Št. 2. V Goriui, v soboto due, 7. jamivarja 1905. Letnik VII. l/liaja vs;i'- tort'U iiiSoWotoob 11. in i pri'. y.vi'tVi1. Slain* po posli pp'jcinan ali v (jorici na. dmti pl)šilj|lll cHoW'tllO K '\, pollt'tllO •{• Kill (¦•t'tillt'tno 2 K. i'rodajii sr v (ioriei v lo- bakanii'iii Schwär/, v Šolskili ulicali, J t• 1 lersilz v Ntinskili ulicah in Le- bn n na Vttrdij«'v»Mii ti'.kaliäöti po 8 vin. &0RICA (Vufwriio izilanje.) llpedništvo in upraynistvo se naliajata v «N ;i r o d n i t i a k ar n i>, ulica Volturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na urt>duiLlvo, oglase in narocnino pa na upravništvo »üoricc«. Oglasi sh računijo po pclil- vrslali in sien- ako se tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökral tiskajo, raču- nijo a« po pogoilbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska ,,Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). K novemu občmshemu re du. 1 z Ö e m p a s a. Občin.ski red j« priporočal poroče- vaiec dr Martini, kar jo naravno, smj on jo njegov provzročitolj. Pohvaiil gn je pa tudi dr. Tuina in pm'ilagal, da nuj xe sprejme broz branja in brez obrav navo, kar so je tudi zgodilo, kör italijan- nki pnslanci in slovenski „napredni"' ho bkiipno glaxovali zanj. Ta go*pod je pri torn igral značilno ulogo. Nobena tajnost ni in večkrat se je že pisalo, da v zad- njem zasedanju je dosledno glasoval na- sprotno našim poslancem iz golega na- sprotovanja, tako pri predle7ečem pred- melu. krazil se je večkrat, da predlagani obeinski red ni že goden, da se rnora korenito predelati, da letos Se ne sme priti na dnevni red v obravnavo. To je pa Imje trdil, dokler je mialil, da klub slovonHkih poslancev bo glasoval za pred- loženi obč. red. Ko se je pa v zbornici zavedel, da klubovi poslanci bodo zoper glasovali, takrat je hitro obrnil svoj plašč in pozabiväi na vse poprej opažene in povdarjano pomanjkljivosti glede pred- mela in glede jezika, pohvalil predl^g in one, ki so ga sestavili, ter se povspel do trditve, daje predloženi občinski red tako popolno in imenitno delo, da je boljäe ta red dati kmetu v roke, nego molitvenik. Oba Ih gospoda doktorja hočeta biti na- predna in liberalna ter bi brezdvomno v vsakoj priliki glasovala zoper samodržtvo za najsvobodnejžo samoupravo na — Ruskem, v Gorici sta se pa trudila za v&projem občinskega roda, ki krši samo- upravo. Le primerimo stari in novi ob- j činnki red! Po starem občinskem redu se je zedinjenje ali razdružba kake ob- J čine izvršila potom deželnega zakona, ako je to naprosilo občini>ko zastopstvo, ali pa več volilcev vkup, katori tretjino vsega izravnega davka plačujejo in če privolite vsaj dve volilni skupini. V novem občinskem redu pa je v § 2. določeno: „Ako posamezne krajevne občine ne posedujejo potrebnih sredstev za izpolnovanje dolžnostij, naloženih jim po vHjavnih zakonih, ali čo obstajajo d r u g i j a v n i oziri, morejo se take krajevne občine združiti z drugimi kra- jevnimi občinami istega političnega okraja v eno samo krajovno oluiino potom iiti želnega zakona". Deželni odbor vodno labko zasledi j a vn e oz i r e, posobno na narodnoatnih niejah ter predlagt, deželni zakon za zdru- žitov. i'a tudi pomanjkanje potrebnib ared- Htov za izpolnovanje dolžnosli deželni odbor more istakniti skoraj v vsaki občini, naj so skoraj vse pasivne, irnajo velike nuklade in So dolgove. Navidezno nedolžni § 2. je torej občinam jako nevaren. Pomanjkanje po- trebnih sredstev in javni oziri bi nasto- pili kjerkoli bi deželni odbor hotel od- praviti kako občino. Pri nas sploh opa- zujemo težnjo po razdelitvi in ne po združenju občin. Skoraj vsaka davčna občina hoöe biti samostojna, ker se za- veda knt samostojno upravno tnlo. Ko je poslumc Grča leta 1900 v dež. zboru uteiieljeval predlog za popravo občinskega reda, je tudi omenjal, da naj bi novi ob- Činski red dajal davčnim občinam večo sarnoupravo. V resnici pa novi obč. red davčnih občin skoraj ne pozna in meri le na to, da so urede velike krajevne občine, četudi občine same tega ne zah- tevajo. Drugi razlog, da občinam ni po volji novi občinski red, so določbe o taj- ništvu. Te paragrafe je „Gorica" že ob- javila. Že §31.jemlje in utesnuje samo- stojnost občin, ker določa, da treba odo- briti po deželnom odboru sklepe stare- šinstva, ako vcč občin sprejme skupnega tajnika. Gelo to drobtino samouprave naj nadzoruje in odobrava ali zabranjuje de- želni odbor ! Preveč se omejujejo občine j glede določbe o sposobnosti tajnika po §§ 33., 34,gledo place po § 32. in glede ! natečaja za mesto več občinam skupnega ! tajnika, kateri razpisati je pc § 36. pri- držano deželnemu odbora. Nič nočemo reči proti določbi § 38., da je z vsakim občinskim tajnikom skleniti službeno po- godbo, v kateri so napovedane pravico in obveznosti tajnika, ne ugaja pa nam utesnitev glede odobritve po dež. odboru in Še manj določba, „ako ne bi se v onem mesecu po sprejelju tajnika sklenila iz katerega koli si bodi razloga dotična službena pogodba, stopi na nje mesto imenovalni odlok dotičnega tajnika za njega urad, katerega izda deželni odbor". Posebno pa jcrnljo avtorileto žu- panu ij H9., ki določuje, da župan tajnika ludi začasno ne more odstraniti od službe, ampak le dež. odbor sporazumno a c. kr. namestnišlvom. Podoločilth novegaobčinakega reda se zdi, da bi iupan sam nikakor ne sinel opravljati tajniätva, dasi je vsaj v malih občinah jako primerno in županu in stran- kam ngodno, ako župan sam tajnikuje. Tretji stvarni razlog, da se občine opravičeno protivijo novemu občinskemu redu so troški za ureditev občinskega urada. Tu mislimo na tajništvo in blagaj- ništvo. Da bodo tajniki, nastavljeni po novem občinskem redu s službeno po- godbo, zahtovali v obče večo plačo, nego sedaj, je naravna posledica večih zahtev« V tern stremljenju jim gre na roko po- sebno $ 32. Visokost plače občinskih taj- nikov določa starešinstvo, pravi § 32, do- stavlja pa tudi, da plačo določi deželni odbor, kedar ne bi starešinstvo, v p r i- mernem roku storilo veljavnega sklepa. Tak slučaj provzročiti bo prav lehko. Tajnik bo zahteval veliko, starešinstvo bo ponujalo malo, in zavlekel se bode veljavni sklep v neprimerni dolgi rok, na ta način pa bo dobil deželni odbor pra- vico določiti plačo, ki gotovo odloči rajše več, nego manj kot stareäinstvo. Nove tro^ke bo proazročal tudi zad- nji odstavek i? 6., ki slove: „Občino more o. kr. namestniätvo sporazamno z dežel- nim odborom primorati, da vodi nalančno matico občanov, ali o posebnih vrstah istih, ter bo vsakemu svobodno vpogle- dati v to matico " Ta določba nekoliko prikrito in sramežljivo daje pravico vpe- Ijati civilno vodstvo matic ljndskega gi- banja. To vprašanje je po zborih dragih držav vzbudilo mnogo krika in šnma, pri naa se pa hoče rešiti z glasovanjem nen bloc" brez branja in obravnave po pred- logu voditeljanaäih „naprednih" poalancev. Da bo vodstvo matice občanov zahtevalo znatnih troškov, ni treba dokazovati. Le v manjäih