PoStnfna plačilna v gotovini. V Ljubljani, dne 24. septembra 1924. Izhaj. vsako .r.do ob 6 ziutraj. — Cen. 38 Din z« celo teto. — Z. inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Oin. — V in.er.tn.m d.lu vsak. drobo. vrslica ali ni. prostor 10 Din. GLASILO 3.11.2. Spisi in dopisi se poiiljajo Uredoiitvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upr.vniStvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. V preiskavo z njimi! (Politika z dohodnino.) Liberalci se ne morejo vživeti v dejstvo, da je vlada korupcije in nasilja že pred dvema mesecema za vse čase odslužila in da je vsaka pot, da liberalna korupcija pride zopet do moči, zaprta. Zato skušajo na vse strani sedanji vladi, ki dela red in z bičem preganja korupcijo iz državne uprave, nagajati in ji polena pod noge metati. Pri tem se ne strašijo niti takih sredstev, s katerimi ljudstvu silno škodujejo. Kaj se je zgodilo? Liberalnega uradništva je na višjih ln nižjih mestih prav veliko. Vlada ga seveda ni odstranila, ker je mnenja, da se nima brigati za politično pripadnost svojega uradništva, samo da vestno in po zakonu opravlja svojo službo. Toda kaiko so liberalci in njihovi bratci Pašicevi radikalci poplačali to vladino lojalno zadržanje? Nahujskali so svoje urad-ništvo, naj v uradih kjer le mogoče nagajajo navzgor in navzdol; to se pravi: naj se na nove ministrske odredbe ne ozirajo, proti ljudstvu pa naj nastopajo trdo in kruto, češ, tako se vam godi pod to vlado. Tako naj so ljudstvo nahujska na novo vlado. V ministrskem svetu so že obravnavali o tej zadevi in sklenili, da bodo najhujše in glavne štrajkovoe postavili na cesto. V Sloveniji so pri predpisu dohodnine nekateri davčni uradi s posebno trdoto nastopali. Ne vemo, če so ti gospodje davčni uradniki namenoma to storili, češ, da se pokaže ljudstvu, kako je pod sedanjo vlado, dejstvo je, da je liberalno časopisje to v resnici takcg pograbilo in začelo vpiti, kako neusmiljeno je začel pritiskati davčni vijak pod klerikalno vlado in da je dala vlada finančni delegaciji nalog, naj so hudo pritisne. Na to lažnjivo liberalno vpitje pa je uradno odgovoril finančni delegat dr. Šav-nik, ki ni klerikalec z izjavo, iz katere povzemamo sledeče: Do danes nisem prejel od sedanjega g. finančnega ministra niti pismenega niti ustnega ukaza, da naj se davčna praksa v katerem koli oziru poostri. Tudi delegacija kljub temu, da so se izdatki po novem uradniškem zakonu zelo povišali, ni izdala ni-kakih odredb v tem smislu, marveč je le zopet vzpostavila evidenco eksekucijskih agend pri davčnih oblastvih, kakor je že obstojala v avstrijski dobi in se je ob prevratu zanemarila. Ta odredba je bila že radi tega potrebna, ker so davčni zaostanki pri nekaterih davčnih uradih neprimerno narasli, in je pri davkoplačevalcih samih vzbujalo mnogo nejevolje, da so se terjali celotni in tudi višji zneski, mesto četrtletni obroki. Tudi v zvezi s to akcijo se pa nobena že dovoljena odgoditev plačila ni preklicala. Da se napake in krivice, ki so se zgodile pri priredbi dohodnine za leto 1923. »najbrž ne bodo dale več popraviti«, j« povse neutemeljeno. Nasprotno, — delegacija je z ozirom na številne in, kakor vse kaže, vsaj deloma opravičene pritožbe iz nekaterih okrajev izdala posebne in zelo dalekosežne odredbe, da se pogreški čim prej in kolikor mogoče že v prvi instanci odpravijo. Dohodnina za 1923 niti s 30 odstotnim izrednim pribitkom, ki se je za to leto na novo uvedel, ne znaša dvakrat toliko, kakor prejšnje leto. Natančni statistični podatki se v kratkem objavijo. Da pa je s tem pribitkom dohodninsko breme postalo še občutnejše, kot je radi zastarelosti lestvice bilo že prej, je povse naravno. Baš radi tega sem tudi jaz napram takratnemu g. finančnemu ministru dr. Stojadinoviču večkrat izrazil svoje pomisleke proti pribitku, a žal nisem uspel. Kaj vidimo iz te izjave? 1. Če in kjer je davčno uradništvd nastopilo z večjo ostrostjo kot prejšnje leto, je to storilo na svojo roko ali pa na poziv liberalne stranke, ki bi rada s tem lopov-stvom to vlado pri ljudstvu očrnila. Vlada pa ni dala nobenega ukaza, naj se pred-pisevanje davkov poostri. 