kotel, 25 do 30 kv. m, 6 atm., ku-pkn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokom«bila«. 23002-10 Motor s prikolico AJS 500 ccm OHV, dobro ohranjen, dobre gume, elektr. lnč, po nizki ceni na.prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Din 4.900«. 23016-0.0 Za hranilno vlogo prodam motorno kodo Har- ley Davi.lso-n s prikolico maJo rabljeno. Ogledati pri Al. Planlnšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14T. 33974-10 ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEL*HER0L« W0RNICE 6LASB1L HAR180Rstl01 Pmblki beseda 1 Din. lavek 8 Dio is šifro ali lajaoje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Kislo zelje, repo in sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavljam — Homan, Ljubljana. Šv. Petra c. 81. tel. 35-39. 2S4-D3 Beseda 1 Din. davek 3 Din ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Namizna jabolka kanadke, kupuje vsako količino po najvišji ceni tvrdka ArtuT Nachbar, Radeče pri Zid. mostu. 23653-34 Naprodaj etelače za trgovino, izlož brič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. 23944-6 Kamin P^Tlofen) American heating dobro ohranjen, prodam. — Slfcrabčeva 5, blizu banovine. 33930-6 2 Jakopičeva in 1 Sirkov 0T;ginnl nanrodaj pri Klel-nu, Wol-fova ulica. 239:77-6 Zimski plašč tfobro ohranjen in črno pleeno obleko za vi tke j-lo postavo, poceni pro dam. Nasov v vseh po Blovalnicah Juira. 24017-6 2 motorja BSA 250 in 350 ccm OHV, prodam. Malo vožena, v dobrem stanju, z električno razsvetljavo. Vrhove. Poljanska e. 46. 2994'!-!0 Plinski štedilnik tnalo rabljen naprodaj po ttgodni ceni. Stari tr? o/j. 23578-6 Superbalon kolega General Jumbo. rabljena za FORD ueod no proda Lovše Tvr?eva 35 24010 6 n Kožuhovino Tseh vrst, najugodneje kupite in Vam strnknvno ia-fiela Josip I>olenc, — Ljubljana, Sv. Petra c. 19. Telefon 22-62. 333-30 Ford limuzino. 4 cilindersko brezhibno ohranjeno. OPEL 2 sedežni kabrlo-let, v dobrem stanju in več drugih rab jenih vozov ugodno proda za-stopsvo DSW Lovše. Tyr-ševa 35. 24009-10 Kupim Besed* 1 Dia, lavek 8 Din ta šifro aH dajanje oaalora Dio. Najmanjši ise*ek 17 Dia. Steklene balone ca 70 1 vsebine, kupim. — Ponudb« na tovarno Set«. Tacen. 33404-7 Manjšo blagajno želeano, stoječo, kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«. 23&41-7 ŽeleAn rolo stari, 2 mtr X 1.33 mtr, rabljen, kupim. Ponudbe na Krevsl Ivan, mrzar Mali Vrh, pošta Šmartno ob Pa-ki, Savinj. dolina. Istotam naprodaj krasna nova jedilnica iz hrastovega lesa za 3000 Din. 23608-7 Damski plašč dežnik, deški »Hubertu®«, kupim. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 33406-7 Stare moške obleke čevlje, perilo in posteljnino kupim. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljnbljaaa Gallusovo nabrežje 29. 33736-7 Železno peč štedilnik in gašperček, kupim. Ponudbe pod »Plačam« na ogl odd. Jn*xa. 3S6S7-7 Železni podstavek manjše stružnice, brusa ali podobnega, dolžina 60 do 100 cm. 2 akumulatorja po 6 voltov, volt-meter, ampermeter ln majhen vrtalni stroj na pogon kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na ogL odd. Jutra. 23846-7 Športni čoln dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čoln«. 23912-7 Kopalno banjo dobro ohranjeno ln peč na drva, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Emaj-Iirana«. 23890-7 Tricikl otroški, dobro ohranjen, kupim. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 23666-7 ragocenosti S Beseda 1 Din. davik 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Dia. Vsakovrstno zlato ;upnj« po aajvISJib eenab CERNE - juvelir Dnbllaoa. Wolfova ulica 1 Zlato kupujem po iviSanih ee nah. F. Čuden, Prešernova al. L 220-86 Beseda 1 Din. davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. Poravnave plačanja dolgov oosredovanja kreditov Id gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala 'tndi hranilnih vlog). zaščitne reditve. davčn« napovedi. knjigo vodstvene revizije, bilance in vse dmge trgovsko gospodarske posle '»vede In Izvedeniška mnenja oddaja iconeesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra 'Rimska cesta', St 7. fZa pismena pojasnila tnamke.' 22569-16 Kolesa •lamska jn moška, zaradi končane se-zije naprodaj ;>o neverjetno znižanih cenah. NOVA TRGOVINA. Tyrševa 36. 23445-11 Plašč perzijanec krasen, poceni naprodaj. Naslov v wh poslovalnicah Jutra. 23922-12 Damski plašč Bizam. naprodaj za polovično ceno. Naslov v ve»-h poslovalnicah Ju tra. 23794-12 Svetel krznen plašč fruska ugodno napro- daj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 23822-1J Beseda 1 Din, davek 1 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroji dobro ohranjeni in generalno popravljeni za čev ljarje in sedlarje naprodaj. Prodamo tudi dobro ohranjena kopita za moške, damske in otroške čevlje v vseh oblikah. Anton Štefe Stanj. 23071-29 Šivalni stroj nemški fabrikat, pogrezljiv, z okroglim čolničkom, kateri tudi štika. poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tjrševa 86. 23446-29 Bencin motor dobro ohranjen 8—'10 HP, kupim. Naslov v v&eh po-slovaJnicah Jutra. 23314-29 Pletilni stroj Vederman št. 8, 40, cm dobro ohranjen prodam sa Din 600. Nasov v vseh poslovalnicah Jutra. 