Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K.	Geslo :
Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1'50. Za
Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — j ysg 23 UBPO, dOlH, CBSBrjB-Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, hamor je pošiljati rokopise.-------------------------------------
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.----------------------------------------------------------
I. letnik
V Gorici, 10. junija 1914.
19. številka.
Državni proračun
za 1. 1014515.
Kakor je to v drugih državah že °dnekdaj v navadi tako so prenesli tudi hn nas računsko leto od 1. junuvarja na 1. julija vsakega leta, tako da traja račimsko leto sedaj pri nas v Avstriji vedno od 1. julija do 30. junija prihod-uiega leta. V teni smislu je sestavljen tlldi novi proračun za bodočo poslovno tlobo, ki ga je predsedstvo državnega zbora po naročilu vlade razposlalo po-slancem. Ker nimamo sedaj parlamen-kjer bi moral priti proračun v prav resno in podrobno debato, si ga mora-ihO' ogledati pa tako, da bodemo vsaj Vedeli, kaj približno tiči notri in kako namerava vlada gospodariti za dobo 0d K julija 1914 doi 30. junija 1915.
Skupna bilanca našega državnega I)r°računa je postala tekom let silnoi vi-^°ka. Počasi Smo prišli gori do 3 mi-Klc* in pol, ako računimo na okrogle. . tančne številke so pa sledeče:	iz-
- ..a f ^ 0 v je proračunjenih na 3.460 tni-iJOnov in 726 tisoč K. I o h o d k i pa . ‘Zvneunjeni na 3.460 iniliicmov in 987 tisoč K. Preostanek je tedaj 261 tisoč K in nekaj čez, kar pa niti ne pri-v Poštev, ako se gre za miljarde. vazun tega je ta preostanek tako samo na P>' pirju, kajti v resnici bode morala x*ada napraviti nove dolgove, da bode Akrila vse tekoče stroške. Če se pa že auredi dolg, se ga naredi par sto tisoč j^011 več, tako da še nekaj ostane in da
Proračun izkazuje nekaj preostan
Ita	------------ ---------
1 ’ narnesto resničnega primanjkljaja.
Naši državni dolgovi sploh rasteji ^ Zadnjih letih kakor gobe po dežju ii 'etos se zdi, da bodemo prekoračili ve likansko svoto 13 miljard. Sama za te koče obresti gre skoro šesti del vse! 'etnih stroškov t. j. okroglo 500 milijo n°v kron. Pol miljarde samo za obre J’ to nekaj strašnega, ako se pemi v 1 na današnje siromašne čase! Poten ^exeda ni čuda, da si ne moremo nika uoi pomagati. V tekočem proračunu n<
vsak31111110 nikdar nič; P°!eg tega si nek Q let° 5’'koro redno zadolžimo z; 't)a a] sto milijonov na novo in obrest m p0item žro velikanske svote, ki b 'ate p,-jtj gospodarstvu in izobrazb v Korist.
Vq. č0-sebno značilno- je, da gredo z; g laske stvari in naprave vedno večji , 0te- na drugi strani pa se opaža sko in IjOVSod edščipanje tudi pri važnil strn!ljnih budskih potrebah. Letošnj 1^ °skt znašajo n. pr. 264 milijonov vet Zg k!n'ski i'1 od teh 264 milijonov gre ^vojaštvo nič manj kot 131 milijcncv n,-).'.1' ^09 milijonov za armado-in 2'c
lilije
^em
vilk
nov za domobranstvo. V podel
razmerju se sučejo sploh vse št( da ne naSe-kra novega proračuna, tak no ni bil nikjer sprejet posebno prijaš
' razun od vojnega ministerstva Dol
sVote
Pg tega, da gredo tako velik
tr
Pr
za vojaške in druge podrobne p c i-o,6 vnazgorai’ ie opaziti, da je vlad acun na zdolej prav temeljito ostr
gla in oskubla. Cela vrsta važnih gospodarskih in kulturnih zahtev je oškr-njena in nekatere postavke so prav znatno nižje kot so bile za leto 1913. Tako n. pr. so jako pomanjšani izdatki za pošte, telefone, telegrafe in podobna občila, ki so vendar ljudstvu silno v korist in se poleg tega tudi izborno ren-tirajo. Vendar je v novem proračunu ta postavka samo 12 milijonov kron med tem ko je bilo leta 1913 še 17 milijonov kron in 1. 1912 celo 35 milijonov kron. Promet in potrebe rastejo, proračun se krči.
■ Za nove lokomotive in železniške vozove je letos v proračunu 10 milijonov K manj kot lani, četudi so vedno glasnejše tožbe glede starih in nerednih vozov po državni železnici. Tudi glede tirov se železniška uprava mora omejiti in dvotirne proge so že silno redke, iz same varčnosti seveda. Ravno taksi je za nove poštne avtomobile postavljeno v proračun 500.000 K manj kot l. 19M, četudi še je to prometno sredstvo prav izdatno priljubilo med ljudstvom."
NajbO.i značilne pa je, da je novi proračun začei hraniti tudi pri šolstvu. Nobena tajnost ni več, da imamo po vseli avstrijskih kronovinah razun dveh, treh še vedno premalo državnih šol. O naših goriških razmerah tu niti ne maramo obširneje govoriti, ker je stvar bila že tolikokrat prerešetana, da je vsakemu gotovo popolnoma jasna. In vkljub tem raznim slovenskim in drugim tožbam je svota za nova šolska poslopja v zadnjem preračunu za 700.000 kron manjša kot 1. 1913. Za oprava na vseučiliščih je črtanih 300.000 K, kar sicer ni ravno dosti, a vidi-se namen in smer, v kateri je proračun sestavljen. Šolstvo, občila, industrija poljedelstvo itd. sc vendar za ljudstvo najvažnejše točke gospodarske politike in ravno tam gremo po najnovejšem proračunu bolj nazaj kot naprej. Nismo kaki ozko-srčneži, ki bi ne priznali tudi drugemu pravice do napredka in blagostanja, a proračun, ki nam odččiplie pri tako važnih gospodarskih zahtevah, nam nikakor ne rrore biti po godu.
Politični pregled.
Parlamentarni položaj.
Dne 4. t. m. se je, vršila na Dunaju prva predkonferenca glede nemško-če-ških spravnih pogajanj, od katerih je potem odvisen tudi državni zbor. Ta predkonferenca seveda ni imela prav nobenega globljega vspeha, ampak gospodje poslanci so se zjedinili le v toliko, da se vrši dne 15. junija zopetna predkonferenca in sicer v Pragi. Na tej drugi predkonferenci ne sme biti navzoč noben vladni zastopnik, ne na češki ne na nemški strani. Nekov ugledni češki politik je dejal z ozirom na to novo sejo, da bode imela morda edino ta vspeh, da sklenejo tam tretjo sejo za jesen, več pa ne. S tem je tudi jasno povedana usoda državnega zbora, ki v doglednem času gotovo ne bo sklican.
I Sicer je treba pa pribiti tudi to dejstva, da so le na videz krive vsega tega stranke, v resnici pa zadene največja krivda v tem oziru le vlado. Ako bi vlada hotela sklicati državni zbor, bi ga pač lahko sklicala, a zdi se, da je ravno dunajski vladi najljubše, da parlament ne zboruje, ker je tako rešena vsakega nadzorstva od strani zbornice in poslancev.
Istrske deželnozborske volitve.
Pri deželnozborskih volitvah v nedeljo za splošno kurijo so bili izvoljeni: v hrvaško-slovenskih volivnih okrajih prof. Matko Mandič, dr. Milič, dr. La-ginja in prof. Spinčič; v italijanskih vol. okrajih ital. liberalca Desante in Davanzo. V koprskem it. vol. okraju je potrebna ožja volitev med it. lib. dr. Benatijem in it. kršč. soc. Spada-,v puljskem it. vel. okraju pa med it. lib. Coreiiich-em in soc. dem. Li-russi-jem.
Laška politika je podobna kači,
ki se brez šuma in brez ropota priplazi do svoje izbrane žrtve in potem nenadoma plane nanjo. Že cd nekdaj so svetovali laški politiki to taktiko posebno proti Avstriji in zato se morda nekaterim pri nas tudi še niso odprle oči, da bi videli, kake namene zasledujejo sosedje onstran črnorumenih kolov. Ena najnevarnejših točk je v zadnjem času Albanija, kjer se zna odločiti bržkone več kot le useda siromaka Wieda. Laški list »Gazzetta di Venezia«, ki rad govori precej odkrito v teh zadevah, je pisal dne 4. t. m., da se zna zgoditi, da konča ta albanska kemedija za Italijo tako, da se ista nekega dne znajde proti svoji sosedi, ne ob njeni strani (finiremo 1111 brutto giorno per trovar-ci non di fianco ma di fronte ai nostri vicini). Zato, pravi list, je potreba, da se-sedaj Italija zbere in pripravi lepo na tihem in ne daja nikakega povoda za kako polemiko (e consigliabile di rac-coglierci e di prepararci in silenzio). Zdi se, da Italija dobro čuti, da s e d a j njena ura ni še prišla, zato pa se hoče na tihem pripraviti za bodočnost. Mislimo, da nam ni treba posebno povdar-jati važnosti tega momenta in te zvite kačje taktike, a želeli bi, da bi tudi noši nemški listi, ki so običajno vedno in straži, če kihne kje kak Slovenec, posvetili tej zadevi primerno in potrebno pozornost. Hic Rhodus, hit salta!