2. Finančna delegacija v Ljubljani je dala posebne in zelo dalekosežne odredbe, da se storjene krivice popravijo čim preje in to že v prvi inštanci. 3. Finančni minister prejšnje vlade je na dohodnino nabil še 30 % in kljub oporekanju slovenskega finančnega delegata te odredbe ni hotel umakniti, na kar je prišla v proračun in s tem postala zakon. Da j« torej letos dohodnina višja, je zasluga prejšnje vlade korupcije in nasilja. To j« razvidno iz uradne izjave g. šavnika, ki nI klerikalec. Vlado pa pozivljemo, da tiste uradnike, o katerih se ve, da so poostrili predpisovanje davkov iz strankarskih ozirov na povelje liberalcev, nastopi z najstrožjo preiskavo. Tako uradništvo ne spada na svojo mesto, temveč v ječol Hrvatje v vladi? Ko so prejšnjo nedeljo zborovali Hrvatje v Zagrebu, so sklenili, da sedanjo vlade ne bodo samo podpirali, temveč bodo tudi vstopili vanjo kot ministri ter s teta prevzeli soodgovornost za njeno delo. S tem sklepom smo zopet stopili za ogromen korak naprej na poti do kontnega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi in na poti do avtonomije. Vedno in vedno smo poudarjali, da jo avtonomija stvar resničnega medsebojnega sporazuma vseh treh narodov. Za vsak sporazum pa je najprej treba, da imajo prizadeti prvič dobro voljo, drugič pa, da pri* dejo skupaj in se dogovarjaj o. MILO »GAZELA" ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vse manjvredne, cenejie Izdelke. DOBITE GA V VSAKI TRGOVINI. Teh dveh načel se je skozinskozi držal dr. Korošec ter neprestano delal nato, da se ustvari dobra volja pri vseh in da prizadeti pridejo skupaj ter so začno dogovarjati. Koliko je tega dosegel? Zelo veliko. Najprvo je ustvarjal dobro voljo. Zato jc delal na to, da je vse tiste, ki te volje ni. o hoteli imeti, odstranil od merodajnih ;est. Pribičevič, ki je najbolj netil sovra-!vo med tremi narodi, je izjavljal, da spo-v.uma ni treba, ker so Jugoslovani en : narod. Enemu se pa ni treba samemu s seboj sporazumevati. Pribičevič ni imel ("obre volje za sporazum, temveč je bil najhujša ovira. Zato proč z njim! In dr. Korošec je dosegel, da je raz-klal demokratsko stranko: tiste, ki so imeli dobro voljo, na desno, tiste, k so bili brez dobre volje, na levo. Proti sporazumu so tudi Pašič in njegovi ožji pristaši, zlasti največji jugoslovanski kačami, razni bivši ministri, ki so ogoljufali državo za milijarde kron. Proč z njimi! To je bila najhujša in največja borba. Pašiča, ki je že skozi desetletja polbog v Srbiji, odstraniti, je bilo naravnost orjaško delo. I)r. Korošec je s svojo spretnostjo in vztrajnostjo tudi to izpeljal. Upajmo, da za vedno. Ko je dr. Korošec z dolgimi borbami vse one odstranil, ki so preti sporazumu, je bilo i/vršiti drugo nalogo: zbrati vso tisto Jinitelje, ki se morajo sporazumeti, na tisto KH";la, kjer se mora sporazum čimpreje izvršiti, to jo v vladi. Kdo so ti činitelji? To eo Slovenci, Hrvati in Srbi. In sicer od vsa-ke,ra naroda večina, ker le ta more govoriti v imenu naroda. Vlada, ki je za tako pregovarjanje spo-fobna, je tu. Toda ni še tistih, ki imajo pravico se v imenu naroda razeovarjati. To ee pravi: Slovenci so že na mestu, ni pa še Hrvatov in Srbov. Če pa so Hrvati sedaj sklenili, da gredo v vlado, se pravi to toiiko kot: prišel je druji pogodbenik, ki se more in mora pogajati. Zato je vlada ta sklep Hrvatov zelo iskreno pozdravila, prav tako ves slovenski in hrvatski narod. Zalo tudi Pribičevci in Pašičevci vse poskušajo, da bi vstop Hrvatov v vlado preprečili. Zakaj vstop Hrvatov v vlado pomeni: zopet ena zmaga v boju za sporazum, zopet en poraz zločinskega in koruptnega centralizma. Pašičevci delajo na vse krip-lje, da bi kralja pregovorili, da Radičevcev ne pusti v vlado, češ da so republikanci. Toda upamo, da te hiijskarije ne bodo uspele, saj so drugod tudi republikanci v kraljevih vladah, pa tudi pri nas so že bili. Če vstopijo v vlado Hrvatje, potem bi manjkali samo šc Srbi, da se vsedejo