23803 29 Hranilne vloge knpite ali prodafte oajbolje potom moje pisarne. Rudolf Zore L]nbl]ana Gledališka 12. Telefon 38-10. 23462-1« Knjižico Kmeteke posojilnice — do 50.000, ktipim. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 50.000«. 23614-16 Pletilni stroj Pop. 8/80 brezhiben prodam. Domžale, Stobovska c. 4. 23726-29 Vrtalni stroj za železo, majhen, rabljen, dimenzija svedra do l<"im'm, kupimo. Naslov v vseh po-slnva rka-h Jutra. 23364-26 Pletilni stroj štv. 8—60 Pop. prodam. Černetova 40. Sp. Šiška. 33747-29 Gospodinje! Malo rabljene šivalne stroje »Singer«, »Pfaff« in dmsre. k- od srova.r jajo novim. a so zato polovico cenejši, dobite edino pri »PK0MET« (nasproti- kri ■ nske oerkve). 29686-20 I>va pletilna stroja »Popp« 8/80 ln 10/30 naprodaj. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 23887-23 Bančno kom. zavo< Maribor. Aleksandrova 40, izvršuje oajbolje nakup ln prodaj« HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. — Za odgovor Din 8 znamk. 240-16 Hranilne vloge in vrednostne papirje Vam vnovčim najbolje takol v gotovini. Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telefon 35-10. 214-16 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja, da iemlje do oreklica v račun zop-t HRANILNE KNJ12ICE Mestne hranilnice in Ljud tke oosojilnire. 149-16 Ureditev dolgov potom sodnih 1n izvensodnih poravnav Nasveti » konkurznlh zadevah In vseb drueib trgov sko obrtnih ooslih Stro kovne knjigovodske revizije sestava is »probaclja bilanc Preskrbe kreditov, nasveti glede hranilnih vloc In plasiranje Istih. — V* posli kmečke zaščite. Edina fconcesionlrana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka nI. 7. Telefon 38-18. 21-16 Knjižico Lludske posojilnice Ljub ljanske. z vlogo 15.000.-, prodam najvišjemu po nudniku. Ponudbe na ogl odd. Juta pod »Najvišji«. 23764 16 Gospa Trosi nujno posojilo 1000,->ln na pokojnino [>roti mesečnemu odplačilu po dogovoru. Pi«mene ponudbe na ogl. !>dd. Jutra pod Upokojenka«. 23717-16 Dama išče podjetju gospoda, gotovine ln prijateljstva. Dopis« na ogl. odd. Jutra pod »Vellkopotez-nost«. 23830-16 Din 100.000 hipoteč. posojila na prvo mesto. :8če dobro vpeljano podjetje. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod •Sedemkratno kritje«. 33558-16 Kmečko zaščito vse posle. Informacije, obračune ln revizije za upnike in dožnike znižbo dolgov Vam strokovno zadovo ljlvo uredi Komercljal-na pisarna Lojze Za.lc Ljubljana. Gledališka ul. 7. (Za odgovor priložite znamke Din 5.—) 23871-16 Čevljarsko delavnico dobro vpeljano, prodam. Prevzeti se mora tudi stanovanje z inventarjem aH brez. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center Ljubljane«. 23766-10 Delavnico na dvoriSfu. Mestni trg, približno 4x8.50 oddam ta 1. november solidnemu obrtniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M:ma io čista obrt«, 33738-10 Brivnico na prometnem kraju, najrajši v Ljubljani, kupim takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23680-ilG Trgovina t mešanim blagom, dobro-idoča, precej razširi jiva, na najprometnejfem proeto-ru v Maribiru. je tak-.j 15 prodaj. Potreben kapital 30—10.000 D;n. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Ugodno«. 29673-19 Ugodna naložba kapital«. v čezmilijonsko dobro donosno hišo. se nndi interesentu, ki razpolaga z gotovino. Pristave« Franjo, Ljubljana. Erjavčeva c. 4a. 23051-16 Knjižico 50.000 ln 70.100, prodam najugodnejSemn ponudniku. Ponudbe pod šifro »Ljubljanska mestna« na ogl. odd. Jutra. 2»33-16 V najem Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj® tnesek 17 Din. Trgovino stranskimi prostori v Slov. Bistrici oddam v najem s 1. novembrom. Trgovina ima šest izložb ter popolno opremo. Doslej se je v teh prostorih nahajala že 35 let dobro uvedena trgovina a pisalnim: ln šolskimi potrebščinami, galanterijo, knjigami, igračami in drobnino. Vprašati pri Roti Pitschel. Slov. Bistrica, Kolodvorska nlica 165. L nadstropje. -2934-17 Mlekarno dam v najem na prometnem kraju zaradi družinskih razmer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23863-17 Gostilno v Ljubljani dam v najem ali račun, najbolj ugodno bi bilo za mesarijo, toeT je lokal v to a vrh o pripravljen. Pism& ne ponudbe pod šifro: »Gostilna ln mesarija« na ogl, odd. Jutra. 23926-17 Gostilno vzamem v najem aH na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna«. 23896 17 Lokal v prometnem centru oddam proti primerni od kupnini. Reflektant naj navede naslov ln stroko pod »Redka prilika 88« na ogl. odd. Jutra. 23888-19 Mesarski lokal opremljen, oddam takoj v najem. Rožna dolina, cesta 6, št. 4. 23838 19 Lokal trudi dva prostora, event. z Izložbo. Iščem v centru mefa. Ponudbe pod »Stalin najemnik« na ogl. odd. Jutra. 23845-18 Delavnico za mimo obrt. po motnosti s stanovanjem, iščem. Ponudbe pod »Delavnica« na ogl. odd. Jutra. 23*7-19 Moderen lokal na prometni cesti, oddam 1. novombra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23952-19 Mesarijo dobro ldočo, zelo upe-ljano v centru mesta, oddam. Gabrenja Ivan. Florijanska 40. 23992-19 Vežo na prometni točki ig?