občinah bo mogel ta poBel opravljati tajnik, v večih občinah bo treba za to nastaviti posebnega uradnika. Do sedaj vodijo matice duhovniki brezplačno tudi za državo, v bodočnosti bodo morda tega dela oproščeni. Koliko pa bodo ob- Čino in država na boljšem, imamo vzgled v drugi polovici države. Vsekako se bodo troäki tudi pomno- žili z novo uredbo blagajništva iu knjigo- vodstva, dasi je la uredba potrebna. O tem določa § 49., ki tudi omeni, da posel blagajnika se ne da zlagati s posloin žu- pana. Za zdaj naj zadostujejo te kralke opazke, ki pa jasno kažejo, da nasproto- vanje občin proti novemu občiuskemu redu ni slepo nasprotovanje, ampak sloui na tehtnih razlogih. Dopisi. Iz Bovca. — Vest o novem ob- činskem redu, ki je bil kar čez noč sko- van in skoro brez vaake razprave spre- jet v zadnjem zasedenju deželnega zbora, nas je silno iznenadila, zlasti ko go nam naäi vrli Časniki jasno dokazali, kakšno ogromno škodo bo trpelo naše ubogo kmečko Ijudstvo, ako zadobi novi občin- ski red Najviäje potrjenje. Občinski za- stopniki in sicer iz vrst kat.-narodne stranke so se takoj odločili, da hočeje v javni občinski seji glasno protestirati proti novemo občinskemu redu. V to svrho bo pozvali g. Župana, da takoj skliče občinsko sejo in da postavi na dnevni red tudi vpražanje o novem ob činskem redu. Občinska seja se je vräila dne 30. decembra minulega leta. V po- jasnilo omenjenega občinskega reda se je prečitala zbranemu stareäinstvu do- tična šterilka VaSe cenj. „Gorice14. Med čitanjem je ponovno ugovarjal neki „na- predniu podžupan, čea, da je vse zla- gano, kar piäe „Gorica" o novem občin- a kern redo, pa ni zral povedati nobenega dokaza v prilog avoji trditvi; zato tudi ni imel njegov ugovor nobene veljave, kajti zbrano stareäinstvo je aoglasno sklenilo, da uloži krepak protest proti novemu občinikemu redu, in sicer na- slovljen na c. kr. tlado, ki naj da si. deželnemu odboru nemudoma nalog, da poSlje novi občinski red vaem župan- atTom T pregled, ker le tako bo mogoče sestaviti novi občinski red, ki bo fak tično odgovarjal vsestranskim potrebam. — Pripomniti je, da je glasoval za ta protest tudi zgoraj navedeni „napredni" podžupan, kar znači, da ni mnogo po- LISTEK. Ob Hublju. Povest. Spis;il J a n k o B r a t i n a. (Dalje.) Menda se gospod Poznik le šali, dejal je Ričl, a ko je opazil pristavovo resno lice, je umolknil, videč da je zaoral. Jaz pa menim, da se ne Salim — kar Bern dejal, tudi storim. Gospod pristav, pustite Fani naj gre sama, dejala je mati, vi äe tako niste dovolj trdni, ostanite rajše tu. , Kakor Vam ljubo, milostiva, a — Že vem, že vein, pritrdila je gospa dobroduäno in odäla polem v kuhinjo, kamor ji je sledila hčerka. Poznik je zrl za njo. To dekle, dejal je sam se sabo. Dosti sem jih že videl, a take äe ne nobene. Nekaj zdravega, naravnega ima na sebi, kar se ne dobi pri vsaki. Hičl je opazil, kak vtis je naredil ta prizor na pristava, stisnil je zobe in najraje bi ga bil butil skozi vrata. Vrag, la vrag — — kipelo jo v njem, a vendar se je äe vzdrževal, Igrali so tarok, a ko se je čez kake pol ure vrnila Fani in začela pri- povedovati o bedi in revačini Hribarice, je nadzornik vzel klobuk in se poslovil, češ, človek ni za to na svetu, da bi po- sluäal take neslane cerimonije. Baum je odšel kmalu za njim, Fani in Danilo sta ostala za nekaj časa sama. Gospndična, dejal je on. nekaj Vam imam povedati. Sem radovedna, dejala je ona s 8mehom in stopila k oknu, kjer bo bile na mali miznici citre. Nekaj sem sanjal te dni, ko sem ležal do ma z bolno roko. če se ne šalite ! vprašala je ona in ga pogledala v oči. Z roko je potegnila po strunah, da so zabrenele v čudnem disakordu. Dajte, gospica, igrajte mi kaj, dejal je on koj na to in pastil svojo namero Kaj? 7 Kar hočete ? Sedla je na stol, poskušala akorde, in po sobi je zadonela ona krasna pesem, ki mi je še vselej pretresla duäo, naj sem jo že sliSal doma na vasi v lihi poletni noöi, ali pa meatnem aalonu : Bom sei na planince, Na strme gore —- — Fani je igrala z občutkom, Danilo je zrl v deklico in malo, da mu ni solza prišla na lice. Na strme gore — — Da, da, na naše strme gore, kjer kraljuje svoboda in prostost, kjer kraljuje zavest. da je to naš kraj, naä dorn . .. Ko je končala, ni Danilo spregovoril nič, a ona je rekla : Hvala, Zakaj, vpraSal jo je on. Kter molčite, vem, da čutite, ker drugače bi ne molčali. Ploakanje in sla- vospevi ob koncu igranja pridejo na- vadno od onih, ki o stvari plitvo sodijo. Imate prav, gospica Fani. Sedaj pa vaše sanje ! Dobro. Povedati vam hočem. Te dni gem sanjal, da je priäel k meni nekdo — Dekle je zardelo — slutila je menda, kaj bo priälo. Nekdo, ki je poprašal po meni, na- daljeval jo Poznik, in je bil podoben — Gospod Danilo, prosim, molčite, prosim, hitelo je dekle in on je umolknil. Hotel je nadaljevati, a zunaj se je oglasil glas gospe marae in Fani je odšla v kuhinjo. In že hip na to je prišla dekla s kavo, zanjo Fani a pecivom, za roko pa je vodila mater. Šalila se je ž njo, kakor otrok, pulila jo za roke in lase, da se je gospa hotela izviti hčerini razposajenoati, öeä, kaj bo dejal gospod pristav. Eh, kaj —' nič. Jaz sem pač taka, kot mlada mačka, kaj bočeš. In zasukala se je na peti in ponu- dila Danilu pecivo z diplomatakim poklonom: Gospod pristav, dovoljujem si vaa nadlegovati in vam ponuditi to malenkost. Pojdi, pojdi, dejala je goapa, a ameha le ni mogla vzdrževati, ko je videla hčer v tej konvencijonalni poziciji. No, vidiä, je pa le prav, da Bern taka kot sem res, in ne taka, kot bi se naredila. Prav, prav, Prisedli so k mizi. Poznik se je čutil tako srečnega pri teh ljudeh, da ni niti opazil, kako je minula ura za uro in je že mrak legel na dolino. Zavil Be je v svoj kožuh in pobIo- vivSi Be, jo je mahnil zadovoljno proti trgu. mislil, ali je bila njegova prejšnja izjava „gola ali kosmata." — Ne glede na vi- soko plačo, pokojnino in neodvisnost, priznano po novern zakonu občinakim tajnikom, imamo ravno na Bovžkem že zato dovolj povoda protestirati proti no- vemu občinskemu redu, ker po novem zakonu hi morali hoditi ljudje v Bovec iz Predila, ki je štiri in celo iz Trente, ki je šest ur oddaljena od Bovca, in si- cer mogoče samo radi jednostavnega podpisa, kojega bi potrebovali pri boväkem županslvu. Podobni slučaji bi se golovo večkrat dogajali, ako dobi tozadevni za- kon Najviäje potrjenje. Da se to ne zgodi, naj posnemajo vzgled naäega trga vsa riruga si. županstva, in tako ae sraemo nadejati, da c. kr. vlada ne predloži do- tičnega zakona ? Najviäje potrjenje. B o v Č a n. Politiöni pregled. Nai notranjl polltlčnl puložaj. Glede sestave ministerstva Gautsch se je tako zgodilo, kakor smo že zadnjič poročali. Baron Gautsch vodil bo mini- sterstvo, dočim ata imenovana grof Bylandt-Rheidt in dr. Klein, in sicer prvi za ministra notranjih reči, a dr. Klein za voditelja pravoaodnega ministeratva. 