Republikanske demonstracije v Italiji.
Kakor navadno so praznovali tudi letos 1. nedeljo meseca junija po Italiji svej narodni praznik. Pri tem je pa prišlo n. pr. v Jakimi do hudih pretepov med nacionalci in republikanci, republikancem so pomagali še anarhisti. Dva demonstranta sta bila ubita, kakih 20 vojakov ranjenih.
Albanija.
Poročila o albanski vstaji se glase vsaki dan drugače. Gotovo je, da se položaj doslej še ni razjasnil. Pogajanja so se pričela in zopet prekinila. Ustaši vstrajajo pri zahtevi po muslimanskem
vladarju. Velesile se navidezno malo brigajo za Albanijo in njenega nemškega kneza. — Sedaj se poroča, da se bo še ta teden pričela akcija, da se zatre vstaško gibanje. Knez ima baje že nad 10.000 vojakov na razpolago. Pred Dračem pa leži velika vrsta bojnih ladij in turpedovk. Vse je v orožju, a na nobeni strani ni opažati razpoloženja za odločilni boj.
Pisava nemškin listov o Albaniji
se je v zadnjih dneh prav čudno izpre-menila. Poprej ni bilo v nemških iistih citati drugega kot hvala in čast tej čudni deželi, o kateri so vsi pametni ljudje že od nekdaj imeli svoje pravo mnenje. Sedaj, odkar vidijo, da se temeljito zavozili z albansko politike v blato, sedaj se čita dannadan tudi po nemških glasilih e albanskih roparjih, o tolovajih, o barberi;) o poldivjakih itd Kakor rečeno;, so to razni naši listi po-vdarjali še v času ko je bila pametna izprememba-rrogoča, danes vse to vpitje c albanskem barbarstvu ne pomaga. nič in naših zavrženih milijonov ne bo nikdo priklical nazaj v dunajsko kaso.
Vprašanje sredozemskega morja,
ki je bilo že od nekdaj velike politične važnosti, je zopet stopilo ostrejše na površje. Posebno so Francozi oni, ki so začeli razpravljati o tej zadevi. Francoski list »Figaro« je prinesel te dni obširen tozadeven članek, ki je posebno radi tega zanimiv, ker je pisan proti Avstriji prijazno, o Italiji pa pisec ne izgublja dosti besed. Zdi se, da Francozi nekako iščejo nekoliko pretiteže proti italijanski politiki v Sredozemskem morju in ravno mi bi jim v tem oziru lahko nekoliko pripomogli — in sicer tudi sebi na korist. Ako bi mi količkaj nagnili na francosko stran, bi bila Italija med dvema ognjema in njena srboritost bi bržkone kmalu ponehala. Žalibog se take stvari pri nas vse premalo vpeštevajo.
Angleški glas preti dreadnoughtom.
Proti drednoughtom t. j. proti sedanjim največjim bojnim ladijam se je oglasil angleški admiral Scott, ki pravi, da so tako velikanske ladije dandanes čiste brez potrebe, ker so. jim zrakoplovi in posebno; pa še podmorski čelni vedno za petami. Z zrakoplovi in s podmorskimi čolni se da uničiti vsako še njavečjo bojno ladijo, pravi admiral Scott, in zato pa tudi nimajo te ladije ukljub svojemu velikanskemu obsegu in svojim strahovitim topovom za moderno vojsko prav nobenega važnega pomena. Scott priporoča, Angležem naj v bodoče ne dajajo več denarja za dre-adncughfe.
Darovi.
Za »Šolski Dom« je došlo našemu upravništvu: Strica obenem botra Josip in Anton Kuštrin o priliki krsta njiju nečaka Radigoja Černeta K 10. Bog živi vse tri!
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e«:
P. n. gg.: Nekdo, ki ljubi mir za obmejno »Sirotišče« 12 K; Maks Petrovčič, gostilničar 5 K; Toros Karel, veleposestnik 8 K; Matevž Blažiča, delovodja 2 K; Ivan Nep. Kumar, kurat 2 K; Andrej Mavrič, kroj. mojster 1 K; Gorjanc Andrej 20 vin.; Peter Tinti 20 vin.; Družina Kuštrin v Gorici o priliki krsta unuka oziroma nečaka Radivoja Černeta 5 K.
»Hranilnica in posojilnica« v Črničah 20 K.
Sklad Slov. S i r o t i š č a.
V K o b a r i d u in v Ide r s k e m se je nabralo 121 K 48 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo b o d O' č n o s t slovenskega narod a p o d s 1 a v novi a-d o Njega Veličanstva cesar-j a F r a n c S Jožefa!.!
Novice.
Osebna vest. Minister za poljedelstvo je imenoval višjega agrarnega geometra I. razreda v Ljubljani g. Ivana S i r k a za voditelja tehničnega oddelka pri goriški agrarni komisiji.
Brezmejna laška surovost. V petek, soboto in nedeljo so priredili tržaški Slovenci cvetlične dneve v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Gospe in gospodične, ki so prodajale cvetlice, so bile večkrat od italijanskih surcvežev v gosposki obleki napadene in psovane. Ti suroveži so trgali prodajalkam cvetlice iz rok. Večkrat so morale pred temi suroveži celo bežati in iskati zavetja po hišah. Da bi ta druhal ne popokala od jeze, usmilila se je je tr.aška policija. ki je tretji dan prepovedala podajat cvetlice po ulicah.
Laške marjetice so prodajali po tržaških ulicah, kar z nekakim očitnim veseljem, poroča dopisnik graški »Ta-gespest«. Ali morda ne vedo ti gospodje, komu na čast se Lahi ogrevajo za cvetko, ki masi ime marjetica — »mar-gherita«. Cvetka je sicer nedolžna, a nameni tržaških iredentistov so vendar vsakomur jasni, ki ima količkaj oči odprte.
Na c .kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop v prvi letnik v četrtek, dne 2. julija t. L, cd 9,—12. ure dopoldne. Popoldne istega dne ter v petek in soboto, dne 3. in 4. julija t. I., se zvrše sprejemni izpiti. —-Akc1 bo pri teh izpitih doseženo naivNje možno število prvoletnikov (štirideset), tedaj meseca septembra ne bo nič več sprejemanja za prvi letnik.
Vpisovanje učencev v prvi razred tukajšnje realke se vrši dne 1. in 2. julija 1914 od 9.—12. dopoldne. Vsprem-ni izpiti se vrše dne 2. julija popoldne od 3h dalje pismeno in dne 3. julija dopoldne od 9h 30m dalje ustno. Pogoji za vsprejem so opisani v izvestju realke za leto 1913, poizvedo pa se tudi lahko v ravnateljevi pisarni.
Dirka okoli goriškega Krasa. Avstrijsko športno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. cestno kolesarsko dirko okrog goriškega Krasa. Start je na križišču Ločnik Podgora. Dirka gre skozi Kcrmin, Medejo, Tržič. Prosek, Opčino, Senožeče, Prevalje, Vipavo, Ajdovščino v Gorico. Cilj je v Gorici, Rožna dolina. Prijavljenih je 52 dirkačev. Darila se raz-dele ob 6. uri zvečer v »Hilmteichu«, kjer bo tudi vojaški koncert. Odhod in prihod dirkačev se bo kinoma: grafično posnel.
Porotniki izžrebani za II. porotno zasedanje pri c. kr. okrciž. sodnij' v Gorici. Redni porotniki; BarzeHini Franc, Kralj Franc, Gorica; Bizzaiti Ivan. Scodbvacca; Lonzar Josip, Tr-
žič; Buča Rihard, Terzo; Klinz Anton, Gorica; Zavadlav Anton, Štandrež; Formentini bar. Beno, Števerjan; Del-mestri grof Viktor, Medeja; Mauri Anton Roman, Gorica; Furlan Franc, Kamnje; Birsa Peter, Gorica; Peršič Kan, Trnovo; Hvala Franc Severin, Gorica; Leban Ivan, Ročinj; Delpin Fran, Gregor Karol, Gorica; Stacui Franc, Medeja; Pahor Anton, Miren; Kuštrin Ivan, Rakovec; Bevk Peter, Cerkno: Verzegnassi Ldvard, Viilavi-centina; Messenio Karol, Ronki; Pe-rozzi Alojzij, Terzo; Cotič Josip, Opa-tjeselo-Vrh; Nemec Josip pok. Franca, Bilje; Čibej Josip, Solkan; Poberaj Franc, Saunig Ignacij, Zei Ivan, Gorica; Kompara Anton, Lokavec; Miceu Ivan, Ronki; Drožghig Anton, Gorica; Kožina Anton, Rihemberk; Komel Andrej, Kromberk; Villat Alojzij, Geriča. - Namestniki: Zpazzapan Evgen, Gonig Leopold, Valentincig Josip, Per-sa Greste, Krainer Oskar, Frandolič Andrej, Bartoli Josip, Bressan Ernest, Šuligoj Martin, vsi iz Gorice.