«m ta prodajo. Naslov v vseh posl. Jutra 23773-19 Lokal takoj oddam. Stanlčeva 6, Bežigrad. 24005-19 Gostilno oddam takoj v najem g06p<*J a'l gospodični, ki Ima koncesijo ln gotovino, radi smrl svoje žene. Josip Pou'a. Novo mi sto Glavni trg. 23924-19 Lokafii Beseda 1 Din. davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Lokal oddam v sredini meata. Naslov v vseh posl. Jutra. 2S759-19 Lepe prostore za tiho obrt ali industrijo, z vpeljano elektriko za razsvetljavo in pogon, plinom in vodo, v mestu, — ugodno oddam, skupno ali posamezno. Vprašati Jenko, Karlovška 2. 23626-19 Veliko delavnico croblto pripravno za mizarstvo, oddam za november na Celovški c. št. 78. — Povprašati pri hišnici. 23802-19 Trgovski lokal urejen za trgovino, z mešanim blagom, trafiko, deli-kateeo. priključen bufet, klet. skladišča, stanovanje v hiši, prvovrsten prostor v centru mesta v provinci, ugodno oddam v najem. — Vprašati pod «193« na ogl. odd. Jutra. 33070-19 Lokal za trafiko ali obrt oddam v centru. Nasiov v vseh posl. Jutra. 33762-19 Beseda 1 Din, davek 8 Din za Šifro al! lajanje naslova 5 Din. Najmanjii tnesek 17 »ia. Rentabilno hišo po možnosti v sredini Ljubljane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilna hiša«. 33603-20 Različne hiše, vile s hipotekami, event. tudi za same vlotn« knjižice imam ugodno naprodaj. — Prietavec Franjo, Ljubljana. Erjavčeva e. 4a. Nasproti dram. gledališča. 123-20 TLafSoŠAe ocuvaži wi&cuywi rout NEPREM0ČIJM HUBERTUS Parcelo za ceno 50 000 do 70.000 kupim, delno prevzamem dolg. Točne navedbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela LJubljana, predmestje«. 23806 20 Veliko zemljišče sedaj lep travnik, krasna lega na periferij: mesta telo poceni naprodaj. — Sprejme se eventuelno tudi knjižice. Naslov v vseh posl. Jutra. 23729-30 Dve lepi stavbeni parceli poleg prometne Banovimke ceste ena blizu Hriberniko-ve tovarne Vižmarje ugodno naprodaj. Zglasiti se je prj Strah D. M. Polje. £>713-20 Parcela naprodaj 800 k v. m ob Smartln-skl cesti. Poizve se Jar-6e 24. pri Ljubljani. 23827-20 Zakupnika iščemo za svojo posestvo v izmeri ca. 70 oralov v okolici Celja. Pismene ponndbe na ravnateljstvo Celjske posojilnice, Celje. 337 zemljišča, naprodaj za Din 35.000 nad Trbovljami. Naalov v vseli poslovalnicah Jutra. 28930-20 Stavbno zemljišče veliko, pti celjski m^tni meji, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod mačko »Lava«. 23965-3» Trgovsko hišo center Ljubljane, ugodno prodam. Pristavec Franjo, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. 23940-30 Lepo vilo novo. velik vrt. bazen, itd. prodam. Pristavec Franjo, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. 23950-20 4stanovanjsko hišo prodam v bližini sredine mesta. Solnčna lega, pripravna tudi za kakšno obrt. Ponudbe pod »Solnčna lega« na ogl. odd. Jutra. 23621-30 Hišo t gospodarskim poslopjem, vrtom sadonosoikom jn stavbeno parcelo, prodam. Plačilni pogoji ugodni. I>«no6 če-z 10.0^0 Din letno. Studenci, Sokolska 42 pri Mariboru. 23068-90 Ugodna prilika! Prodam v bližini Ljubljane strojno opekarno z vsemi stroji, z novo enonadstropno, vilo tn 10 ha rodovitne zeml;e. vse poleg kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23570-20 Enonadstropno hišo ki nosi 1W« obresti, prodam za ceno i«o.onn D:n. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33598-30 Krasno posestvo v mestu Kočevju, velika hiSa. pripravna za hotel, tovarno itd., gospodarska poslopja, sadovnjaki, njive, travniki, gozdovi v izmeri IS jobov, zaradi družinsk h prilik ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Posestvo«. 23554-20 Pritlična hiša ts&oj ugodno naprodaj. !£•* seskega ul. 8, Maribor. 22073-3». „posar realitet. pisarna, dr. f o. t. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/IL proda: VILO, novozidano, dvodružinsko, 1£00 kv. m vrta, garaža, Sv. Krištof, Din 3G0.1W0. Hipoteka ;60.<n 160.000. Hipoteka 72.000. GOSTILNO, vpeljano, 5 stanovanj, 800 kv. m vrta, balinišče, dobra točka Ljubljane, Din 326.000 HISO, gostilniški lokal, dve stanovanji, center, Din 260.000, hipoteka 80.000. PAVILJON za braojerijo, zidan, dva prostora, Moste, Din 7.000. STAVBISCE 812 kv. m, Šiška, po Din 160. STAVBISCE 1310 kv. m Stožlco po Din 40. STAVBISCE 600 kv. m poljansko predmestje po Din 60. STAVBISCE 9'tn kv. m Mirje po Din 130. STAVBISCE 986 kv. m Mirje po Din 350, STAVBISCE 1260 kv. m Mirje po D5n 86. GOZDNA PARCELA, 6 in pol orala, St. Vid, za Din 26.000 za hranilne knjižice. 23884^20 Stavbne parcele v Domžalah, v neposredrf bližini koiodvora, ugodno naprodaj. Poizve se v občinski pisarili v Dt aii pozneje za me-eeano 1.100 Din v Da I mate o vi ulici št. 5. Povpra-ža l lstotam v I. nad-st-opju. 23301 21 Enosob. stanovanje lepo, parketira.no, visoko pritlično cddara 1. novembra v Pr^ernovi ul. it. Zelena jama. 2.7-3-31 Dvosob. stanovanje l kabinetom. obsegajoče vse I nad. oddam z novembrom, Kettejeva 3 r',T!i mrn: stranki. Haelov v vseli posl. Jutra. Enosob. stanovanje oddam boljši družin; brez otrok za november Naslov v vseh posl. Jutra. 