0 baronu Gautschu smo že povedali, da je sedaj četrtikrat minister, a drugikral ministerski preda. Grof Artnr Bylandt- Rheidl, novi minister za notranje posle, je bil rojen 3. svečana 1854 in sluz.il prva leta pri politični upravi na Morav- akem. L. 1878 je bil poklican v naučno ministerstvo. Dne 30. novembra 1897 jo bil imenovan poljedelskim ministrom v Gautachevem kabinetu, dne 8. sušca 1898 naučnim ministrom v kabinetu . grofa Thuna in je Čebom dovolil teli« ! niko v Brno. Dne 1. saäca 1900 je bil imenovan predsednikom senata pri npravnem sodišču extra stalnm in po- zneje ces. namestnikom na Gor. Avstrij- skem. Dr. FranCiäek Klein, novi voditelj ! pravoaodnega ministerstva, je bil rojen 1. 1864. Od I. 1879 do 1885 je bi! ' advokaturski koncipijent in docent na dunajski nniverzi. L. 1891 je bil poklican v pravosodno ministerstvo, kjer je iz- j delal načrt za civilno pravdni red in «e j proslavil kot strokovnjak prve vrate. 2o ! 1. 1897 je bil imenovan sek. šefom in tajnim svetnikom. Vsi ostaii ministri so oslali na svojih mestih. Novi miniaterski predsednik postavil si je za glavno na- logo to, da pripravi parlament do rednega delovanja. Če ae mu to poareči, bo lo- tošnje zasedanje driavnega zbora jako dolgo." Baron Gaotsch se pogovarja sedaj z voditelji raznih strank. Kakor poročajo listi, se ni do sedaj do nobena stranka ' izrekla ne za Gaatscba, kakor ladi proti ; njemu ne, razan Poljakov, ki atoje na strani vsake vlade, naj hi bo ta laka ali onaka. Gre pa glas o haronn Gautschu, da je mož, kateremu se nme zaupati, če kaj komu ohljubi. On, pravijo, da drži Bvoj da ali ne, dočim je bilo pri njego- vem prodniku dr. Körberju vse drugače. Na njegove obljube se ni mogcl nikdo zanašati in ravno zaradi tega nastala jo nezaupnost proti njemu tako sploäna, o Avstrija poslala svojt' bro- dovje proti Turciji. Volovlasti namroo niso zadovoljno s pogoji, pod katorirni je Tur- italeljom. Res je nam- rO(v:, da je prisVl Pi)rt Arlur v roko Ja- poncem. Pornanikanjo slreliva, pornanj- kanjo živil, hudo bolozni, posobno skor- but in t fiM, ki so imolo zadnji čas med pičlim Stevilom ruskih junaških borilcev bogato žetev, vso to je prisililo Ruse, da so ponudili Japoncern prodajo trdnjavo. Lo i5o kakih 3000 jo bilo ruskih vojakov, med njimi mnogo rokonvalescontov, ki so bili na razpolago generalu Steslju, a ti naj bi broz streliva in brez jedila bra- nili ulrdbo, ki se razprostirajo na 18 ki- lometrov in katere je oblegalo 80.000 Japoncev? Tern četam bi no preostajalo pač drogoga, nego da so brez odpora dajo postreljati od sovražnika, ali pa da ho k večjomu s kamenjem branijo proti bombam in granatam ter krogljam brzo- Hlrelnih japonskih puäk. Žalostno je si- cer, da je Port Artur padel, a kdor bi mislil, da je s tern priäla odločitev ruako- japonske vojske, odločitev na korist Ja- poncev, ta se hudo vara. Jednajst mese- cev so branili Rusi Port Artur proti ve- likanski japoski premoči. Že to dejstvo je po izreku vseh vojaških strokovnjakov tako, da ga jednakega zgodovina ne pozna, in vspeh tega ruskega junaätva je že tudi dosožen. Kako bi se god Mo Ku- ropatkinu, ako bi onih poldrugo stotisoč Japoncev, ki so imeli posla pri oblego- vanju Port Artara, stalo nasproti nje- govi iz začetka tako brezprimerno malo Stevilni armadi! Le na ta nmrin, da so Japonci toliko vojakov potrebovali zh obleganje Port Artura, zamogel je Kuro- patkin s svojo izvanrodno takliko so po- lai? )rna umikati tor zadrževati Japonce, dokler run ni priSIa iz daljno Rusijo zu- dostna pomoč, da bodo zamogel sedaj izvršiti nalogo, katero mu jo povoril ru J ski car. Genoral SLosolj priSel jo z«d- ; njepa dno prole^enega leta do propri- . ('tanja, da ne bi pomenjal nadaljni odpor . ni(T: drag.oga, nego izročitev posadbo in drugih prebivalcev brezpomombnnmu kU- nju. Zategadol odposlal je v sovražni ta- bor na novoga leta dan parlHinonlarjt s pismom, v kalerem jo bilo resiono, da jo sklenil pod gotovimi pogoji, ki varujojo (':ast ruskega orožja, trdnjavo prodati. l)ne 2. t. in. soSli so se žo pooblaStronci Jfiponcev in Rusov, da so dogovorijo glodo pogojov. V istem času pn jo za- ukaz.ul Stosolj, da so ra/.strolijo in uni- čijo vso vojne ladije, nahajajoco so v prislanišču, da ac, razstrelijo nokatoro najvažnejSo utrdbe, javna poslopja, ar- senali in doki. To so jo ludi zgodilo. In tako dobc Japonci v svojo roko lo se ruzvalino. Prodajna po^odbu pa jo bila Hklenjena dno 3. t. m. in dne 4. t, m. so zaOeli Japonci sprojomati Port Arlur v svojo last. Predajna pogodba so pn. v glavnih polozab tako le tfla-si • I- V.si vo- jaki in vladni uradniki ruski, ki pripa- dajo garniziji, so proglaAoni ujelniki. 2. Trdnjavo, balorijo, vojno ladije, vos ma- t(Tijal in vsa poslopja, pripadajoča ruski vladi, se izročo Japoncom. 3 V jamstvo za to se imajo posadko ulrdob lion »an, Rijako AuSuSan in Ta-AnšuSian dno 3 t. m. umakniti in se imajo izročiti japoii- ski vojski. 4 Co bi so dogodilo, da bi ruski vojaki poru.^ili ali spromonili sta- njo gori omonjenih objotkov, si pridr^uio japonska vojska svobodo akcijo. f). Rusi morajo izročiti Juponcom tabolo, v ka- teri bodo roproducirano trdnjavo in njih položaj, potom poz:cija min na kopnom in na morju tor drugih novartiih objok tov. Potom morajo izročiti lislo vojnih in drugih ladij; slodnjid lists» civilistov. 6. Orožjo, slrolivo, vojni materijal, vbtdna poslopja, predmeti pripadajoci vladi, vojno in druge ladije z vsobino, izvzomäi pri- vatno lustnino, morajo oslali na rnestu, kjor so nahajajo. Komisarji rusko in ja- ponsko vojske bodo odločili o formalno- slih njihove izročitve. 7. Z ozirom na hrabri odpor rusko po-rt „S' pal on japonski princ Japonci so poslali parlu montarja, da bi sklenil kratko premirjo v svrho, da bi sezamoglomod kupi mr liOev najti truplo prinčevo. Odposlancit smo vsprejeli z veliko uljuilnostjo in noka slraža mu je dala zadnjo steklenico piva, ki jo bila v trdnjavi z narne.nom, dn bi so uvorili, da jo v Port Arturju Se mnogo živil, — Ko je v Čifu jelel, jo častnik rekol: To je prvi krornpir, to prvi beet steak, da jem po več mesecih. Neki drugi častnik je pripovodoval: Slabše jo bilo v bolnišnicah nego pa na cestah. Vse bolnišnice so bile polno ra- njoncev in bolnikov. StraSno je bilo videti one nesrečneže, ki so bili tako pohab bljeni. Malo bolnifinic je bilo varnih pred japonskimi granatami. Mnogo bolnikov jo bilo od granat ubitih na postelji. Ubitih je bilo tudi več zdravnikov in usmiljonih sester, med tern ko so vršili svojo službo. Rolniki so ae hranili s konjskim mesom Mnogo usmiljenih sester jo v zadnjih dneh padlo v nezavest vsled gladu. Vsi častniki dospoli v C'lu pripovo- dujejo, da glavni vzrok kapitulacijo trd- njuve je bilo pomanjkunjo stroliva. (Dalje v urllogi.) Priloga „Gorice" svi 2. i flae 7. jaivarja 1905 Neki runki čaatnik, ki je med zad- Jijimi dospel v Oilu, jo rekel: Strelivo nHm je poSlo. Mnogo naših topov je bilo v najboljem stanu, ali nismo imeli več granat, in v Port Arlurju jih nismo mogli