Razpis ustanove. Z il .polletjem šolskega leta 1913/14 je razpisano X. mesta ustanove Josipa Gorupa vit. Siavinjskega v znesku letnih 500 K. za dijake slovenske ali hrvaške narodnosti na srednjih in visokih, šolah. Pojasnila se dobivajo pri šolskem oddelku c. kr. nam. svetnika v Trstu, ul. Caserma 7.
Poldrugo uro smeha, to je geslo sedanje predstave »Modra miška«, ki se bodoče štiri dni vidi v »Central Bio«. »Modra miška« je izborna komedija in je dosegla na Dunaju največje vspehe. V kratkem pride na vrsto »Devica Orleanska«, znamenito zgodovinsko delo, ki je polno dramatičnih krasot. Vsako nedeljo in praznik popoldan se vrši v »Central Bio« vojaški koncert z izbranim programom.
Pred 50 leti ni bilot v tem času nič boljše vreme kot zadnji teden letos. »Novice« sc poročale dne 8. junija 1864 iz bloške okolice sledeče: »Stari pregovor pravi: O sv. Urbanu pridejo muhe. Da, tudi letos so prišle, samo s tem razločkom, da so bele in da jih je burja prinesla. Mrzlo je, da gre človeku za nohti in nerado se bo v naših hribih razšlo, nege da nam bo še kaj belca povrglo«.
Konzulent za tujski promet na Primorskem. Minister za javna dela je i-menoval inženirja dr. Maglicha za kon-zulenta za tujski promet na Primorskem in v Dalmaciji.
Napredovanje Hrvatov. Zagrebška »Hrvatska Štediona« je kupila v Trstu veliko palačo nasproti Lloydovf palači za 600.000 K, kjer se bodo ustanovili nekateri razredi hrvaških in slovenskih šol. »Piccclo« je vsled tega tako iz sebe, da ne more razumeti, kako se more s hrvaškim denarjem kupiti v Trstu kako premoženje.
Legar v Trstu. V Trstu se je med pomorščaki zadnje dni pojavilo par slučajev legarja, ki je bil zanešen menda iz Dedeagača, kjer se je ustavila dotična ladja.
Poštna tatvina pred poroto. Mi-
noli teden se je vršila pred tržaško poroto kazenska obravnava proti poštnemu kontrolorju Bjekarju, ki je bil obtožen tatvine 127.900 K denarja, ki je izginil na pošti kjer je on služboval. Bjekar je bil oproščen.
Električni tok usmrtil delavca v Skednju. Neki 231etni Ivan Ceglar, dama iz Ljubljane in zaposlen pri plavžih v Skednju, je metal za šalo svojo čepico v zrak. Nesreča je hotela, da mu je čepica ostala na električni žici in Ceglar je zlezel po kolu gori, da bi prišel spet do svojega pokrivala. Pri tem se je dotaknil električne žice in močni tok je nesrečneža usmrtil na mestu.
Hospic pri Sv. Duhu v Bohinju je
odprt od L maja. Sedanji časi so kakor nalašč za izlet k Sv. Duhu. V Bohinju je sedaj najlepša pomlad. Sneg se je zelo umaknil v višave. Gospod duh. svetnik Berlic izvršuje posle hišnega gospodarja in je porok, da bodo gostje dobro postreženi. — Prenovljeni čolni so na razpolago gostom. Za utrujene živce je Sv. Duh s svojim mirom kakor nalašč za krajši ali daljši oddih.
Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, ki je last Slovenskega. Planinskega Društva v Ljubljani, se je že otvoril. Hotel je že z vsem potrebnim popolnc-ma založen. J uristom in izletnikom se priporoča peset hotela že sedaj, ko je okolica v najbujnejšem pomladnem zelenju in cvetju. Ker je hotel posebno pripraven za letovišče in ima dovoij sobic za tujce, priporočati je vsem, da si izberejo za počitnice hotel Zlatorog. Pojasnila daje Slovensko Planinsko Društvo v Ljubljani ali pa o-skrbnica Marica Guštin, hotel Zlatorog ob Bohinjskem Jezeru, pošta Sv. Janez.
Kadilnikova Koča na Golici je že
otvorjena in oskrbovana ter popolnoma založena s provijantom in okrepčili. Pot na Golico je popolnoma prosta snega. Flora se baš sedaj vzbuja. Pristop na Golico je čisto lahek. Na razpolaga sta; dve veliki skupni spalnici (moška in damska) ter 5 ločenih, dobro opremljenih sobic z 2 - 3 posteljami.
Nevihta na Dolenjskem. Z Dolenjskega poročajo zopet o hudi nevihti, ki je zadela posebno novomeško okolico. Najbolj so trpeli vinogradi.
Slovenska zmaga v Laškem trgu. Pri nedeljskih obč. volitvah v Laškem trgu na Štajerskem so zmagali v IIP razredu slovenski kandidatje.
Dopis iz Drača. Naš rojak in naročnik našega lista nam je poslal sliko vstoličenja albanskega vladarja ter nam sporoča, da mož res ni rojen za vladarja, posebno pa take dežele kot je Albanija. Poroča nam tudi, da so razmere sedaj nejasne. Tu pa tam se sliši ponoči streljanje druzega nič. Pričakuje se v par dneh odločitev. Vstaši so pod dobrim vodstvom in izučenimi voditelji. (G. rojaku srčna hvala za dopis. Jako hvaležni Vam bodemo, ako se še kedaj oglasite. Zdravstvujte! Uredništvo.)
Cesar na letovišču. Cesar se poda dne 23. junija z Dunaja na svoje navadno letovišče v Ischl.
Podelitev kardinalskih čepic obema novima kardinaloma naše države se je vršilo dne 6. t. m. na Dunaju po vseh starodavnih cerkvenih predpisih. Cesarja je: zastopal prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je izročil kardinalsko čepico prvo ogrskemu nadškofu Csernoch, potem pa dunajskemu nadškofu Piffl. Ceremonije se je udeležila cela vrsta cerkvenih in tudi posvetnih dostojanstvenikov.
Hrvaški učenjak umrl. V Zagrebu je umrl odlični zgodovinar in član akademije Tadej Smičiklas v starosti 71 let. Bil je tudi politično delaven. Skoro vse svoje premoženje je zapustil jugoslovanski akademiji.
Za prvega dunajskega podžupana
je bil izvoljen namesto umrlega dr. Por-zerja prejšnji II. podžupan Henrik Hier-hammer.
Novi vojaški kazenski red bode stopil v veljava dne L julija tega leta.
800-letnica samostana Klosterneu-burg. Dne 7. t. m. so praznovali v Klo-sterneuburgu SOOletnioo tamošnjega samostana. Vršile so se velike cerkvene slavnosti.
Italijanska objestnost presega res že vse meje. Pred par dnevi je govori! v italijanski zbornici tudi znani demokratični poslanec Barzilai a razmerju
obeh držav in povdarjal posebno, da se pri nas sodi čisto napačno, ako ra-čunimo le s tistimi Lahi, ki soi pod našo državo. Ne, pravi Barzilai, to ni prav, kajti za avstrijskimi Lahi staji 36 mil-jonov laškega naroda v Italiji in na te milijone se morama mi v Avstriji ozirati. S tem je ta gospod jasno povedal, da se hočejo Lahi pa vsi sili vtikovati v naše avstrijske zadeve, ki jim nič mari niso. Mi naj se sedaj kar naenkrat oziramo na laške prebivalce Italije, morda tudi celo na razne izselnike v Ameriki in Afriki. J’ake zahteve in take trditve so pač že več kot predrznost in zaslužijo tudi primeren odgovor.
Kakor jagnjeta so nedolžni Nemci
v političnih in šolskih nastopih proti nam. V znanih lipskih ilustriranih listih je priobčena spominska svetinja, ki jo je dal »Schulverein« napraviti v spomin Roseggerjeve sedemdesetletnice. d'a svetinja nosi ponižen napis: »Uns zu Schutz, niemand zu J’rutz.« (Nam v’ varstvo, nikomur v nasprotsvo.) To geslo je tako nedolžno in ponižno, da prav nič ne edgevarja dejanski politiki nemškega šolskega društva, ki ustanavlja svoje šole najraje tam. kjer rnso nikomur za »Schutz« ampak po večini za »Trutz«.