23754-21 Dvosob. stanovanje s kopVnlco. kabinetom in ostalim komfortom. oddam s 1. nov. nibrom v J-senkovi ul. št. 4 (pri pivovarni Union). Informacije dnevno od 14 do 16. ure pri g. De kin Istot.am. " 23332-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, sobo za riužkinjo. oddam za november. Vprašati Ger- bičeva 3. 23889 21 2-sobno stanovanje p pritiklinami oddam s 1. novembrom. Sv. Pe-ra ces'a 53/L 23911-21 i .,. 5-sobno stanovanje oddam 1. novembra v vili, neposr>dna b'ižina Vrtače. 'Osta v Rožno dolino 14. 23907-21 Dvosob. stanovanje oddam za november. Dravska 16, poleg nove šole. 2394.2-211 Dvosob. stanovanje >.-r>r>.i 1 n->a, kabinet, z vsem komfortom, oddam v vili za november. Costova 9. 23010-31 3-sobno stanovanje solnčno, z vsem komfortom. ntralno kurjavo, odd :n p-:t:kl:n cdd.tm 1. novembra. Rožna dolina e. V./31. SCV^i--'. Trisob. stanovanje parket, vodovod elektrika balkon, s pr't:Vlinami, oddam 1. novembra. Kolez j-Eka ul. 21. Trnovo. 23 105-3! Dvosob. stanovanje komfortno oddam ra h!v3. V^t. Ilirije. Jesenkova S. Zor. 2-3692-31 Jinosob. stanovanje podpri ti i čno. oddam za me-fc november. Rnltrarska ol. ?t. 31. 23070-31 s—3 sobno stanovanje oddam. Ker)1 Alojzija. Cer-n»tova ul. 3!. Enosob. stanovanje «ldam za november in dvo- sobno s pritiklinami za 13. okt« bnr. predovičeve 9/1. 2390.5-31 Stanovanje ivosobno aii enosobno, s ruhirio in pritiklinami,_ od-l .m za 1. novtipber. Kam-rka ul. 22, Sp: Šiška. 23057-31 Trisobno stanovanje s k spalnico, v pritličju vile na Opckarek; cesti, od-)am :. novembra. Poizvedbe- Gradb. pisarna, Rimska cesta 2/1. 23044-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. novembra stranki brez otrok v novi vili. — Dravi je 171, pri tramvajski postaji. S32K>-3t Dvosob. stanovanje kopalnica ,rtt oddam xa 1. november za Din 700.- T«r-stenjakova ul. 7. Bežigrad. 23772-31 Dvosob. stanovanje lepo, kopalnica oddam. Naslov t vseh posl. Jutra. 837 »2-21 Dve sobi neopreimljeni, parketirani s posebnimi vhoAi oddam na Karlovški cesti posamezno ali skupno. Poizve »e pri Dolarju. Gorupova ul. 3/1. 23797 21 3-sobno stanovanje sončna lega, ob novi III. državni realni gimnaziji oddam z novembrom. Robbova 25. 23999 21 Dvoje štirisobnih stanovanj komfortnih, cente-r, u-godno oddam za november. Nai-iov v vseh poslovalnicah Ju'ra. 23998-21 Beseda 1 Dm. lavek 3 Dir za šifro »lt dajanje naslova 5 Din. NajmanjM i»wk 17 Din. Enosob. stanovanje s kuhinjo, fn veem: pritiklinami v centru o-sredni bližini, ižče samostojna boljša mirna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Samostojna gospodična« 23o72-31a Zakonca brez otrok iščeta za t. november ali pozneje stanovanje, sobo s kabinetom ali « predsobo. Plača do 400.- tndi ia nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mirna stran-jcac 23-591-31a Stanovanje v Ljubljani, dve sobi ln pritikline. iščeta boljša zakonca v mirnem delu mesta za 1. november. Najemnina mora biti zmerna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost in točnost«. 2304.1-31a Stanovanje dveh sob » pritiklinami, r Ljubljani, išče za i. november mirna, boljša stranka dveh oseb. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd Jutra pod šifro »Brez otrok« 23610 21a Dvosob. stanovanje čisto in solnčno, išče v mestu, za november, mlad poročni par. Ponudbe > navedbo najemnine, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center mesta«. 23818-31 a Trisob. stanovanje iščem v bližini Banske uprave in smi-ri Kožne doli-. Ponudbe na ogl. odd. hitra pod »I. novembe-r«. 237 32-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom, išče manjša družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli točen plačnik«. 23761-31a Stanovanje 1—.3 sobno, iščem za 35-oktober pri sv. Krištofu, Šiški ali Taboru. Ponudbe s ceno pod »Stanovanje« na ogl. odd. Jutra. i3&55-aia Enosob. stanovanje v bližini nebotičnika, iščem. Ponudbe pod sMa ti in hči« na ogl. odd. Jutra. 23898-21a Dvosob. stanovanje iščeta dve gospodični za november. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So'nčno in lepo«. 24015-21a Stanovanje 1 ali 2-sobno. člfto. išče mirna s ranka 3 k d»-Javrik od 3—4 v Bel jaški ul. 31 (pri novj ?':-nski cerkvi). 33630-3! Enosob. stanovanje s prost-nrno kuhinjo :n vrtom, polici!' ", o ! i »n. Mil- f inskecr.i 61. Sla" n Crez pi-Of?^_23G32-31 Dvosob. stanovanje T vsem; pr-;tikl:r.iTn:, sfro-f o s^parirano. oddam t. novembra. Trža.-ka crsfa r/I. Stanovanje dvosobno, le-r-o. oddim. — Slechta, Aleševčeva 31- Štirisobno stanovanje solnčno, ra Bleiwei?ovi ce-f!i. moderno s pl:nom. o/e-bo kopalnice in prvovrstno domačo hrano, oddam. Skrab-fteva 5, blizu banovine. 239:58-23 Sostanovalca najrajši uradnika »11 vieo- košolc«, s prehrano v hiši, iščem v zelo lepo prostorno sobo v centru mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 33&33-2S Boljšega sostanovalca iSčera. iMt željo t vso oskrbo. Gr&ar, Cankarjevo nabrežje 18/1. __ 83932-23 Sobo z dvema posteljam«, oddam z vso oskrbo ali brez. Sv. Petra e. 43, desno. 23935-23 V lepo sobo sprejmem dva gg. visoko-šolca ali visokoJolki, z vso oskrbo ali brez. Cesta 29. oktobra (Rimska C.) 9, pritličje. desno, vrata 1. 33004-23 Za Din 350 mesečno oddam veliko, solnfno sobo s separiTanim vhodom, ki se lahko predeli za kuhinjo in sobo. Naslov v vseh po-slovalLicab Jutra. 