izdelovati, vsled toga jo oblegovanje tra- jnlo nekoliko mesocev inanje, nogo bi trajalo, da smo bili preskrbljeni h streli- vom. V trdnjavi so jo znalo, da hočejo Japonci ponoviti naskoke, da zavzamejo trdnjavo še pred ruskim novim letom. Ruskj general! so vedeli, da se posadka ne more več upirati, kor ne more rabiH t°pov. Ko so boteli Japonci naskočiti kako pozicijo, so najprej začeli nanjo htreljali z vseh strani tor so izstreljali povprečno na minuto 00 krogelj. To ob- fctreljavanje He je izvräilo z velikimi to povi. Mi smo mnenja, da bi bili zavzeli Japonci trdnjavo žo pred nekoliko tedni, toda poslali ho vsled velikib izgub zolo previdni. Iz Petrograd* se porotia : Vsi lisli pQlrjujejo, da je Port Artur kapituliral, 'n v navduäenih besedah .slave beroizem •i» junašlvo generala Stoslja in njogovih sobojevnikov. Zatrjuje se, da je Steselj ifi poslal uradno poročilo carju Nikolaju 0 kapitulaciji. Steselj je sklonil svojo br- zojHvko baje z besodami ; „Veliki car, sodi nas, a sodi nas milostljivo" ! To be- sede bodo ostalo zgodovinske, ž njimi so kon^ujo tragedija portarluräka. V četrlck jo odkorakala iz Port Arturja ruska posadka v unil'ormi in z orožjem. Na čelu so stopali dastniki s po- l^gnjonimi sabljami. Japonska armada je delala Spalir iu izkazovala ruski posadki največje vojaäke časti. * * * „Daily Mail" poroča iz Tokija: Prodwja fortov in vladnih poslopij v Port Arturju se je izvräila v «redo. Ge- neral Nogi računa, da znasH iUevilo vseb vojnih ajetnikov v Port Arturju 37.000, lied temi : osem genoralov, štirje ad- si»irali, 57 polkovnikov in majorjev, 100 stotnikov 1. reda, 531 stotn'kov in nad- poročnikov, 200 poročnikov in podpo- ročnikov, 99 vojaäkih uradnikov, 100 vojaških zdravnikov, 20 svečenikov, 25.434 vojakov, 4500 pomoräöakov, 3045 mornariakih poduradnikov. Število bolnih in ranjenih znaSa 16 do 16 tisoč. * ¦ Dopisnik Reuterjevoga biro pred Port Arturjem od četrtka poroča : Ob H. uri predpoludne sta se generala Steaelj' in Nogi sestala v vasi Šuai, v neki koči, ter sla imela, polern ko ata sa pozdravila, daljäi razgovor. Po dovr- Sftnem razgovoru sta si podala roki, nakar je Steselj odjahal v Port Artur. ¦ ¦ Neka Steseljeva brzojavka iz Port Arturja povdarja, da ie bil äkorbnt naj- buji sovražnik hrabre posadke. Ta sieer redka bolezen se pojavlja o takih prilikah v taki grozoti, da se jo primerja z naj- bujimi kužnimi boleznimi. Ta Škorbut, ruski „cinga", je bil že davno najhuje «traSilo za ljudi, ki so dlje Časa dobivali v omojenorn prostoru nezadostno, izpri- jeno ali preenakomorno hrano. Tako jo nastopala cinga v minolih sloletjih kakor moreča kuga na vojnih ladijah in polar- nib ekspedicijah, v kaznilnicah ter oble- govanib trdnjavah. Zgodovina pozna 58 °blegovanih mest, ki so vsled äkorbuta 'finogo trpela ter se tadi vsled tega mo- r»la predati. Značilno je, dasecinga po- javlja v vsej grozoti tedaj, ko začenjajo °dporne sile pešali. Bitstvo te bolezni ni $e razjašnjeno, pripisuje se pa trajnemu uživanju slabega konserviranega mesa in pomanjkanja svežega sočivja, kar tako preminja kri, da ista izstopa iz žil ter se 'zliva v krvavljenja pod kožo, v mišice, Pfegibo drob, v ustih se äiri huda gnji- lav, da izpadejo zobje. Pred pojavom teb 2nakov bolezni pešajo že telesne moči, človeka premaga občutek, bolehavoßti, hude bolečine mučijo omrtvele ude. Ta ^olozen dovaja po dolgih mukah polago- m» do smrti; čim se pa pravočasno zdrav- 8lvene razmere premene, okrevajo bol- n'ki kmalu. * * ¦ Glasom izjav ruskih častnikov, ki so jospeli v čifu, je Stel Port Artar počet- kom oblegovanja 35.000 mož. Od teh jih je bilo U.000 ubitih, 16.000 jih j« ranje- n»n oziroma bolnih, 8000 jih je bilo vedno v iortib; 2000 od teh je bilo za boj ne- spoaobnih. , . »Standard" poroöa iz Petrograda, a Je gpof Lamadortr, minister zunanjih 8lvan, izjavil, da je zavzetje Port Arturja P°fitransko vprašanje ter da je obžalovati, Uh s® je ta kraj smatral toliko časa kakor 2nak srečo ruskega orožja v Aziji. * in ^>Hr ^6 °^°^ri'» d*1 se potrosi tekom let 3200 milijouo? rublje? za obnov- Ijenje ruskoga brodovja. /gradilo s« bo 16 oklopnic, 1H križarjev in 150 torpe- dovk in uničevalk torpedov. ¦ ¦ Dopisnik „Birš. Vedomosti" jo brzo- javil z bojiSča od 1. t. m.: Kakor poro- čajo Japonci, je dospel v Dziangan ja- ponski general Haata. Sodi se, da prev- zame poveljništvo japonske vztočne ar- made, kar bi potrjalo, da je Kuroki umrl. * Dopisnik „Biräev. Vedomosti" po- roča iz Čisu od 2. t. in.: Iz Daljnega so sporočili lukajšnjemu japonskemu kon- zula : General Steselj je podpisal kapi- talacijo pod izredno ugodnimi pogoji. Častniki obdrie orožje ter odidejo na Husko, ko podajo častno besedo, da so ne bodo udeleževali sedanjo vojne. ¦ Neki iz Port Arturja došli ruski cautnik pripovedujo: Nedostaje mi besodij, da bi opisal slrašni položaj v portar- turskib bolnicab. Hujže jo bilo v bol- nicah, nego na bojiSču. Bolnice so bile nallačene. Vzdub krvi in groznih ran je bil straiten. Colo uainiljene sestre, ki so navajeno grozot, so odmedlevale. Zrak je bil lako oiimmljiv, da so ruske žene, ki so Htreglo ranjencom, imele v nosovih puvolo namočeno s kolinsko vodo. V og- nju granat so vso bolnice silno trpole. Mnogo bolnikov je bilo v posteljah za- detih tako, da so postal! hromci. Dan in noč je donel grom topov v bolnice. Več zdravnikov in usmiljenib soster so v bol- nice padle granato pri dolu ubile. Zh bol- niško hrano so večinoma rabili pokvar- jeno konjsko meso. Mnogi so vsled tega dobili grde otekline v ustih. Noc in dan so strrglo usrniljone soslro, mnoge so vsled nodostajanja hrane omagale. Usmiljeno Hestre so se pokazalo kot prave junakinje. Moj očo je bil v Sebastopolu, ali kaj tako strašnega inenda ni bilo §e nikjer. Domače in razne novice. Iniciiovanja. — C. kr. namestnik je imenoval policijskega oficijala Jurija Titza adjunktom na ravnateljstvu pomož- nih uradov policijskega ravnateljstva v Trstu; policijskega kancelista Kazimirja Degiampetro policijskim oficijaiom v Tr- stu in mornariškega podčastnika Antona Debelaka policijskim kancelistom na ko- misarijatu v MUjah. Predsedstvo sinančne direkcije v Trstu je imenovalo carinarsko-kontrol- nrga azistenta Gvidona Marincovicha in carinarska azistenta Viktorja Sterleta, Karola Tribussona in Rudolfa Dellamar- tina carinarskimi oficijali v X. plačilnem razredu ; carinarskega praktikanta Frana Lenarduzzija carinarskim kontrolnimazi- stentom v XI. plačilnem razreda; sled- njič finančne straže višjega respicijetna JoBipa Krisendichlerja komisarjem iinanč- ne straže v X plačilnem razredu. C. kr. višje sodižče za Primorje je imelovalo pravnega praktikanta Nazarja Lonzarja avskultantom. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu : Valentin Maršič, župnik na Slapu pri Vipavi 2 K; A. M. v Gorici 10 K; Anton Robek, c. kr. okrajni glavar v Sežani novolelni dar 10 K; Matko Kante, c. kr. okrajni äolski nadzornik v Sežani za novo leto 8 K;? Alojzij Štre- kelj, deželni poslanec v Šiboniku novo- letni dar 20 K. Upravništvu je plačal: Miha Štrukelj, vikar v Čez-Soči 2 K. Srčna hvala ! Preplače za „Šolski Dom" za S. Gregorčičevo knjigu „Job" so po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Zucchatti Franc Anton, župan in velepo- sestnik v Medani 6 K60v; Černic Franc v Št. Petru 80 v; Karol grof Goronini v Kronbergu 60 v; Trinko Ivan, profesor v Vidmu (Halija) 1 K 60 v; Premru Franc, vojaäki kurat v Osjeku (Slavonija) 1 K 60 v. Novi odbur „Gorläke Čitalnlce". — Na občnem zboru „Goriške Čitalnice", ki je bil v četrtek zvečer, ao bili izvoljeni sledeči gg. in sicer : za predsednika vpok. prof. Čebular, za denarničarja Sv. Premrov, za odbornike pa : sod. svet. Rutar, sod. tajnik F o n, dr. Pikl, dr. Brecelj, E. Š i r c a, dr. Dermastia. Kot namestniki so bili izvoljeni gg. Mer- cin a, Blazon in Komac. Doaedanji predBednik gosp. prof. Šantel je pred in med občnim zborom odločno izjavil, da noče biti več voljen. Za pogorelce v Öepovauu je na novo doälo in sicer do 31. decembra : Kuracija Gorenja Tribuäa 38 K 48 v; župni urad v Šempasu 19 K; Tomaž Ru- tar, kurat v Št. Ferjanu 10 K; Franc Zavadlav v Št. Andrežu 3 K; Andrej Štrekelj, župni upravitelj v Podmelcu 10 K; Kuracija Povma 9 K; Janez Kumar, kurat v Pevmi fi K; kuracija Log 10 K 96 v; Fran AndrySek, kurat v Logu 5 K; kuracija Mavbinje 8 K 42 v; Lovro Ju- vančič, župnik v Dornborgu 10 K; Josip Šinigoj, posestnik v Dornbergu 5 K; JoSko Šinigoj, posestnik v Dornbergu 1 K; pročastni gospod Pre Garleto v Av- čah 50 K; vikarijski urad v Avčah 18 K 50 v; župnija Roče 16 K; Jeler Vuk, župnik v Breginju 10 K; Josip Golja, župnik v Kožbani 10 K; N. N. v Gorici 8 K; županstvo v Kobaridu 55 K 42 v; župni urad v Kojskem 20 K; Josip Ko- sovel, kurat v Št. Andrežu zopet nabral 4 K; kuracija Libušnje zopet posla'la 28 K; vikarijski urad v Logeh 15 K; kurat in kuracijski urad v Nabrežini 3t K 12 v; duhovnija Srednje 35 K; vikar in du- kovnija v Vipolž&h 22 K 36 v; duhov- njani v Lokavcu 14 K; J. Vidmar, župan v Lokavcu 10 K; župnija Velike Zabljo 10 K; župnija St. Viška Gora 15 K; gospodarski svet v Svetem pri Komnu 10 K; Andrej MatejČič v Leobnu 5 K; župnija Sv. Lucija 47 K 60 v; Jožef Ferfolja, kurat v Gabrijah nabral 16 K; gorenjetrobuški santje poslali 10 K; J. Čigon, vikar na Vojščici poslal nekaj obloke ; iz Mirna poslal neimenovani za- voj obleke. Vsem dobrotnikom kličemo: Bog bovrni ! A. Podgornik, J. Rejec, župan. župnik. Števiio rojeuih, umrlih In po- ro#enlh 1. 1004 v Gorici. — V žup- niji stolne cerkve v Gorici je bilo v I. 1904 rojenih moäkih 137, ženskih 105, skupaj 242, med njimi se jih je rodilo 19 v ženski bolnici; umrlo jih je 309 in sicer 101 moški (med temi je vätetih 18, ki so umrli v mestni hi- ralnici) in 2 08 žensk (med temi je vätetih 146, ki so umrle v ženski bol- nici); poročenih je bilo 71 parov. Izmed umrlih je najstaräi moäki dosegel 97 let, najstaräa ženska pa 92 let. V župniji sv. Ignacija je bilo rojenih moških 79, ženskih 64 ; umrlih moäkih 65 ženskih 53 ; poročenih 46 V župniji sv. Vida je bilo ro- jenih moških 96, ženskih 94 ; umrlih moäkih 35, ženskih 37 ; poročenih je bilo 44. V župniji sv. Roka je bilo rojenih moških 44, ženskih 41 ; nmrlih moäkih 18, ženskih 22 ; poročenih 17. Požledica. — Včeraj zjutraj ob 4 uri začel je naletavati med dežjem v naäem mestu tudi sneg. Ker je bilo äe precej mrzlo, se je ta zrnes zledila, tako da ni bilo skoro mogoče po ulicah ho- diti. Ljadje, ki so prihajali v mesto in tudi moščani, padali so na tla kot snopi in nekateri so se tudi poäkodovali. Tako se je zgodilo na primer Petru La- koviču iz Doberdoba, ki je prišel z vozom v Gorico. LakoviČ padel je vsled požledice tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Cene govejega mesa v Gradcu. — Vsled sklepa občinskega sveta ne sme biti v mesecu januvarju meso dražje ka- kor: volovsko 1. vrste 1 K 32 vin.. 2. vrste 1 K 28 vin. in 3. vrste 1 K 8 vin. za kg.; kravje, bikovo in mlade govedi meso pa se ne sme dražje prodajati kakor: 1. vrste 1 K 28 vin, 2. vrste 1 K 24 vin. in 3. vrste 1 K 4 vin. Kaj pa v Gorici V V Gorici dobimo mestno mesnico. Pa kedaj ?! To se bo zgodilo tedaj, ko se bodo mestni očetje bolj brigali za mestno prebivalstvo, nego pa za posamezne mesarje. Kako je naä magistrat v skrbeh za tukajänje mesarje, to dokazuje neki njegov razglas, katerega je provzročilo dejstvo, da naroča vsled neznosne draginje mesa mnogo goriških družin meso v Galiciji, katero jih stane z vsemi poätnimi stroški vred najveö K 1-12 kg., pa je poleg tega mnogo boljäe, nego je meso, katero dobivamo od goriäkih mesarjev po K 1*52 vin. do 2 K. V omenjenem razglasu svari mestni magistrat dotične družine pred nevarno- stjo, da je iz Galicije naročeno meso \a.\ o nezdravo, ceä, da ni znano, je-li sedotic\ goveda v Galiciji pred abijanjem zdrav niäko preiskujejo ali ne. Nam se zdi, da | je provzročila ta razglas prevelika skrb naäih mestnih očetov za goriäke mesarje, nikakor pa ne skrb za zdravje dotiönih j družin, ki naročajo moso iz Galicije. Okrožnlca. — Dež. odbor je raz- poslal sledečo okrožnico: (Konec.) Ako se ae izvrši plačilo v gori označenem roku, iztirjajo se zastani zneski potom politične izvräbe l istimi pripomočki, ki veljajo za iztirjevanje erar8kih davčnih zastankov (§ 11. zakona in 4} 10. naredbe). Povdariti je, da bode deželni odbor v tem pogledu postopal z vso enorgijo in hitrostjo, ker je velike važnosli, da se prepreci kakoräen koli si bodi zadržek glede rednega iztirjevanja daväöine, in da se izogne dolgotrajnim pisarijam in oventutilnim neiztirljivostim. Deželni davačini so podvržene razun novih odposlatev tudi vse one količine piva, katere bodo imele tvrdke pričetkom 1. januvarja 1905, ako je piva nad 1 hi. V to svrho bode moral vsak tisti (obrtnik, imotnik zaloge, konvikt, družabna hiäa, menage, užitninsko druätvo ali zadruga, zasebniki itd.), ki poseduje 1. januvarja 1905 več piva nego en hektoliter, sestaviti posebno napoved, pisano po obrazcu pridjanem pod 2 '/.; tiskovine se morejo dobiti brezplačno pri bližnjem županstvu. Vsaka taka napoved se bode morala nanaäati le na pivo, katero ima jedna sama tvrdka ; v tej je treba navesti ka- kovost in ätevilo posod in njih vsebino v litrih, väteväi tudi en hl, ki je prost in katerega potem odbijejo finančni or- gani. Napovedi se pripiäe datum in podpis, ter se natančno označi naslov napovednika. Ako je napovednik plačal davščino uže poprej po tarifu o vsem ali o nekem delu piva, nahajajočega se v svoji zalogi, moral bode v napovedi naveati tudi to okoliščino. Te napovedi se bodo morale pred- ložiti najdalje do 5. januvarja 1905 žu- panstvu, v kojem ozemlju se nahaja napovedano pivo. Ali so iste natančne ali ne, predlaga organ c. kr. finančne straže. Ta organ bode mogel priti v obrtovališče (§ 11. naredbe) vätovsi od 1. januvarja 1905 naprej, tudi predno se odda dotiÖna napoved, ter bodo mogel poizvedeti, koliko