Vsenemčki tabor na Koroškem-
Nemški listi prinašajo te dni kričeče pozive na vsenemški tabor, ki se bode vršil dne 24. t. m. v Celovcu na Koroškem. Podpisani o seveda razni zastopniki nemškega narodnega sveta med njimi tudi zastopnik za Trst in Primorsko, c. kr. šolski svetnik Marko Guggenberger v Trstu. Ta nemški tabor hoče temeljito osvetiti »krivice«, ki se gode našim nemškim sosedom od stran avstrjske vlade.
Železniška uprava ni odgovorna za živino, ki med vožnjo pogine, tako
je razsodilo najvišje sedišče v neR pravdi, ki je tekla že dalj časa. Prvi dve instanci sti prisodili dotičnemu tužitelju odškodnino, a zadnja inštanca je odločila v prilog železnice, ker po točki 86. želez, poslovnega reda ne odgovarja železnica v nobenem oziru zo živo živino, ki se prevaža po njenih progah — razun seveda dokazane krivde od strani železniškega poslovanja — ker je v omenjeni točki izrecno povedano;, da mora lastnik ali pošiljatelj živine sam skrbeti za vse potrebno, ne pa železniška uprava, ki da takore-koč le voz.
Metanje sadnih olupkov na cestni tlah je zelo nevarno in marsikdo se je že na tem spodrsnil in si prizadel težko poškodbo ali zadobil celo smrt. Voditelj državnega pravdništva na Dunaju je z ozirem na to izdal na vse sodnije svojega področja odredbo, bi pravi, naj se vsakogar, ki je bil zatožen-da je vrgel sadne ostanke ali olupke na cesto, stavi pod obtežbo po § 431 kaz’ zakonika, b rez ozira na to ali se ie kaka nesreča zgodila ali ne. MetanR olupkov po cestnem tlaku je za občinstvo, ki ima opravka na cesti, vedno velika nevarnost.
Prehladno vreme je škcdcvaD
skoro vsem sadnim vrstam po Češkem* Moravskem in tudi na Nižje Avstrii' skem. Poročila iz teh krajev so sp-lošn2 neugodna. Ravno tako škodljivo je bi1'0 zadnje prehladne vreme tudi za vini)' grade pc goriomenjenih deželah, klci po tem takem ne pričakujejo posetm0 dobre letine.
Uradne vesti po uradnem listu »C"’ servatore Triestina«:
Dne 10. julija bode pri goriškcn| okr. sodišču (soba št. 7) javna dražj> nepremičnine, tvoreče edino telo vloz ^ 1467, stavbena parcela 1409, hišo dvorišče št. 6 v ulici Isonzo in PaI cC
Priloga „Goriškemu Iisfu“ ŠL 19 z dne 10. junija 1914.
864/5 (njiva in vrt). Vsklicna cena 13.300 K.
Istega dne in v istih prostorih bo javna dražba nepremičnin 1/2 vložka št. 83, d. o. Šmartnol in sicer parcel. 3385, 3390, 3396/1, 0/2, 0/3, 0/4, 0/5, 3413, 3414. Najmanjši ponudek 536.68 K.
Istega dne in v istih prostorih bo tudi dražba nepremičnin vi. št. 515 d.
0.	Bilje in sicer: 1. telo pare. 149, hiša in dvorišče, pare. 553, 554; 2. telo pare. 551 in 552. Najmanjši ponudek 2485.16 kron.
Dne 13. t. m. ob 9. uri predp. bo v Gorjanskem na licu mesta prostovoljna dražba vi. št. 307, 308, 309, 310 in 311 d. a Gorjansko; vi. št. 105, 138 d.
01.	Brje ter vi. št. 256 d. o. Brestovica. Vsega skupaj je 62 kosov nepremičnin.
Pri okr. sodniji v Ajdovščini bo dne 1. julija t. I. dražba nepremičnin tvore-čih 25. zemlj, telo vi. 226 in V2 vi. 44 (1. in 2. telo) d. o. Rihenberk. Najmanjši ponudek 360 K.
Ponudbeni r a z p i s. Genera-lakord c. kr. carinskega urada in c. kr. javnih skladišč v Trstu potrebuje 120 tisoč kg sena za vole. Dostava 10.000 kg vsakih 15 dni franko Trst prosta luka. Ponudnik se mora zavezati, da dOi 16. t. m. dostavi vagon sena za pokušnjo proti plačilu ponudbene cene. Dostavi se v Trst prosta luka.
Povprečna cena za klalne prašiče,
ki se pobijajo meseca junija 1914 na Primorskem po oblastnijskem ukazu ali poginejo vsled cepljenja, se je uradno določila na 1.50 K za kg.
Sveže meso z Ogrskega se sme
uvažati pri nas samo tedaj, ako je po-šiljatvi priložena živinozdravniško spričevalo, ki kpričuje, da je bila žival Proglašena za zdravo.
Charles se imenuje velikanski cirkus, ki pride v kratkem v Gorico. Več pove oglas na drugem mestu.
Listnica uredništva. G. dopisniku iz Renč: Pišete, da preiskuje zadevo1 orožništvo. Počakajmo torej, dokler izvemo, kaj bode ta preiskava dognala.
G. dopisniku iz Števerjana: Prihodnjič!
Mestne vesti.
m Smrtna kosa. V petek ob 8. uri zvečer je umrla v Gorici po daljši in mučni bolezni gospa Amalija Hribar, roj. Rubbia, vdova po pokojnem goriskim Siovencexii v najboljšem spominu osta eni glasbeniku, skiadateiiu in pevododju Antonu Hribarju, vodite-ba c. kr. vadnice v Gorici, mati zna-uega trgovca g. Teodorja Hribarja ter c- in kr. nadporočnika-računovodje pri tukajšnjem pešpolku št. 47, g. Angelja tVibarja. Pogreb, ki se je vršil v ne-delio popoludne ob 2 in pol, je bil veli-casten. Udeležilo se ga je nenavadno ntnogo občinstva obojega spola iz vseh siojev. Med pogrebci videli smo poleg drugih odličnih oseb namestništvenega svetnika in voditelja tukajšnjega okr. glavarstva g. Rebeka, generala Fern-engel, polkovnika tukajšnjega pešpolka ter več častnikov tukajšnje garnizije. Pogreb, katerega so se udeležili tudi eč. oo. kapucini in čč. oo. frančiškani, ie vodil preč. g. Piciulin ob asistenci diugih duhovnikov. Poleg drugili kras-nih vencev na mrtvaškem vozu bil je tudi venec častniškega zbora pešpolka St- 47- Po odpravljenem blagoslovljenju ruPla blagopokojnice v cerkvi sv. knacija prepeljali so je na tukajšnje pokopališče, kjer so je položili v dru-jUnsko grobnico k večnemu počitku.
. ugopokojnici svetila večna luč! Žalu-J°cim preostalim pa naše iskreno so-
m Procesija s v. Rešnjega Telesa
v stolnici se prične jutri, kakor navadno vsako leto ob 8. uri zjutraj. — Zvečer ob 6. uri pa bode procesija sv. Rešnjega Telesa na Kostanjevici. Svirala bode pri ti priliki letos prvikrat vojaška godba.
Udje »Slov. katol. društva«, udeležite se v obilnem številu procesije sv. Rešnjega Telesa pod svojo zastava!
m V nedeljo 14. t. m. bo v kapucinski cerkvi v Gorici opravil daritev sv. maše novomašnik P. Anton Vouk, kapucin jakinske provincije. Slovenec in Goričan. Prvo sv. mašo je o-pravii s hvaležnim srcem 7. t. m. v Jakinu. Bil je pred leti dalje časa strežnik pri sv. maši v geriški kapucinski cerkvi kot majhen deček; svoje študije, ki jih je v Gorici že pričel, je nadaljeval v Italiji in sedaj je dosegel, kar je tako zelo želel on in želela tudi njegova dobra in pobožna družina. O-pomnimo, da se imenovana slovesnost v kapucinski cerkvi prične ob 9. iu pol; najprej primerna slovenska pridiga! in potem slovesna sv. maša. Popoldne ob 4. in pol slovesen blagoslov. Verno ljudstvo se vabi k obilni udeležbi! Opomnimo, da bo novomašnik podelil svoj novomašniški blagoslov predpoldan in popoldan.