83958-23 Eno ali tri sobe za pisarno, oddam. Droge-rija »Herme««, Miklo?:Čeva cesta 30. 836317-28 Lepo prazno sobo oddam solidni gospodični učiteljici ali pisarn, uradnici. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 83975-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 23977-23 Sobo popolnoma separira.no, polnt-no, oddam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 23978-23 Gospoda sprejmem na stanovanje h> hrano za Din 459 mesečno. Sv. Jakoba trg 5. 23931-33 Oddam sobo in kuhinjo VpraSati od 14. — 16. tire, Frankcupanska ul. 12. 24018-23 Opremljeno sobo oinčno ln zračno, e po-bnlm vhodom, v novi vili poieg tivol. gozda, oddam s 15. okt. Cesta na Rožnik 47. ' 24011-23 Opremljeno sobo poceni oddam za takoj ali pozneje. Zgornja ši-ška 205/1, pri gasilskem domu. 23930 23 Opremljeno sobo sredi mesta oddam. Poseben vhod. elektrika, parket. Prečna ul. 8. zraven menze in kopeli. 23923 23 2 starejša gospoda sprejme vdova v vso o skrbo aii brez. (Sprejmem tudi) 2 dijaka. Celovška 48. 23870-23 Dvema dijakoma oddam opremljeno sobo z vso oskrbo in hrano. Cena Din. Franketova 4, Bežigrad. 23903-32 mmm Beseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro aH dajanje naslova E Din. Najmanjši znesek 17 Din Separiran0 sobico s celo prehrano oddam. ?A-bert-ova ul. 30./I. 33154-23 Sobo lepo oddam s hrano ali brez 1 ali 2 gospodom v centru. Naslov v vseh posl. Jutra. 33076-33 Opremljeno sobo visoko pritličje, cent.t. se parirano. takoj oddam. — Tavčarjeva ulica 5. H. nad. Mod-ic. 23303-23 Sobo z 2 poito!jama. v centru mesta oddam tako] Din 300. Nas"ov v vseh poslovalnicah Jutra. 238-12 23 Sobo lepo opremljeno s souporabo kopainioe, oddam s ccio oskrbo po nizki ceni 2 osebam v centru. Naslov v vseh posiovainicah Ju'ra. 23839 23 Opremljeno sobo oddam 1 pJI 2 gospodo ma. Naslov v vseh po-slova nicah Jutra. 23899-23 Blizu banovine oddam ve'iko folčno, zračno, mirno in čedno. oprem'jeno sobo v nov) vili. uporaba kopa'nice in s posebnim vhodom, oddam sta,rtl in solMnl stranki. Nas'ov v vseh poslovalnicah Ju'r. park"-', n-idam. Sv. Petra c. 44. T. 23905 23 Mirno lepo sobo »ddam na KodoJjevem dve^ na akademikoma čisto po-eni. Naslov v T»eh posl. Jutra. 33775-23 Prazno sobo oinčno s souporabo kopal- lice, ev. z vso oskrbo od-lam v bližini sodišča. Na-lov v vseh posl. Jutra. 23800-23 Lepo sobo iddam v lepem centru solidni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 88815-63 Sobe išče Sobo ▼hod ■ Mopnitfia, »o*pora-ba kopalnica, event. tu oskrba v mirni rodbini, blizu banske uprav«. ii6« profesor trgovske akademij« ta 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profetor«. 86537-23» Sobo tolntM ln »ratno, > zajtrkom, ali vso oekrbo, — iJčem za akad^;k». Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Zračno«. 23631-20» Akademik Hče sobo 16. oktobra. Navedke ceno! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Tehnik«. 23815-23a Upokojenec i!fe »obo > ce+o oskrbo pri samostojni vdovi. Ponudl>e na ogl. odd. Jutra pod »Ne nobles*«. 23757-2«a Akademik išče takoj sobo s »oupo-rabo kopa!nlce, event. hrano; b lžina tehnike ali centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 61-Iro »Tivoli«. 23828 23a Sobico a Štedilnikom išče gospodična, a!l pa gre kot soeianovaika k »t ari go-apej. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod »Točna plačn cfc « 23882 23a Sobo mrHSo ln ruho, tečem. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 24016 23a Gospodična iSče lepo, prazno sobo z ali brte Štedilnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Celi dan od-sotna«. 24004-23a Fototehnika Ljubljana PreSernova ui. 9 Je u-vedla komisijsko prodajo — nakup ln zamenjavo vseh rabljenih loto potrebščin — aparatov ter 6llčnih predmetov. — Vsakega 15. v mesecu Izide priložnostna lista; (Zahtevajte). Precizna Izdelava vseh amaterskih dol. — Sveži rtmii 23997-37 Razno Sposoben trgovec z lOletno potniško prakso išče prvovrstno zastopstvo ali potniško mesto. Poseduje skladišča in more nuditi garancijo. Ponudbe pod šifro »Uvedene poslati na Publicitas d. d., Zagreb, I lica 9. Opremljeno sobo lepo. oddam boljši gospo-lični. Reber 7/1. »791-23 prijazno sobico oddam boljSl gol:dni oeebi Naslov r vseh po&l. Jutra. 23T793-33 Boljša družina 2 otrok, odda solnčno, opremljeno ali prazno sobo s posebnim vhodom in souporabo ko-painice. Narlov v vaeh poslovalnicah Jutra. 24002-23 Na Mirju takoj oddam lepo solnčno sobo — popolnoma separirano, biizu tehnike al banske uprava. Naslov v vseh posoval-nicah Jutra. 24001-23 ZIMA, ZIMA ... Ost. Mar. Tekst. tov. brez napak, prLtnobarv ni, »Paket Serija A« za mo&io, žensko, poru-, j no, namizno perilo ln r j lihe. »Paket Serija b-vst-bina 15 — 21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov. fianel za pljame in bar-hentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali dam ski kostum, poštnine prosto samo Din 121.