je tarn piva. Ako zahteva slranka, da bo ona daväcina, katero je uže poprej plačala po tarifu, odbije, morala bode dokazati temu organu identičnost obdačenih ri- manenc z \so ali le z delno nahajajočo 8e količino ter bode mu morala izroctti dotične bolete. Vsak kakoršenkoli si bodi prestopek zakona in doloöil tozadevnih izvräilnih naredeb se bode kaznoval, ako ne za- pade občnemu kazenekemu zakoniku, na podstavi ministerske naredbe z dne 20. septembra 1857 državni zakonik ät. 198 z globami od 2 do 200 kron ali z za- porom od 6 ur do 14 dnij. Zlasti se bodo smatrali kot prestopki (§ 13. na- redbe) : 1. poneverjenje deželne davščine ; 2. opustitev kake predpisane napo- vedi, ali biBtvene netočnosti v isti; 3. opuščeno, zanemarjeno ali netočno vodstvo zapiskov o prejetem in izdanem pivu, katere zapiske imajo voditi po po- Rebnem ukazu deželnega odbora (§ 7. naredbe) oaebe, ki dobivajo pivo izven dežele, ne da bi se poslužili pri preva- žanju kakega javnega podjetja ; 4. zabranjevanje vstopa za to naro- čenim organom v prodajališča ali v zaloge ter branitev, podati jim pojasnila o prejetem in izdanem pivu in o plačilu deželne davačine in 5. ako kedo noče dati v pregled v to odrejenim deželnim uradnikom svojih knjig in trgovinskih papirjev (laktur, voznih listov itd.), nanašajočih se na prejeto in izdano pivo. Izpred sodišca. — Dne 5. t. m. je bil na tukajšnjem okrožnem kot ka- zen8kem sodiäöu na 2 meseca strogega zapora obsojen 261etni Andrej Koren iz Kobarida, ker je v pijanosti na Idrskem lahko ranil na očesu Petra Miklaviča, a težko ranil nekega Ivana Medveža in sicer z brcami. 7 dni zapora dobil je Leopold Gre- gorič z Vogerskega, ker je tako hudo udaril s pestjo nekega Ivana Gorijana, da je ta padel na tla ter se poäkodoval. Na 5 mesecev ječe pa je bil obso- jen Josip Luderčič iz Anhovega, ker je nevarno ranil z nožem nekega Goljevačeka. Premeščenje vojaštva v južne kraje. — Kakor poročajo dunajski in graäki nemški listi, se bo izvräilo v krat- kim času več sprememb v posadkah. 5. dragonski polk pride baje v Gorico, isto- tako bode premeščen v Gorico tudi jeden lovski bataljon. Tudi v Tržič, Červinjan in Kormin pridejo vojaki. V Bovec pride baje z Dunaja jedna stotnija prvega polka trdnjavskega topničarstva. Stavka v Nabrežini. — Stavka kamnarjev traja že 6 tednov, ker se nočeje delodajalci ukloniti zahtevam de- lavcev, kakor tudi delavci ne zahtevam delodajalcev. Kakor pravijo, obstoji med delodajalci in med delavci le äe jedna sama sporna točka. Delavci zahtevajo namreö od delodajalcev, da ne smejo vzeti nobenega delavca t delo, ki ni član socijalno demokratične organizacije. Delodajalci pa se ti zabtevi noöejo udati in pravijo, da jim mora biti na prosto dano, da smejo vzeti na delo tudi take delavce, ki niso Clanisocijalno-demokraäke organizacije, 8eS, da zahteva stavkujočih odločno bije v obraz svobodomiselnim načelom. Ako je to res, potem so ti naäi socijalni demokratje v resnici pravcati terorisli. Res lepi taki ljudje, ki povaod in vedno kriče proti tororizaiu vlad, oblaatnij in stanov, ki bi pa sami bili radi najhujši teroristi. Pailel v ogeuj. — V Kalu na Kanalskem grel se je pri ognju 63-letni JoHip Skert, ki je bil podvržon božjasti Ta ga je napadla ladi pri ti priliki, in revež padel jo v ogenj in se je tarn tako opekei, da je kmalu potom umrl. Prlftel je sain naznj. Kakor smo svoječasno poročali, ubežal je iz vo- jaäke bolniänice, kjer se je nahajal kot umobolen v opazovanju, narednik Henrik Rozman, ki je okradel blagajno peäpolka št. 87 v Pulju za 2400 K. Rozman pobegnil je z onim četovodjo Bernbardtom od tu- kajšnjega pešpolka, ki je tako nesramno ravnnl z delavko Meotti na Soäkern mostu v Slračicah, da je reva tiez par dni po- tcni uinrla. Rozman in Bernhardt priäla »ta sku- paj do Milana, tain pa sta ne drug dru- gtfga pustila. Rozman podal ae je iz Mi- lana v Švico, odkoder je priäel peS in živec od milodarov v Nantes na Kran- cozko. Tu je dobil neko službo in ni to- liko prihranil, da je zadostovalo za potne stroäke do Trsta, kjer se je aam oglasil pri vojaški oblasli, da dostane kazen, ka- tero niu bode ta naložila. Vltikl v silni burji. — Med I)i- vaßo in Gorenjimi Ležečami je bila v ponedeljek taka burja, da je zvezane debele deske, ki so bile naložene na tovornem vlaku št. 146, burja vzdignila z voza in jih raznaäala po zraku. Vlak št. 171 se je moral vsled siine burje štirikrat ustaviti. Pri tern vlaku je trgala burja strehe od vozov in deske ob strani. — Direktni tovorni vlak, ki vozi iz Trsta naravnowt na Dnnaj (štev. 121), je imel do Liubljanei radi po progi ležečih desk zamude 4 ure 10 minat. Čo bi bil sedaj na Kraau sneg. bi naneslo na zelezniäko progo toliko snegH, da bi bil za delj äasa. uslavljen ves pro met. SHna burja je bila v ponedeljek v Trslu. Imela je hitrost 117 kilometrov v uri. 40 oseb je bilo deloma težko, deloma lahko ranjenih. Na raznih krajih je burja izruvala plinove svetilke. Del strehe tovarne cigaret je odtrgala. Več delavk je bilo ranjenih. Elektrlfna železnlea Matulje- Lovrnna čez Volosko in Opatijo se jo že začela graditi. Nadvojvoda Jowip. — Stanje nad- vojvode Josipa se je zboljäalo. Zdravniki so izjnvili, da je bolnik izven nevarnosti. Umrl je v Ljubljani v četrtek vpo- kojeni železniški uradnik Ivan Reaman. Služboval jo dalj časa tudi v Nabrežini. Delaven je bil tudi na leposlovnern polju. N. v m. p. Zadruziilätvo na Sloveiiskcin. — V 1. 1904. ho je na Slovenskem usta- novilo 30 zadrug. Na Slovenskem je bilo koncem 1. 1904 zadrug 480, ako pa priätejemo äe zadruge v latri in Dalmaciji, tr>daj je bilo na slovanskem jugu 600 zadrng, od teh 340 posojilnie. Žrebanje. -¦*• Na zadnjem žrebanju 3% sre»k Boden kredita II. emisije iz leta 1889 je zadela glavni 'dnbitek 100.000 K ser. 1350 St. 11 ; po 4000 K je zadela ser. 4913 št. 29; po 2000 K ser. 3194 št. 19 in ser. 7283 ät. 23 •f- Evgen Abmhamowlcz. — Listi porcČHJi iz Sir.iyja: Ürzavni poslanec Evgen vit. Abrahamovvicz je umrl vsled kapi. Posl. Evgen Abrahamowicz je bil rojen leta 1851. Posvetil se je sodnijski karijeri in je bil najzadnje svetovalec dežolnega nadsodiäca. V državni zbor je bil izvoljen 9. marca 1891. Zastopal je veliko po8estvo okraja Struyi. Krvavi izgredi na Duuaju. — V četrtek je priälo med policijo in med mi zarji, ki so se vračali z nekega shoda, do spopada, pri katerem so redarji mo- rali rabiti oroije in so tndi več oseb težko ranili. Novo akadeiiiicno druStvö. V Ljubnem se je osnovalo jugoslovansko akademično druStvo „Sloga", ki ima med drugim lepo nalogo preskrbeti za jugo- slovanske kraje dovolj domačih inženerjev. Gosli — dar cesarju. — Hrvat Marko Brežanin, pastir iz Spiča v Dal- maciji, ki RPdaj služi v vojski pri trdnjav- skem topniätvu, je izrezljal krasne na- rodne gosli in jih podaril oesarju ob pri liki 25lptnice združenja Spiča z naäo monarhijo. Spredaj je na goslih vrezano cesaijevo oprsje, a zadaj trdnjava Spie in äe druge stvari. Lok je napravljen v podobi zmije. Gosli so remekdelo rezbar- ske umetnoHti, a samouka kmeta. Tega mladeniča je cesar vsprejel pred tednom v avdijenci ter je dobil 500 krön v zlatu od cesarja. Žrtva (irautschevega minister- jo bil poseben ljubljenec barona Gautscha. Ko je zvedel, da je njegov protektor in prijatelj postal ministerski predsednik, ga je veselje tako razburilo, da ga je zadela kap. — Jiibilcj slovaiiHkega u^onjakH -— Znamenili ruski učenjak in proiewor peterburškega vseučilifi^:a Vladimir lva novič Lamanskij je praznoval 1. t. m. svojo 50-letnico kakor prolesor. Laman- skij je na glasu kakor u^enjak evropskega ugleda. Obiuki Amerikancev. — Letoänje leto bo obiskalo Evropo najmanj sto tisoö Amerikancev. Parobrodne družbe imajo že toliko naročil, da so že vsi prostori oddani. Sinrt tihotapeev. — Pet italijariHkih tihotapcev je ob meji Švice presenetil snežni vihar, ki jih je zahul. Dragi rojaki! bt\ a. Ce.