m Mazzinjansko glasilo »Liberta«
je strašno vpilo na gor iške laške meščane naj vsi ostanejo v mestu v nedeljo popoldan ter varujejo goriške ulice pred slovanskimi »napadi«. Zdi se, da je malokdo poslušal čenčarije tega lističa ter je odšel po svoji navadi v okolico na četrt dobrega »brica«. To je bil najlepši odgovor pametnih meščanov na nezrelo pisarjenje še bolj nezrelih fantičkov.
m Kakor politi cucki so prišli nazaj v Gorico razni laški fantiči, ki so ramah binkoštno nedeljo v Benetke, da bi tam dajali oduška svojim laškim čustvom. Poleg Goričanov so bili tam tudi Dalmatinci, istrijani in Tržačani, kakor beremo to v goriškem »svetovnem« listu »La liberta«, ki poroča dalje, da so ti laški navdušenci prisostvovali koncertu na trgu sv. Marka, kjer so začeli vpiti: »Viva Trieste italiana, viva ristria, viva il Friuli« in so ob e-nem zahtevali od godbe, naj jim igra »gli inni«, t. j. znane italijaske himne, ki jih sicer list dalje ne imenuje, a že vemo, katere so. In kaj se je nato zgodilo? Navzoči socijalisti, ki kažejo biti na vsak način zrelejši možje kot gori-ška laška »nadebudna« mladin'a, so na te klice in vike začeli žvižgati in smešiti tako pošteno te goriške vročekrvneže, ki sedaj tožijo in stočejo, da so benečanski socialisti surovo zatrli plemenito demonstracijo onih, ki so doma izpostavljeni tisočerim pritiskom, samo zato ker so Italijani. — Škoda, da ni več takih socijalistov v Italiji, morda bi naše neodrešence počasi naučili, kako se živi na tem svetu.
m Poskušen samomor. V petek po-poindne si je hotela končati na tukajšnjem pokopališču življenje neka Marija Berlot, bivša strežnica v tržaški bolnišnici, stara okoli 30 let. Pred dvema tednoma je prišla radi bolezni domov k materi, ki stanuje nekje na Placuti. Toda z materjo se niste mogli nikakor razumeti in tako je hči šla iz obupa od hiše in na očetovem grobu poskusila samomor Prerezala,si je žile na obeh rokah z brivno britvijo', na kar je padla v nezavest. V istem času je bila na pokopališču ravno zdravniško-sodna komisija, ki je sekcirala izkopano truplo soproge mesarja Decolle; izkopali so namreč truplo pokojne Decolle, ker so se po mestu širile o njeni smrti razne govorice. Oba zdravnika, dr. Bra-mio in dr. Pitamic, sta takoj, ko sta bila obveščena podala nesrečnici prvo po-
moč ter jo nato dala prepeljati v žensko bolnišnico, kjer je sedaj izven vsake nevarnosti. Zanimivo je, da si je oče o-menjene Berlot tudi iz družinskih ne-sporazumljenj končal na enak način življenje kakor je poskusila sedaj hči, ki je pa to že tretjikrat storila.
m Razpis nagrade. Odbor za IX. vinorejski kongres razpisuje nagrado 100 K in 50 K za reklamni letak ozirc-ma spominsko razglednico za ta kongres. Pojasnila daje predsedstvo IX. vinorejskega kongresa v deželnih uradih. —
m Otrok pod vozom. V ulici Ca-nonica je prišlo pod voz neko 51etno dekletce Kumar. Eno kolo ji je že šlo čez noge, a tu je priskočil neki agent ter rešil otroče hujše nesreče.
m Služba lekarn. Od 14. do 21. t. m. bbdete imeli ponočno službo lekarni: G i r o n e o 1 i - K ii r n e r.
m Izgubljene stvari. Izgubil se je svilnat dežnik z zlatimi obročki na palici; izgubila se je denarnica z večjo svoto denarja; izgubila se je zlata zapestnica in zelena papiga.
m Najden zlat prstan. V mestnem vrtu je bil najden te dni zlat prstan. Lastnik naj se zglasi na mestnem magistratu, kjer ga bo dobil nazaj.
Goriška okolica.
g »Gospodarska zadruga za gori-ško okolico s sedežem v Vrtojbi« prične trgovati s krompirjem prihodnji petek. —
g Iz goriške okolice čujemo od strani starišev in drugih skrbnih rodoljubov vedno in vedno- razne tožbe proti znanim in brezpotrebnim plesom, katerih je ravno v naši deželi kot škodljivih kobilic. Vsaka najmanjša vasica mora imeti svoj ples, takoi da se ljudje zadolžujejo, ker ni pri rokah denarja za to potrato. Vemo za slučaje, da so stariši hočeš - nočeš morali dati sinovom denar za ples, ker drugače tak le fantina razsaja po cel teden po hiši in dela zgago v družini. Ako bi hoteli priobčevati vse te napake in nepravilnosti, bi napolnili vsak teden lahko par predalov našega lista. Vendar bi ponovno radi položili na srce vsem onim, ki jim je mari za našo mladino, onim, ki imajo dolžnost skrbeti za nravno in gmotno blagostanje ljudstva, naj nekoliko ostreje postopajo v tem oziru. Stariši in vsak pameten človek bode hvaležen onim, ki bi omejili to plesno razvado po naši deželi.
g Učiteljico je razžalil neki Miha Simšič iz Šmartnega in metal kamenje za njo. Simšič je bil oproščen, ker mu je učiteljica Gulin razžaljenje odpustila, glede metanja kamenja se mu pa ni moglo nič pravega dokazati.
g Že zopet revolver! Neki Ciril Bensa iz Števerjana je rad nosil revolver po rokah, kar je dalo Josipu Muži-ni povod, da mu ga je iztrgal proti njegovi volji. Pri tem je bil baje Bensa nekaj ranjen in je tožil. Mužina je bil pa oproščen, ker se mu glede tiste rane m' moglo dokazati ničesar in ker je pravzaprav dolžnost vsakega, da ne pusti orožja v rokah ljudi, ki bi ga znali. rabiti s sovražnim namenom.
g Nesreča v podgorski papirnici. V podgorski papirnici »Leykam -Jo-sephsthal« so popravljali te dni parni kotel. Pri tem je vdaril par delavca Feliksa Tohmar ravnoi v obraz in ga hudo ožgal. Nesrečnika so prepeljali v gori-ško bolnišnico.
g Nevaren pes. Neki Ivan Benko iz Renč ima nevarnega psa, radi katerega je bil že dvakrat tožen. Benko pa ukljub temu še ni kupil psu nagobčni-kai, da bi bili ljudje varni pred pasjo mrcino. Te dni je ta pes zopet oklal nekega 51etnega fantiča, Angel j Arčon, in
Benko je dobil 20 K kazni. Morda bo sedaj enkrat vendar mir s tem nevarnim cuckom.
Ajdovski okraj.
a Plot je pokvaril neki Josip Pod-beršček iz Gojač na posestvu Leopolda Kumarja. Za ta »potreben« opravek je moral plačati 5 K kazni.
Tolminski okraj.
t Tolmin. Dne 4. t. m. so bile končane občinske volitve za tolminsko občino. V III. in II. razredu je zmagala nova stranka s celo svojo kandidatno listo, v kateri se nahajajo možje zgolj iz okoličanskih vasi. Kat. obč. Čadrg, ki je razdeljena v dve frakciji, dobila je samo enega zastopnika in sicer iz Čadrga, vas Zadlaz-Čadrg pa nima nobenega zastopnika. V prvem razredu pa je zmagala stara stranka z vsemi desetimi kandidati ,ki prebivajo vsi v Tolminu. V tem razredu je bil izvoljen tudi dosedanji župan g. Oskar Gabršček, katerega so dosedaj po navadi volili v 111. vol. razredu.
t Avtcmobilna zveza med sv. Lucijo in Idrijo. Po dolgem času je vendar prišlo do tega, da vozi avtomobil redno med Idrijo in sv. Lucijo. Za sedaj vozi enkrat sem in enkrat tja, pozneje bode morda dobila idrijska dolina dve vožnji na vsako stran. Koncesijo za av-tomobilno vožnjo ima g. višji poštni mojster Ravnikar iz Ljubljane in sicer za sedaj samo za osebni promet. Ker pa se čuje, da dobi omenjeni gospod koncesijo tudi za poštno vožnjo, tedaj je pričakovati, da se takrat pomnoži število dnevnih voženj. Vozni red je sledeči: Iz Idrije gre avtomobil ob 5. zjutraj; ob 6. uri je v Cerknem in ob 7. pri sv. Luciji, tako da ima zvezo z vlakom.v Trst in pa z brzovlakom iz Gorice proti Jesenicam. Od sv. Lucije nazaj proti Idriji gre avtomobil ob 4. uri popoldan, tako da ima zvezo z jeseniškim vlakom ob 2.35 in z goriskim vlakom ob 3.50. V Idrijo pride avtomobil nekoliko pred sedma uro, ker se tudi na poti nazaj ustavi za nekaj časa v Cerknem. S to novo zvezo je mesto Idrija pritegnjeno prometno bolj tesno k goriškemu in tržaškemu trgu.