— Dalje novi špeciani pa ket »Original Ko-mos D z vse bino 19 — 25 m najfinejših pljama fianel, modnih barhentov za obleke in bluze t>-r toplega mofckega in ženskega spodnjega perl'a. Ta paket Din 148. — vs>e poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. Naročite, dokler Je še zaloga pri Raz-pošiljalnlcl Kosmos, Maribor, Dvorakova c. St. 1. ■ziF- Dijaka višjih razredov lz boljše hiše sprejmem v prijelo sobico z vso oskrbo blizu bežigrajske gimnazije. Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra. 23996 23 Lepo sobo dvem oeebam. takoj oddam ali s 15 z vso oskrbo. Is to tam sprejmem sostanovalko za 100 Din. 2id. ulica 6. I. 23986-23 KttKKKKK Premog, drva, oglje nudi najugodneje Kacic Franja Celovška c. 67, Šiška, (poleg stare cerkve) ******* Zdraviliški in kopališki kompleks »Neptun" v Kamniku last Kopališke družbe, obstoječe iz pol dogotovljene dvonadstropne glavne zgradbe (preje »Kurhaus«), ene večje renovirane ln ene manjše vile, renoviranega zimskega in letnega kopališča, starega parka in drugih manjših zgradb, ter zemljišč (skupaj 18.000 m2), elektrika", se bo v kratkem PRODALO na dražbi pri najnižjem ponudku izpod Din 1,000.000.— po posameznih objektih, ev. skupno. Informacije daje lastnica Kopališka družba v Ljubljani, Beethovnova 14. ''I'_ Vsaka Deteda B D X, levek 3 Did, z» Šifro al' lajanj« naslova 5 Din najmanjši znesek SO Din »Amicns« dvignite piemo poštno ležeče. 23750-84 Mladenke tri kdo po njih hrepeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blondink«, Brinctka, Crno-laska« 33093-34 Breda Ponedeljek potujem tja. 23»«7-34 Dama ki M bila pripravljena pomagati mladeniču lz trenutne zadrege, proti jamstvu, naj pošlje ponudbo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kolike o bresti«. 23885 24 Mlajši drž. uradnik iSče resnega znanja t de- 'tleVm. vdovo ali ločenko, z nekaj premoženja. Ponudbe pod »Zenitev« na ogl. odd. Jutra. 23533-35 Gostilničar - posestnik poroSt gospodično, »rednj« starosti z nekaj kapitala. Dopi«e na ogl. odd. Jutra pod značko »Cista preteklost«. Ž3670-25 Želim poročiti boljšega goopoda od 50 let naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Varčna go-s.podinja 90«. 23771-25 nformacije Davčne pritožbe 7oiH?r pridobn:no, zgradn-rino, odplačevanje: Davčna poslovalnica, Ljubljana, — ^elenburgova 7/1. 23955-91 Naznanilo! Cenj. občinstvu narnanjnin. da odprem že vpeljano mesarijo, sedaj na novo T lastnem lokalu t Kopališki ul. 8 dne S. ». m. Vndim vsakovrstno prvovrstno meso in mesne Izdelke. Postrežba točna in solidna. — Se priporočam vsem cenj. odjemalcem. — Anton Sker-janc, mesar. R51? 3l Akademik G — Ziterschlager naj da svoj nasdor Zupane Karlu, Sevnici. «710-41 Šivilja Leopoldina Sternad, Žabjak 6/1., ee priporoča omj-damam. Ce'otna ob eka Din 40 — 50. boljše ln večerne Din 80 — 90. koetume. plaAč<- Din 100 — 125. Sprejemam wa-ka popravila. 23929 31 IVK 13 larvoilte poslati podrobneje podatke 6 pojasnili naravnost prizadetemu. Od Izterjane vsote zago'ov!Jena dobra provizija.—« 23858-31 Vojaške informacijo prošnje itd. Informaci.H"ki zavod, Ljubljana, 5elenb«r- gova 7/L 23956-81 Važno! Nujno! Lastnika predvojnih Au-atroogrskth obveznic (rent), prevzet« po naših davčnih oblasteh 1. 1923. naj javijo bvoJ« naslove na ogl. odd. Jutra pod »Obveznice« — Znamko priložiti. 23811-31 INSERIRAJ V „«JUTRU"! 311etna ločenka •» pohištvom ln perilom se želi poročiti z državnim uradnikom. Ločenci, vdovci z enim otro kom niso izključeni. — Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro — »Lepa zima 100». 23788-25 Vdovec 60-letnik v stalni službi poroči gospodično ali vdovo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Lepa jeeen«. 2^765-215 22-letno dekle išče moža, najraje državnega uslužbenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost 23«. 23627-35 Mladenič v državni <»'užbl s pravico pokojnine. pravoslavne vere. želi poročiti simpatično dekle lepe zunanjosti, čist< p-e tek osti. staro do 24 te. Been" ponudbe s fotografijo naj se pošlje na na ogl. odd. Jutra pod zna-ko 'Zdravo«. — TaJ nost zajamčena. 23350-25 Parketne deščice, trs tj e za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumen-luto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak i razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13 JOS. PUH, Ljubljana PERJE Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čUčeno In 60 ha no. Vzorci se poAlljajo brezplačno in frank o. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, t, 4 CENE PERJA ZELO ZN12AKE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO l Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma takoj. Korunova ul. 10. 23987 23 Sobico solnčno lepo. oddam takoj gospodični ali kaki visokošolki. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23984 23 Kupufte domače Mapo ! IZvrd&a ajdiga hin $aCoga pohiiivu in deCavnica 6« ie pie&eCiia $aeasno v Vegctto u£ieo 8 Priporoča se cenj. občinstvu* Sprejema osa d to stroko spadajoča naročila* •Vedosezfte poceni oddam odslej del svojega novega velikega skladišča porcelana. — Nekaj primerov: kavni servis kompleten za 6 oseb od Din 75,— viSje čajni servis > > » » » 85.— » mocca-servis > > > > 60.— » namizni servis » > » » » 240.— » Servisi tudi na ugodna mesečna odplačila! Za gostilničarje vse reči iz stekla in porcelana ! Jedilni pribori po neverjetnih cenah: 1 etui 24 delen, lepo izgotovljen od Din 160.