^ki slikar Jene wein v Brnu Znana Vam je naša huda borba za iiašo slovensko Solo, znan tudi iste žalosten izid : n i je v e č, e d i n e p e t- razredne slovenske sole na Koroškem! Zasljepljenost nekaterih domačinov ; tuji, nemžki in laški, in, žal, tudi slovenski delavci, ki delajo predor skozi Karavanke, in Slovencom nasprotne Solske oblasti - vse to se je z divjo straHljo zagnalo v zaklad in biser naS, in da-si smo se branili z vsemi močmi, se taki premoči nismo rHogli ustaviti : naäa slovenska sola je s t r t a, /. drobljena v dva dela — — Hnd udarec je to no samo za Št. Jakob, ampak za vse koroške Slo- ven c e, ker 8 padeom naše Sole so je vsorn Slovencem na KoroSkem za dol^o zopet odmaknilo upanje, da bi si priborili slovensko solo. Vendar nikakor ne obu- pavamo, ker iz razvalin naše i^ole vidimo dvigati se veliko lepšo. veliko boljäo in popolnejSo Solo: „Naroduo iolo" družbe hv. (Irila in Metodija ! Res je, da je „Narodna Sola" sedaj äe le misel, a ta misel je tako krepka in povsodi vsprejeta s lakim navdušonjem, da se gotovo uresniči. Domače ljudstvo ho je je kakor edine ladije-reäilke okle- nilo z navduSenjem in požrtvovalnostjo, ki presega vsako priöakovanje ! Družba sv. Cirila in Metodija je v odborovi seji änot 12. novembra 1904 odobrila lo misol in je obljubila, da prevzame vzdr- ževanje Sole, če jo sezidamo ter opra- vimo sami. Za stavbo nove dole bo potrebnih numanj 50.000 kron ! Pač velika svota, gotovo prevelika za nas koroske Slovence — ni pa prevelika za vse Slovence in bližnje nam brate Slovane ! vLjubezon je dobrotljiva — Ijubezen nikoli ne mine. Na to radodarno Ijubezen se zana^amo i mi ter prosimo, nujno prosimo : Bratje rojaki! po- magajte nam sezidati „Narod- noSolo" v Št. Jakobu v Rožu, sezidati ladijo reäilko koro- Skim Slovencem, kisepotap- Ijamo v požrešnom nemiur- s k e m m o r j u". — Ne bomo se potopili, dokler bodo se ljubili sini majke Slave". FR. MAYER, načelnik šol. sveta. Franjo Kobentar, Matej Ražnn, župan. župnik. Prispevke sprejema : Matej Hažun, župnik, pošta Št. Jakob v Rožu, KoroSko. Sv. Jakob v Kožii, due 18./12. 19O4-. MED se aj a m fc e n o- p r ih ie r j c seprodaja na drobno v svečarni J. K0PAČ (iorici», ulica Sv. Aiitona St. 7 po sledečih cenah: Mcd izpihaiiipoailadanaki beli kg K 120 jeseaski . . . . „ „ 1-2Ü » v satju........„ „ 1-— i> cejen.........„ „ „ za pitanje čebel . . . • „ „ 120 Na debelo po znžanlh cenah.j J Rojaki! hupujte narodni haleh! ilnton Kustrin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoča časliti diihoväöiiii in ylaviirmii uböiiidlvu v iiiHstu iu na deželi uvojo trgovinu jedilnt'ga blaga n. pr. kavu SantüH, Sandümingo, Java, Ojlon, Por- toriko i. dr. Olje: ljucca, SI. Augelo, Korfu ioW'rsko in dalmatinsko. I'etrolej v zaboju. Sladkor ra^ne vrate. Moko St. 0, 1, 2, 8, 4, 5. VeČ vrst riža. Miljaveče prvi! in druge vrsle, namroö od '/» ki la, in ob eiu'^a funla. TüHlcniii«; u Ivo.rnicc Žniduraič & ValenčiOS v 11. Bialrici. Žvc- plenku družbe sv. Cirila in MeLoda. Moka iz Majdičevtiga niliiia v Kranju in z Jocliinannovt'ga v Ajdov^ini. Vse blago prv« visit*. Profesor L9PP0NI, telesni zdravnik Nj. Sve- _____ tostipapeža, jiatudi mnogi drugi odlični profesorjiin drugi zdpav- niki priporočajo v odstranjenje za pr'ja, v okrepenje želodca in v pospešitev rodne prebave želodtno tinhturo Ü. VlVVi)lA-]a, (Ivornean /.uhmafclja \j. Svet. papež» in lekarja, Ljubljana. 1 stcklenica vclja 20 v, in so vnanja na- ročila z obratno pošto izvršujojo. >O mizar in V\, \\ ' '/ja.1-\\.ev.']\.e 1« izvii'no ?i''.voj( Anton Krušič hrojašhi mojster in frgovec Copso Gius. Verdi šte. 33 ooooo izdeluje o o o o o usohourstne oblehe zq usaki stan oooo kakor tutli o o o o za civilne, vojaške in flrzavue xiraflnike. Za vseobleke je vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se jesensko in zimsko sezono. Inia. zalogo gotovih oblck in sukenj za vsaki stan. o o o Cene znierne o o o ^Tudouitost!^ 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura /. lepo vcrižico, točna, i Ü-lelnim jamstvom ; izbonia Lateraa Ma- irica s 25 krasninii slikami, zelo zabav- na; I (ilegantna zaponka iiajnovcjši la- i.-oii, 1 !«'pa kravatna igla h simili-bri- laiitoin, 1 prtikrasni koljcr iz orijmtal- skih biserov, najmodcni(,'j.ši nakit za dame s pat. zaklepuni, 1 krasna usnjata di'iiarnica, 1 eleganten uslnik /.a snuxlkc /. janterjein, 1 ganiilwra najfinejšili l)(")ble /.latil) giutibov s pat. zakleponi /.a srajce in zapeslnikr-, 1 žepni nož i/. ni- klja, krasno toalctnu ogledalo, bi:lg. ste- klo v zaklopnici, 20 resii za pisalne po- Ireb.^ine in 2U0 kosov ra/.nili roči za doinačo rabo. 32s) kosov z uro, katera je sama toliko vredna, s<> dobi proti poštneinu povzi>lju za 2 gld. 10 kr. od zaloge S. Kohaiu', Krakovo st. 16. ^a neprislojeiio si1 denar vrno. Veliko pohvaluih pisein. Obvestilo. Uljndno itaananjatn, da se tiahaja moja odvetniika pisartta od /. jannvarja i9°5 v prostorih JJ Trgovskega Donia a v I. nadstropju (vhod ist ulice Corso Giu- seppe Verdi). Dr. Drag. Treo, odvetnik. Of) Bolnim zdrovje LCV2>% Slobotnim mod foilstranjujfjo mrzlico in vse» drugs' bolPzni oil islo izvirajoče. Z sine rnanjkali v iiub<'iii iiK'sLni in kiin1- eki liiši. - Naroči n:ij vsukilo in uuslovi : Peter lurešič, i lrli]irn»r\ Pakrn- I «•ii fttv.210,Slavo- T *"S(rr*> liijj». Ili-nar naj s«' posil.ja lu- ili nupn'j ali proli ]>o- v/i'tju. (It'iia jf slrdcöa in liauko na vsako po- hL(i in siccr: 12 stt:kli>- iiic. (1 ducut K 5, 21 M<>klniic (2 iluc.iila) K Mil), 'Mi ateklt'nic(3iln- cate) K 12-10, 18 ati'- Vakraf'.ke kapljirr in Nlavoiiska, biljr.vina (zelišč«1) so ilancs naj boljša /iJravila incd itarodom, kcr ta dva h'ka golovo /- najboljšiin vspchotu delirji'ta, U>r sla si pridobila pol. na vsc strain svi'la. Pa.krn.cktt kapljii*« deluirjo izvrstno pri vscli žnLoričnili in črevesni h boli'znili, odslranjnjfjo vsc bolcßin« ix žtilodca, gonijo volrovc in čislijo kr i, i.