t Soška podružnica S. P. D. vabi vse člane na občni zbor, ki se bode vršil dne 16. junija 1914 ob 8. uri zvečer v lokalu »pri Kranjcu« v Tolminu. Vspored: 1. Sporočilo odborov c. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
t Občine in njih frakcije, ki imajo še razdeliti občinska zemljišča oziroma v razdelitvi naj se obrnejo na agrarni urad v Gorici, ki prične poslovati meseca julija t. 1. Tozadevni zakoni so na vpogled pri deželnem aribru.
t Iz Baške doline. Dne 5. in 6. t. m. je sneg pobelil hribe Gradiča in Veliki Ogel do zejenih gozdov. Uboga živina, ki je že na pašnji, zmrzuje pod milim nebom. — V kratkem pride v veljavo zakon za zboljšanje planin. Želeti bi bilo, da bi se isti upošteval ter da bi se preskrbela živini potrebna stajališča in voda.
t Na Kneži je umrl minoli četrtek 88-letni Jernej Leban, po domače Frank, ki je bil v vojski pod Radetzky-jem.
t Podbrdo. Dne 4. t. m. sta prišla iz Boh. Bistrice čez Bačo v Podbrdo 2 generala, 10 štabnih, 5 drugih častnikov ter več vojakov. Večerjo in prenočišče so imeli v Hudajužni v hotelu »Schwarzer Finger« kakor prestavljajo Nemci »Črno prst«. V hotelu so jim spekli tudi več naših izvrstnili postrvi iz potoka Bača, ki so gospodam zelo teknile ter so tudi obljubili, da se bodo na nje spominjali. Mi pa želimo, da bi
se gospodje raje spominjali na naše potreba, ki jih imamo v Baški dolini, nego pa na postrvi.
t Nesreča. Na binkoštma nedeljo se je na Koritnici poškodoval Janez Šorli, po domače »Tončk«. Peljal je na postajo v Hudajužno 5 otročičev, ki so se odpravili k očetu v Trbovlje. Konj se je splašil in Šorli je padel pod voz, ki ga je vlekel za seboj kakih 60 m.
Konj je dirjal po klancu do županove hiše in k sreči ga je ustavil župan ter tako preprečil večjo nesrečo, ker bili so vsi v smrtni nevarnosti. Šorli je močno poškodovan. Nesreča pač nikdar ne spi, zatorej pozor pri živini!
t Bukcivo. Naprava pri Bukovskem predoru, ki stane čez pol miljona kron, je že končana. Motor (Dieselmotor), ki goni kota, stane 84.000 K, kolo pa, ki goni zrak skozi predor 24.000 K. Stroji so iz tovarne v Essen-u na Nemškem, odkoder so prišli tudi tovarniški monterji, da postavijo stroje na svoje mesto. Dne 4. t. m. si je ogledalo to napravo 35 slušateljev tehnične visoke šole v Lvovu.
t Na Grahovem in v Koritnici se
izdeluje -v mlekarni pristni domači sir. Trgovcem in zanesljivim odjemalcem se priporoča domači pridelek.
Bovški okraj.
b Hud kačji pik. V Malniku pri Bovcu je pičil gad neko Marijo Klavora s tako silo, da je revica takoj začela grozovito otekati in kmalu nato u-mrla. O tako hudih kačjih pikih se sliši le redko, navadno le ako je kača prej hudo razjarjena in se je grela na solnem —
Korminski okraj.
kr Smrtna kesa. Dne 4. t. m. je umrla v Medani v 20. letu svoje dobe preskrbljena z vsem potrebnim za u-miraječe g.čna Marica Zucchiati, hčerka g. župana Antona Zucchiati. Pogreb je bil v nedeljo. Svetila ji večna luč! G. županu pa izrekamo na tem mestu naše iskreno sožalje ob britki izgubi.
kr Medana (t Marici Zucchiati -hčerki g. župana — umrli 4. junija 1914.)
»Ptički jaz vprašam vas, al’ bo že skor pomlad
Tako si napisala v svoji zbirki pesmi, Ti sama si napisala v Tvoji pomladi,
ko1 je zatemnelo nebo nad Tabo — nad blagim srcem in je pribučal ljut vihar — življenja vihar. Po pomladi si hrepenela, a bolezen je bila ona neusmiljena nevihta, ki je besnela nad mladim, nedolžnim cvetom. Dolga, burna in uničujoča je bila nevihta — dolga, muče-niška in usodepolna je bila Tvoja bolezen. —
Zadrhtela Ti je roka v bridki slutnji — in napisala si:
»Pomlad že prišla bo,
Ko mene več ne bo,
K' me bodo djali V to črno zemljo. —«
Kakor s krvjo so začrtane te preroške besede — mrzel, mrtvaški duh veje iz njih. — Čemu si slutila, čemu si uganila to — Marica? — Junaška je bila Tvoja smrt! —
In odprla se je v zeleni pomladi črna zemlja — nov grob zraven groba. Nov grob za Te Marica, zraven groba — Tvoje matere — Marica! Ihtela je množica ob tema grobovoma.
Ljubila si petje, — a nisi še želela teh otožnih, turobnih glasov, ki so jokali za Tabo — Marica!
Ljubila si godbo, — a nisi še želela teh votlih, mrtvaških zvokov, ki so trepetali žalostinke za Tabo — Marica!
Cvetlice si ljubila, — a teh še ne, tako žalostnih s povesnjinimi glavica-, mi, z ledenim ,mrtvaškim dihom — s solzami porošenih — za Te Marica!
Ljubila si siromake, — a nisi še želela, da usahne tako kmalu Tvoja dobrodelna roka — za nje, ki jokajo sedaj za Tabo — Marica!
Ti vse si ljubila, ki so prišli. In prišla je množica — nepregledna. —
Zabobnela je krsta — v črni zemlji Tvoje Matere - zaplakalo, zaihtelo je ljudstvo, zaplakati so zvonovi-— mi vsi smo zaplakali, a Ti, Ti si bila močnejša od nas — Marica — napisala si — ne več krvave, zlate besede si napisala: »Le pod menoj mir biva pri materi!
In nad menoj duh sniva pri Materi!
kr Strašna nevarnost za krminske Italijane se je pojavila v krminskem mestu v podobi nekega napisa na glavnem trgu. Ta napis slove: »Prodajalna jestvin, Prane Toroš«. »Corriere« je kar ves iz sebe z ozirom na to dejstvo. Da mu nekoliko odleže, mu svetujemo, da gre kak pondeljek ali četrtek poi trgovinah svojih najboljših goriških pristašev in videl bode, da bi tudi tisti
prav zaprav morali imeti napis: prodajalna jestvin ali podobno.
Tržiški okraj.
tr Podraženje kruha v Tržiču. V
Tržiču, v Ronkah in tam okoli so peki z dne 10. t. m. podražili vse vrste kruha za 4 vinarje na kilogramu. Ta povišek opravičujejo peki s tem, da so v zadnjem času cene moke jako visoke.
tr Na skrivoma je nastavljal ptičem neki Josip Stock iz Gradeža. Pri tem ga je zalotil enkrat poljski čuvaj. Stock se je seveda ostro postavil proti čuvaju, kateri ga je nato aretiral. Stock je bil sedaj obsojen na 14 dni ostrega zapora z enim pestom.
Drobtinice.
Spomin sv. Medarda, francoskega škfa, smo praznovali dne 8. t. m. Sv. Medard je pri našem ljudstvu kakor tudi pri drugih narodih znan kot vremenski prerok. Kmečko pravita pravi: Kakor se Medard zdani, vreme 40 dni trpi. Letos je bil dan sv. Medarda na Goriškem prav krasen, kar bi pomenilo 40 dni lepo in prijazno vreme. Letos pa se kakor se zdi, to pravilo prav nič ne uresničuje.
Sneg po benečanskih planinah. Laški listi poročajo, da je zadnje dni zapadlo pa benečanskih planinah severno od Vidma precej snega.
Neverjeten čudak. Na Štajerskem je umrl blizu Slovenj ega Gradca' te dni nekov 721etni star čudak, ki je stanoval že dolgo dobo let s svojim sinom v neki stari podrtiji na svojem posestvu. Kar sta imela živine, je bila kar tako privezana za drevje. Jedla sta oba zelo slabo, oblačila sta se še sla-bejše; perila sploh nista poznala, vode tudi ne dosti. Vsako leto sta kupila pai kitov smodnika in streljala za Veliko noč. Molila sta le kralja Matjaža.
Bacil, ki povzročuje pelagro. Kakor poročajo listi, je odkril neki romunski učenjak, profesor Babesch, bacil, ki povzročuje pelagro.