—; 1 etui 24 delen, iz kromovega jekla, ki ne zarjavi, od Din 250.—. Poslužite se te prilike ln obiščite me! Sunete, £fuhtiana, +Mi(ctcšiceva e« 36 A. Poftzer: 10 Pot brez cilja Roman Zagonetno me je pogledala. »Morda mi je pa prav do tega, gospod Weindal. da vaš detektiv te ženske ne najde!« »Ne razumem vas!« sem zmeden vzkliknil. »Saj vendar ne morete želeti, da uropani zaklad ne bi prišel na beli dan?« »Ne, tega gotovo ne želim. Vendar — ali mora biti tisti, ki ga naode, prav ta Bolton?« Mar se je Milica Borgholmova podila za plačilom, ki je bilo obljubljeno odkri-telju zaklada? Ce prav je Slo za dokaj znatno vsoto, se vendar nisem mogel kar tako okleniti te misli. Nečakinji nmogokratnega milijonarja pač ni bilo treba, da bd odjedala poklicnemu detektivu zaslužek. Sicer pa — kdo ve? Konec koncev je šlo za velikansko vsoto 20.000 funtov! Morda se je pri tem oglašalo tudi nekakšno športno častihlepje, saj se v večini ljudi podzavestno skriva nagnenje, igrati detektiva. Od mene bi bi" lo gotovo nepošteno, če bi bil odrekel Bolitonu svojo pomoč, samo zato, ker je bilo mlado in očividno nekoliko prenapeto dekle sklenilo* da se udeleži lova na milijonski plen. Milica Borgholmova je kmalu spoznala, da ne more izpremeniti mojega sklepa. Ni mi več prigovar jaila. Pogledala je na zapestno uro in prestrašeno vzkliknila: »Pet je! Z,davnaj bi morala biti pri svojih gostih!« In po kratkem premisleku: »Gospod Weindal, ah bd vas veselilo popiti na moji jahti in v družbi prijetnih ljudi skodelico čaja?« Prav za prav bi bil vabilo rad sprejel. Ni vsak dan prilike, da bi bil človek v gosteh na zasebni iahti. Niti v Monte Carlu ne. Razen tega moram priznata, da me je zalo dekle nepremagljivo mikalo. Toda moral sem se vrniti v Nizzo, kjer me Je čakal Bolton. Ko je slišala, zakaj ne utegnem, je razočarana dejala: »Škoda, rada bi bila še nekoliko pokramlja-la z vami. Ali res ne gre? Dve uri bi vaš detektiv že še lahko prebil brez vas...« Prav za prav je bilo res. Videla je, da že omahujem. Ponovila je vabilo, in to pot sem ga sprejel. Ko sem zagledal veliko, snežnobelo jahto, mi je bilo še težje verjeti, da bi hotela Milica Borgholmova zaradi golega dobička ubraniti Boltonu, da ne bi našel zaklada. Sam pri siebi sem kratko malo sklenil, da mora biti jahta last njenih roditeljev. Kajti že od daleč siem videl ime »Milica«, ki je bilo z zlatimi črkami naslikano na boku ladje. O tonaži in takih rečeh ne razumem bogvekad, a bela jahta je morala biti precej velika, zakaj na zad- njem koncu je stalo kot ime domače luke »Newport-News«. Jahta je bila po tem takem priplula čez morje. Takšna razkošna ladjica za široko morje stane vsekako veildkansko vsoto. Motorni čoln, ki je bil prav tako snežnobel, naju je prepefcai na jahto. Mahoma sem sta! sredi tucata veselih in razgra-jajočih ljudi. Z glasnim vzklikanjem so pozdravili Milico Borgholmovo, in moj prihod jih ni menda nič kaj iznenaddl. Predstavili so me gospe m in gospodom, in nato smo sedli za mizo. Kakor se jc izkazalo, nas je bilo vsega trinajst ljudi, vendar ni bilo podoba, da bi se kdo izmed gostov spotikal nad tem zlovestnim številom. Dolga, s pisanim damastom pogrnjena miza je stala na palubi, in pisana plahta jo je varovala solnčnih žarkov, ki so bili pod to širinsko stopnjo vzlic letnemu času dokaj močni. Priznati moram, da se nisem čutil med brezskrbnimi mladimi ljudmi, ki so se pomenkovali o samih neznanih in zame malo zanimivih rečeh, nič posebno domačega. Šele ko sem popil na Miličino prigovarjanj« nekaj žgočih oocktailov, sem se otajal. Prišel sem do prepričanja, da mora.io biti vsi. kar jih je bilo na ladji, razen nekega mladega, zelo zalega gospoda, ki so ga imenovali Jacka Lowella-samo slučajni znanci Milice Borgholmove. A tudi ta Jack Lowell ni bil potnik na ladji. Mar je potovalo dekle kar samo? To si ie bilo težko misliti. Dvakrat ali trikrat sem slišal, da s» omenila nekega Merryja«, češ, da je še na kopnem. Stemnilo se je, a gostje se še vedno ndso odpravljali. Mislil sem na Boltona, ki me j« čakal v Nizzi, in vest me je pekla. Ko je pa Milica slišala, da hočem na kopno- se je živahno uprla, in gostje, ki so bili od zaužitih piiiač že močno dobre volje, so ji pomagali. Spet in spet so trkali z menoj; lahna megla mi je počasi legala na možgane. Montecarlske luči so postajale čedalje nerazločnejše, piesalci na palubi so plavali nad globino kakor prikazni. Šiloma sem se zbral. A tedaj sem zagledal Milico Borgholmovo, ki je prihajala proti meni. V roki je držala kozarec. »Tole morate popili,« je rekla. Takoj nato sem jo spet videl, da pleše s svojim rojakom Lo\velk>m. Okoli polnoči ie nekaj gostov zapustilo jahto. Šele pozneje sem si pr znail, da sem ostal na več zato, ker se tudi Jack LoweIl še ni poslovil. Boston, ki me je čakal v Nizzi. je bil izginil v megleno daljavo. Ob dveh zjutraj se je ulila huda ploha. Ker je bilo na jahti »Milici« nekai kabin za goste- nas je gospodična Borgholmova povabila, nai prenočim na ladji. To prijazno ponudbo smo vsi hvaležno sprejeli. Čez pet minut sem bil v majhni, a lepo opravljeni kabini. Zaspal sem takoj. Ko sem se zbudil, je bil dan. in jahta je plula s polno paro. TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ - OP PAULINA KER LAHKO DOKAŽEMO, DA JE NAŠA KOLEKCIJA DAMSKIH PLAŠCEV LETOS NAJVEČJA IN NAJLEPŠA. KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG, 5. že TISOČI so si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO „M O R AN A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je in nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu. Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA, Split. Ce ne boste z rezultatom zadovoljni, vrnemo denar! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uozoa DAMSKI SALON Baligač, Nebotičnik Dl se priporoča za izdelavo plaščev kostumov in oblek, na razpolago najboljši francoski in angleški žurnali. — Cene zmerne. innnnamnnnnuuuuuDnnnnuuuuuLo Farma za živali s kožuščki na Rigiju pri VVeggisu v Švici se je s svojo zalogo srebrnih lisic preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete za napravo farm Karpathen Silberfuchs-farm, Ujhuta Borsod-m. GLiŠSiSLif ppiznonfl cSO odo ^ ______iK'cro__ to NAJPOPOLNEJŠA in eenej&i KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ Največja domača razpošiljalna tvrdk* r. SCHNEIDER izdelovanje? glasbil in glasbenim pritekun 2flGREBfTIikoli^aiiL10/cE Violine*__od Din ?1 ?navzgor Kitare.____- -M- - Mandoline..- • 98.- * Harmonike— 75.- » Havajske kitare, kromatiČne- | harmonike, trubes saksofoni In t193« na oglasni odd. Jutra. najizkusenejših zdravnikov potrjujejo, da ni bolj higijeničnega kurjenja kot z o © o e> o & o ® O G o @ B O O ^ 6 ^ V Z E P HIR pečmi PROIZVOD: ZEPHIR D. D., SUBOTICA Zahtevajte brezplačen prospekt! TVORNISKA SKLADIŠČA: LJUBLJANA: Venceslav Breznik CELJE: D. Rakusch MARIBOR: Pinter in Lenard PTUJ: Anton Brenčič ZAHVALA Ob težki izgubi naše ljube mame, stare mame. tašče, sestre in tete, gospe Antonije Kovač roj. PSajfer katera nas je dne 29. pr. m. po kratki bolezni, pre videna s svetimi zakramenti, za vedno zapustila, se naj-iskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki uri stali ob strani in nam lajšali našo neizmerno bol. Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Arnšku za njegovo požrtvovalno skrb, C. g. vikarju Zalarju za lepe tolažilne besede, dalje vsem darovalcem krasnega cvetja ter onim, ki so našo drago nepozabno mamo spremili k večnemu počitku. HRASTNIK, dne 2. X. 1936. Rodbine: KOVAČ, PŠENICNIK. KAVZAR, PFAJFER, P IRKAH Lahno, prijetno spanje Ako nadrgnete svoje telo, predno ležete spat, z DIANA francoskim vinskim žganjem, bo Vaše spanje lahko in prijetno. Sestavine, ki jih vsebuje francosko vinsko žganje, pospešujejo izločevanje škodljivih substanc, ki so nastale zaradi utrujenja. Zaradi tega se telo osveži, a spanje, ki Vas potem objame, je lahno in prijetno. Ako želite dobro spati, nadrgnite svoje telo z fšk DIANA francoskim v^. vinskim žganjem! Jk DIANA V)! FRANCOSKO ŽGANJE Žrebanje I. razreda; 13. in 14. oktobra 1936 GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE —" v. s*//* r ..f.o^-f; ■ivT A.REINiDRUG ZAGREB GAJEVA 8 (LICA 15 '/j srečke V> srečke V4 srečke Din 200 Din 100 Din 50 i t r o g o solidn a postrežba! INSERIRAJTE V „JUTRU"! i lf Bi. " 11 • Zakaj samo biološka kura lepote od Schroder-Schenke ? Zatoker 90 to naJstareJae' naravne in zajamčeno zares uspešne metode negovanja lepote. CISTO POLT brez priščev, ogrcev, madežev, gubic, mastnega bleska, ovenele kože in znakov staranja dosezate samo z biološko kuro za čiščenje obraza. Garnitura Din 120.—. ZA PREHRANO KOŽE samo Pasta Regis! Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, no mi izdamo tudi Vain njihovo »tajno lepote«. Din 18.—, 40.— in 60.—. RAZŠIRJENE PORE, maščobo in ogrce odstranjuje mandljevo mleko »Asia-mi«. Odstrani obenem tudi šminko. Izdatna steklenica Din 50.—. SUH OBRAZ oživlja in pomlaja črte obraza vodica iz kumaric. Odlično odstrani tudi šminko. Steklenica Din 30. ANTI-HEL emulzija odbija ultravijo-letne žarke in varuje kožo, da se ne pojavijo sončne pege. — Steklenica Din 50.—. NEPRIJETNE DLACICE na obrazu odpravi s korenino »Rapldenth«. Garnitura Din 50.—. Dobiva se pri parfumeriji in kozmetiki »OMNIA«, oddelek J/2 Zagreb, Gunduličeva ulica št. 8/1. nadstr. Pošiljamo tudi po pošti proti nakazani poštnini. Zahtevajte brezplačno ilustrovani katalog ! DAMSKE PLAŠČE dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste — dobite v največji izbiri pri )) F« L GORICAH Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. 1 Za skladišče in pisarno v Zagrebu Iščemo kavcije zmožnega skladiščnika. Naslov v ogl. odd. Golša, nabrekel vrat je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je dognala, da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domačega zdravljenja s pitjem nagel, povoljni. povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur POPOLNOMA BREZPLAČNO pošljemo Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: Erast Pasternack, Berlin S. O, Michaelkirchplatz 13. Abt. P-115. 5092 Uretale Davorin RsvUen, — Izdajo a konzorcij »Jutra« Adoif Ribniku« — Za Narodno tiskarne d. d. kot tiakarnarja Prane Jezerdek. — Za tnaeratni del Je odgovoren Alojs Novak, — Val t LJubljani