üsp«ävij«ljo pri prebavljanj», kU»nic (4 ducat«) K l(ii 60 sUiklonic (5ducatev) K 18. Manj kol 12 sle- kltMiic se iie pošilja. — SlavotiHka biljevina (/.«•liščiO ***¦ ru.bi ssijaj- niin in dcrbrini vspohoin proli ka.sl.ju, prsiiim bo- Iczniin. hripavosti. U'/- k^inu dilianjn. nadulii, zbadanju, kalaru, od- straiijiij« goste sliuft Ut dcluje izvrstno pri vsnh ludi najzastarelejih prs- nih in pljučnih boloz- nili. Cena je sl«deöa in Iranko na vsako p(tsto in sicer : 2 navadni sl.i;- kkuici K310; 4 navad- stekli-nice K 5'80; Vidmaric razkazuje seljanom nove Pa- krackr. kapljioe in Slavonskü Biljevine. ü navadnih sUiklcnic K H-10. Manj kot 2 sli>kU'- nic st- ne pošilja. De- nar iiapriij >n P° P.0" vzetju. l»roai>» naroCile vse le. pri menl< Peter 3urešič Ickarnar v Pakracu štev. 210, Slavonija. ivan Schindler, Dunaj lll.|i.. Erdbergstrasse 12. pošilja že vcliko let dobro zname Htroje vsaite vr^te /a pol j edelstvo. MUne ZH sadje in grodzjo, stiska'nice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnicf, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lu- ščilnice za koruzo, slamore/cnice, stroj za rezanje repp, mline za golanje, kotlo za kuhan.je klaje, ae- alsajj /.a vodnjake in gnojnice, vodovode, železno cevi, svin^enecovi. Ot| sedaj po zopet zdatno znižanih - cenah. Ravno tako vse priprave za kletarstvo: eL~ medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konop- Ijene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva, škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izde- lovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd-; stroje za izdelovanje klobaa, tehtnice za živino, tehtnicfi na drog, steberske tehtnice, namiz- ne tehniee, decimalne tehtnice; želežno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za kljnčavničarje, kovače, kle- parje, sedlarje pleskarje itd. Vse s večletnim jamstvom f Po laJioäEßjl plafflnili poinjib, M aa Me! Tenlki a voe kot 400 slikami brczplačno. |a Prekiipci in agentje x a k e 1 j e n i. X)opisu|e sc tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost: Dunaj IIIji Erdbergstrasse štev. 12. ?» Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. Pozor! Prva kranjska z voclno silno na turbino delujoca tovarna stolov na paro Li J" na Jßrcgu, p. Jßorovtiica, }Cranjsko, priporoča si. občinstvn, preč. dultovščini, imejiteljem in predstojnikom stavodov in šol, krčmarjem in kavar narjem, ravnateljstvom nradov, gg. brivccm itd. itd. natationo in trpehno iavršene stole, fofelje, gugalnike, naslonjače itd. po kar najbolj nisski cent. HI ago j«' iz trile^a, i/brain'^a lesa, poljulmo likano ali v na- ravni tinji imitirano. Niijvecja ixbira Ntolc»v, iiaslon.ja:lui- ko\ iz ti'HtiMiine. Na želj«» pošl.j«" tvrdka najnovt'jSe in obširn^ «MMiike / nail S00 slikami, iz kaicrili so ra/.vidi oblik.i hla^a in ciiiit*, franko. Imam tudi stole za krčunarje po 2 K vedno v zalogi. Banqne Hypothecate et de Prets Franco-Anglaise PARIS — 20-22, Rue Richer — PARIS Dovoljnje hitro in kulantno AMORTIZACIJSKA POSOJILA po Sl/2 in 4% na prve in druge stavke do 8/* dela cenilne vred- nosti za dobo od 15 do 76 let. 0SEBNA POSOJILA po 4y2 in 5% duhovnikom, častnikom, državnirn in zaaebnim uradnikom, trgovcem in indastrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1 do 16 let. KONVERZACIJA bančnih dolgov FINANCIRANJE in premenjava podjetij v delnižke družbe. Dopisuje se francosko, angleško, nemško, italijanako, rusko in äpansko. Pojasnila se dajajo brezplačno. i» Cm ^q „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — DunajšKa cesta 19 vsprejem«: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, preuiičnin in pridclkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. za nižjeavstrijsko dežclno zavarovalnico na Dunaji: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za sluraj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilorn zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne za- varovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodarn (telesnim poškodbam) in nezgodarn na polovnnju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- i'oviilnice ler postreze na željo tudi s proglednicami in ccniki. Taedina slovenska navarovalnica sprejema savarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahkomeria vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posei. Poslavno vloženi ustanovni zaklad = popolno varnost. jamči zavarovalcem Svoji k svojim! Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". Lekarna Cristofolettp v Grorici na Travniku. TrskiiH) (štokfiževo) jetrno ol.ji* Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. Izvirnasteklenieategaoljanaravno-rmene barma poKl'40, bele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. ¦ k;ib;i U:^:i ülja jt? suscbuo pripoiimn'('k pri /dra v Ijenju h tink nirti uljein. ^F šk ^^^^^ ^na •teklenioa stare lonu 60 kr ygn. ^r^^^M Anton Ivanov Pečenko. Gorica veiiKa zaioga Pristnih belih in č.rnih vin ia lastnih in drugih prizna- nih vinogradov. Dostaylja na dorn in razpo silja pu zeleznW'i ua vne kraje aystro-o^erske niouaruije vho- dih od B6 1 napfrej, Na zahtevu pošilja tudi u/orce. Zaloga piva „Delniške drn&be adru&enih pivovaren Žalec-Laški Trg in phenjskega piva „pru- zdroj" iz sloveče češke „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, kalerega, hc od- daja le uadebelo od 100 kg. napcj. ' Cene zinerne. Postrežba poštena in točna. »~ odlikovAiia mr suetarno nö poro ' Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica 1'iiporoča pr»'«". d::lit»vsčini, ri'rkvt'iiim oskrb- nišlvoin, p. n. slavin'imi obrinstvii hvcčc iz ^—-m. prisfiH'^a (ii'lic'iii'ijii voska ky. :'« K 4-90. /ji |>i isluosl janičim z K 2000. Svere za j)oi;r<'- Im», za 1m»>. drevesa, voščene zvitkciniihmI najfincjše vrstcpojako ui/ki cnii. Samo enkrat „„,., naj vsaktJo kupiti svoje potrobščim1 pri tvrdki J. Zornik. Gorica. Gosnoska ulica 7. k in nikclar več ne bode iskal drugod boljšega, llepšegain kakovosti primerno cenega blaga, rkakor se tu dobi. > Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jesensko in zimnko sezono v liedoseftijivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlafcniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji ltd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojafce, kakor, igle, cvirn, 8vile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. „JDR9IASKA EMXKBtoJk"? CHMKICK registrovana zadruga v omejeno zavezo Za jesensko-zixnski čas so dosle krasne novosti raznega blaga. Posebno oinenjnino mod Icmi: Modne volne, flanele, for- štajne, sukno za možke obleke, boržun za blouse. ¦¦-•"••-•- Preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecke), žime, volne in perje za postelje. I Posobnc novosti so: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci. Perilo za opreme nevesti, za hötele in restavracije, za zasebnike in vse druge. Po tovarniökih cenah. Cene stalne Postrežba strogo poštena. Vzorci najnovejüe izbere se pošiljajo na zahteuo brezplačno in poštnine prosto.