Zemeljski plaz pri Klavžetu se je
konečno vendar ustavi. Škoda je seveda jako velika, ker je podrtih več naselbin, vsa polja in travniki onega okraja in vse ceste in telegrafične zveze. Italijanska vlada je določila za tamošnje prebivalce večjo podporo.
Razstreljevanje na daljavo. Italijanski inženir Ulivi je te dni v Genovi
predaval v vojaških krogih o svoji najnovejši iznajdbi, ki omogoči razstreljevanje na daljavo brez kake žice ali kake druge zveze. Tozadevni aparat deluje sedaj baje na sto kilometrov. Ako bi n. pr. prišla kaka sovražna ladja na daljavo sto km pred Benetke, bi- tam kar tebi nič meni nič zletela v zrak, ako kdo potisne na dotični aparat v Benetkah. Ta iznajdba, ki temelji na nekih podobnih principih kot n. pr. brezžična telegrafija, je za vojaške kroge seveda velikanskega pomena, posebno še, ker je inženir Ulivi izjavil, da dobi edino Italija patent na ta njegov važni izum.
Na pesku je obtičala Lloydova la dija »Heluan«, ki je hotela zavoziti v brindiško pristanišče v Italiji. Ladijani ti pela nobene škode in parnik »Wien« ki gre proti Aleksandriji, je prišel na pomoč ter potegnil »Heluan« zopet na globoko vodo.
Gospodarstvo.
Gospodarska kronika. Da vstreže raznim povpraševanjem in tudi zahtevam trgovskega in kupčijskega stanu, se je odločila c. kr. statistična komisija, da bode odslej dalje izdajala mesečno gospodarsko kroniko z vsemi podatki o cenah, kupčiji, konjunkturi, o borzi itd. S temi mesečnimi poročili bode gotovo ustreženo vsem onim, ki imajo na tem polju opravka.
Davčna moč naše države za 1. 1913.
Po uradnem izkazu so znašali za 1. 1913 nekateri davki sledeče svote. I. izredni davki. Med temi davki so prinesli največ pridobninski davki raznih podjetij in sicer čez 115 miljonov K. Potem sledijo hišno-najemninski davki s svoto 107 miljonov K. Osebnodohod-ninski davki sio dali 106 miljonov K. Dalje sledi zemljiščni davek s svoto 54 miljonov kron itd. Skupna svota direktnih davkov je znašala v 1.	1913
466,867.434 K. Med indirektnimi davki stoje na prvem mestu razne u-žitnine in pristojbine. Užitnina na sladkor n. pr. je dala 164,231.230 K davka, užitnina na žganje je dala skoro sto miljonov kron, užitnina na pivo 84 miljonov kron itd. Pristojbine so dale k59 miljonov kron davka, koleki 68 miljonv kron, tobak 335 miljonov kron itd. Tretja skupina davkov so carine, ki so znašale 1. 1913. 245,718.914 K. Skupna svata davščin, užitnin, pristoj-

L.-.: i;■ 1
: to- O A - ./ ■;

t
*
Naj večji cirkus v Evropi
priđe v kratkem = tudi v =
Ć0RK0
r
-	- NajoTromnejši - -šotori od Barnu m - ovili
-	- - časov sem !-----
Desetkrat večji
600 ljudi!
400 živali!
25.000 m obsega! Za 20.000 ljudi prostora!
— od doslej običajnih
jg-ČLASOVITIN m- ODLIČNIH
in najboljših cirkusov.^
		M	H
		m	IH
bin itd. za 1. 1933 znaša čez 1.82 7 'T:ilicndv kron.
Pregled užitninskih davkov za l.
J933 kaže sledeče postojanke: Užitnima na žganje je znašala celih 99 nriljo-mov kron, užitnina na pivo 84 miljonov bron, užitnina na vino 12 miljonov kron. Užitnina na sladkor je največja in je prinesla državi 164 miljonov kron. Mesna užitnina znaša komaj 19 miljonov kron in davek na petrolej 25 miljonov kron. Iz teh številk se da napraviti precej jasna slika ljudskega življenja, ki kaže, da gre samo na užitnini na žganje piv c. in vino iz ljudskih žepov skcro 2 0 0 miljonov kron vsako leto. Užitnina na meso n. pr. je komaj deseti del te ogromne svote, ki jo plačajo največ revnejši ljudski sloji, delavci, težaki in siromašnejše ljudstvo po deželi. Če za nič drugega ni beliča Pri hiši, za žganje se žalibog še vedno dobi kaka petica!
Svetovni trg za kožuhovino, ki je bil de sedaj v Londonu na Angleškem, se prenese od letos dalje v Lipsko na Saksonskem. Angležem ta stvar sicer ni prav, a vse velike nemške firme so sklenile tako in njih beseda je obveljala. lemu gibanju so se pridružili tudi naši dunajski kožnarji, kar je za naše domače prekupce po naših hribih in po Kranjskem kolikor toliko važno.
Cena moke: Št. O. 22. 50 -22.80 K, st. 1. 21.60—22.30 K, št. 2. 21—21.70 K. št. 3. 19.90—20.50 K, št. 4. 19.40—20 K, št. 5. 18.50- 19 K, št. 6. 18—18.50 K, št. 7. 16.80—17.50 K. Otrobi: drobne 5.70—5.80 K, debele 6.10—6.35 K.
Tržne cene zadnjega tedna. Na dunajskem trgu so veljale zadnje dni Nedeče tržne cene in sicer za 50 kg. š e n i c a:	ogrska 14.50- 14.85 K,
POSLANO.O
Podpisani vprašam g. Uršiča sod-nijskega slugo- v Kobaridu še enkrat tem potom, ali je voljan povrniti mi enih 10 K, ki jih je na dan dražbe moje Premičnine dne 3. novembra 1911 (N.o 61 E 218) kot izvrševalec dobil več kakor je v aktu vpisanih. Za prodano mizo Tereziji Rosič v Logeh št. 75 je dobil 21 K 60 h, a vpisanih je le P K 60 h, kar lahko vse dokažem s 3;>1'ičami. Vsakemu svoje!
Matija Gašparut,
*) Op. uiedništva. Za vsebino te izjav«! j«; Uredništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
NA PRODAJ HIŠA IN VRT.
Hiša z lepim vrtom, kjer se pridela 4 do 5 hektev vina blizo cerkve, na lepem kraju, pri cesti, je na predaj. Hiša Je Pripravna za eno družino in je po-1 abna za obrt in tudi za gostilno.
Poizve se pri naši upravi. Seme-n>ška ulica 16.
tKQovsKO obrtna zadruga V GORICI
'Pgistrovana zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji vabi svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR, bi se vrši v nedeljo dne 24. junija 1914 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih v Gorici.
DNEVNI RED:
b Poročili!! likvidacijskega odbora o stanju zadruge in' predložitev račun-_ skega zaključka za leto 1913.
; ' Poročilo nadzorstva.
' b Volitev načelstva, nadzorstva in . bkvidacijskega odbora.
• Slučajnosti.
Računi so razpoloženi v smislu §a Pravil v zadružnem uradu članom vPogled.
PJ 0 r i c a, dne 10. junija 1914.
Likvidacijski odbor.
slovaška 14.10—14.65 K, romunska 14.35 do 14.60 K. Rž: slovaška 10.60—11 K, ogrska 10.40—10.85 K, češka 10.40 do 10.65 K. Ječmen: slovaški 8.25 do 8.75 K, za krmo 7.40—7.85 K. K o r u-za: ogrska 7.90—8.35 K, cinkvantin 9.50—10 K. Oves: ogrski 8.40—8.75 K, češki 8.05—8.55 K. Ajda: ruska in domača 11.25—12 K. Lan en© šeme: 14—15 K. Krompir: star 3.30 d 3.40 K, laški nov 9—9.50 K. Seno: ogrsko 4.50-- 4.80 K, štajersko 4.80 do 5.30 K. Slama: pšenična 1.85—1.90 K, ržena 3.40- 3.50 K.
Zabavni kotiček. Judovski preku-pec Lažirad je kupoval že več let konje
pri nekem graščaku. Večkrat je zaslužil prav lepe denarce, a vedno je trdil, da ima izgubo1. Graščak mu nazadnje podari še precej dobrega konja, češ, sedaj bo pa vendar imel nekaj dobička. Čez par tednov vpraša graščak Žida, kako je konja prodal. Ej slabo, de jud, imel sem celih sto kron izgube. Graščak se je tem besedam mečno začudil ter vprašal, kako je ta vendar mogoče, ko je konja dobil čisto zastonj. Jehova naj me kaznuje, če ni res, kakor pravim: Celih sto kron sem moral doložiti. Jaz se mnamreč računil, da dobim za vašega konja 500 K, a dobil sem jih le 400. Tako vidite sem res sto kron na izgubi.
-O 'P
(Ji Anton Kuštrin,
Prva slovenska trgovina nim blagom
f
$
v Gorici Gosposka ulica št. 25
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonijahiega blaga.
Vse blago prve vrsie.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Izdajatelj konsorcij ,,Goriškega Lista11 Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska >Narodna Tiskarna* (odgov L. Lnkoži*.

ZAHVALA.
O priliki smrti in pogreba naše preljubljene in nepozabne matere nam je bilo res v tolažbo od tako mnogobrojnih strani izraženo sožalje, ki nam je v težkih urah lajšalo srčne bolečine.
Zato izrekamo tem potom vsem svojo najsrčnejšo zahvalo.
GORICA, dne 8. junija 1914.
Brata in sestri Hribar.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
6. junija 3914.
Dunaj . . . . 49, 37, 62, 9, 82.
Preklic.
Anton Bolčina iz Kovka prekliče vse besede, s katerimi je mogoče žalil gospoda Antona Piženti, k r-porala v Volčah.
Vipava, dne 1. junija 1914.
Anten Bolčina.
ZAHVALA.
Podpisani, globoko potrti oče, v svojem in imenu cele družine o priliki bridke izgube svoje ljube hčerke
MARKE ZUCCNIATI
izražam za spremstvo pogreba najtoplejšo zahvalo vsem čč. duhovnikom, posebno domačemu č. g. kuratu Ivanu Kurinčiču za tolažila v bolezni; dalje najiskrenejša zahvala vsem drugim udeležencem, obč. zastopa za venec in korporativno udeležbo, domačim dekletom in vsem sorodnikom za darovane vence, domačim fantom za godbo, cerkvenim pevcem za žalostinke, učiteljstvu, Orlom za korporativno udeležbo, vsem znancem in prijateljem ter sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat naši dr^gi rajnici zadnji izraz ljubavi, nam žalujočim ostalim pa s tem izražat svoje sočutje. Bog ‘plačaj vsem, pokojnice pa se spominjajmo v molitvi!
V MEDANI, 8. junija 1914.
Anton Zucchiatl,
oče.
Okrožnica.
Usojam si naznaniti preč. duhovščini, da preselim svojo dobro založeno in vsakemu znano trgovino, h kateri spada tudi delavnica za bogoslužne predmete s 1. junijem iz Magistratne ulice
v Gledališko ulico (Via Mro) št. 11.
V trdnem zaupanju, da bo preč. duhovščina blagovolila upoštevati to mojo preselitev in da me bo tudi zanaprej kakor dosedaj blagohotno podpirala,
se bilježim z odličnim spoštovanjem
FRANC LEBAN.
,(Slovenski Straži11 prinese pomoč, Vam morda bogastvo, čitajte 1
475.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
• -	5 originalnih vrednostnih srečk 5 ..
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne
2. in 15. januarja,	1. in 14. majnika.	1. septembra (dve),
1. februarja.	1. julija,	14. novembra ter
1.	marca (dve),	1. avgusta,	2. novembra.
375.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
...—; 3 originalnih vrednostnih srečk 3 —...............................
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne
2.	in 15. januarja,	1. in 14. majnika,	14. septembra ter
1. februarja,	1. julija,	3. novembra.
1. avgusta,
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 80 mesecih po 4 K.
Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti I Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju !
Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja,torej zastonj.
Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo11	Valentin Urbančič, Ljubjana 8.
Tvrdka 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici v hiši „Goriške ljudske posojilnice4'
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne, cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno Kmetijsko orolje, štedilnike, peči,kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in eene son-Kurenčne.
JOS LP TERP1N
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sred Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nhnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najb.ljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, kroš-hjarje, prodajalce po sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Sante Busolini trgovec z jedilnim blagom s Borici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Komu št. 13
v ulico Sv. Antona štev. 2
tik trgovine g. Ig. Saunig.
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«.
Viktor Toffoli-Gorica
prva zalpga oljkovega olja
Via Mro 16. ~ Via-SeMario 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valene, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja. —	. =
Cene so sledeče :
Jedino olje fino .	liter	Kron	1.04
Namizno olje . .	•	If		1.12
Istrsko-oljkino olje	*	tf	>	1.36
Valona				1.44
Bari 					1.44
Oneglia			V	1.60
Lucca 				2.—
Nizza 			»	2.40
Sprejema naročila	ter pošilja franko na		
dom, kakor tudi na	dežele	m izven države.	
Čujte in strmite!
600 kosov, med temi ena v ognju pozlačena ura za 420 K. Krasno v ognju pozlačena zelč fina Anker-rem. Ura s pozlačeno cifemico, 36 ur dobro idoča, za katero se jamči 3 leta, 1 krasna igla za ovratnico z simili-brilantom, 1 v ognjn pozlačen prstan z imitiranim kamenom za gospode in gospe, 1 koralda s IBOkosov orijentalskih biserov najmodernejši lišp za dame, krasna garnitura gumbov za manšete, ozratnike in naprsni-ke, zajamčeno 3 od sto dupli-zlato s potentirano zatvoro, 6 kosov pravih žepnih robcev, zelb elegantna žepna prsna priprava z jekla, krasno toaletno zrcalo v ovitku, s prijetno dišeče toaletno milo, fino vezen zapisnik |72 kosov kancelijskih peres, 20 dopisnih predmetov, ki so v hiši koristni in nepogrešni. ,Vse to z pozlačeno uro, ki je samo 4.20 K. Pošilja po poštnem povzetju P. Buchbinder, Krakovo št. 180.
Pri več nego eni naročbi se pridi vsakemu naročilu 1 poima-žepna vžigalna priprava gratis-
Za koga ne ugaja vrne se takoj denar, tako da je izključen vsak riziko.
Mirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zvezkov
Kožnar & C.i GOBICA
Tcbališče Josipa Herdija št. 7.
Najcenejši nakupovalni vir na drobno in debelo.
- Največja zaloga -usnja ter čevljarske - potrebščine. - - -
L Drufovka Gorica Gosposka ul. št. 8 nasproti » Monta «.
Največja izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Blago trpežno - Cene solidne.
Na prodaj
je zemljišče in hiša. Prvo obstoječe iz oranega zemljišča, vinograda, pašnika in gozda. Hiša je skoraj nova, 7 metrov dolga in 5 metrov široka in ima hlev za živino in dvorišče. Celo posestvo je mala lepa kmetija, ki stoji ob državni cesti v bližini go-riškega mesta. Oglasiti se je pri upravi „Goriškega Lista".
A. v d, BERINI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velita zaloga oljkinega olja orne vrste
najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Moltette, Bari
in Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron — 1' 04, 112 120,128,136 144, 160 180, 2 -, 2 40 za luči po 72 vin.
N ”, debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
Pravi vinski kis in navaden. Za oga mila in sveč. — Cene zmerne.
Svoji i svojim!	Svoji k svojimi
MIHAEL TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Odlik ovana pekarna in' sladčičarna
K. Draščik
v &ORICI na KORNU
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 in ulica Corno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
Pinter & Lenard — Gorica Raštelj 7-9.
Vinogradniki in kmetovalci dvakrat porinjano-žico za trte, razne mreže in žico s trnjem za ograje kupite v veliki izberi in prav nizkih cenah le pri naši domači tvrdki, m m m


1P


mre
„CENTRALNA POSOJILNICA"
F?EGISCROW\n/\ ZADRUGA Z OIREJenO ZAVČZO
s v GORICI
sip

obrestuje hranilne vloge po 5%- Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	---- Odbor.
m


m
Kako krmite
? ? najceneje ? ?
Hitro maščenje je ceno maščenje. Najhitreje se prašiči maste iz zrastejo, ako jih
krmite z mastilom
ff
m

Pattinger-jev „Luculius" II. vrste (fin) za raščo. — Fattinger-Jev „Lucullns"
111. vrste (debel) za maščenje.
Vzorci in cenik brez stroškov pri
Tovarni živinskih krmil Fattlnjger & e.o d. dr.
Dunaj Juzersdorf.
Fattinger-jev »Luculius« se dobiva pr. Zvezi gospodarskih zadrug in
.. društev v Gorici.	-
A d o 1 f U r b a n č i č,
mesar
Gorica — ulica Sv. Ivana štev. 7 — Gorica
se priporoča cenjenim odjemalcem. — Naročila v vsaki množini donaša na dom o navadni tržni ceni. Blago prve vrste! .	Postrežba točna in solidna!
Vsem gospodinjam toplo priporočamo
K0LIHSK0 CIKORIJO
-- edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. -=
v korist
obmejnim sovencem.
Centrala Ljubljana, p družnice : Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.	geiervni zaklad V!!ooo.ooo.o0
Vloge na knjižice po 4Vio, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenjegkuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.