vsi trije narodi k eni mizi in razpravljajo o sporazumu. Srbi so sicer v vladi, toda ti Srbi ne predstavljajo še srbskega naroda, ker nimajo večine Srbov za sabo. Pot za pridobitev Srbov je sedaj dvoi-na. Od radikalov prevzeti vse dobromisle-ce ter jih pritegniti v vlado. V tem oziru se v radikalni stranki v resnici vrši razkroj: na strani Jovanoviča se zbirajo oni, ki imajo dobro voljo, na strani Pašiča oni, (Dalje glej v naslednjem stolpcu »podaj 1) d Za poškodovanca po uitnah. Dosedaj je poljedelski minister razdeld 2 milijona dinarjev za poškodovance po vremenskih nezgodah. Razdelil bo še nadaljnjih 9 milijonov. Dalje je dalo isto ministrstvo 10 in pol milijona dinarjev za osnovanje vodnih zadrug, katerih namen bo očiščevati, izsuševati in popravljati poplavljena in zasuta zemljišča. d Povišek tobačnim delavcem in delavkam. Celo leto in še več se je zastonj borilo tobačno delavstvo za bori povišek pri plači 4 Din na dan. Sedanji finančni minister je ta povišek podpisal, pa so liberalni in radikalni višji gospodje v Belgradu za-državali izplačilo. Na krepko posredovanje poslanca Gostinčarja se je vendarle enkrat zadeva premaknila 7, mrtve točko. d Odločitev šolskega pouka za čas spravljanja poljskih pridelkov. Prosvetni minister dr. Korošec ie odredil, da se sme ob času spravljanja poljskih pridelkov, ko otroke doma nujno potrebujejo, 7 dni prekiniti. Ta pouk se mora pozneje nadomestiti. Ukrepati o času te ukinitve ima pravico okr. šolski svet. d Vendarle enkrat! Kakor poročajo iz Belgrada, se bodo pričeli dne 22. t. m. v vseh polkih kmetijski tečaji. Predavalo ee bo o umnrm kmetijstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu. d Koledarček Kmetske znese kmalu iznde. Ponujali vam bodo razne druge kmetske koledarčke, — ki niso naši. Svoji k svojimi d Orlovski koledarček je izšel. Je silno ličen, vezan v platno. Stane 10 Din. Vsi Orli in Orlice, sezite po svojem koledarčku I d Varčevanje. Ministrstvo za izenačenje zakonov se je preselilo v prostore pravosodnega ministrstva. S tem je prihranjeno državi mesečno 10.000 Din. d Varčevanje. V Belgiji so odpravili dvome vlake in jih prodali na dražbi. Kraljeva družina se bo vozila v navadnih salonskih vozovih, ki se bodo priklopljali na običajne vlake. Dinar se stalno boljša. Finančni minister dr. Spaho je izjavil, da ee dinar zato tako dobro drži, ker imajo zunanje države zopet zaupanje v našo državo radi urejenih notranjepolitičnih razmer. d Stare grehe popravljajo. — V naših skladiščih je zastala ogromna množina tobaka, ki se je že kvaril in je bila država ki so proti sporazumu. Ta razkroj še ni dozorel in je treba čakati. Druga pot bi bila volitve, pri kateri bi mogla Davidovičeva stranka dobiti na svojo stran večino Srbov. Ali se bodo Srbi pritegnili k mizi sporazuma na prvi ali na drugi način, se še ne ve. Na noben način pa se dogovori med tremi ne morejo preje začeti, dokler tretjega zraven »i. Mi pa vztrajajmo. Zakaj veliko smo že dosegli s svojo vztrajnostjo! oškodovana za občutno vsote. Sedanji finančni minister je začel delati red in jo prodal Češkoslovaški pol milijona kg tobaka. d Minister Sušnik je bil pretekli teden v Ljubljani in v Ljutomeru, kjer si je ogledal gradnjo železnice Ormož—Ljutomer, ki bo prišla z novembrom v promet. d Minister za socialno skrbstvo dr. Behmen se je mudil preteklj teden v Ljubljani. d Slovenska zmaga v Mariboru. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile pretek, nedeljo v Mariboru, je dobil narodni blok 32 odbornikov, Nemci pa 4. Nemci so silno agitirali, češ da gre za to, da sc pokaže nemški značaj Maribora. So pa dobili nekaj čez 900 glasov, Slovenci pa čez 2400. V novem odboru ima SLS 15 odbornikov, je najmočnejša stranka in bo župan iz njenih vrst. d Novi bankovci po 100 in 5 Din pridejo začetkom oktobra v promet. d Nobel moramo bili! G. Pašič — to je bilo v tistih časih, ko so po Sloveniji divjali divji orjunci, streljali ljudi, jim lomili in šravfali prste in ljudem z glavo tolkli ob cestaii tlak — torej g. Pašič je v tistih časih naročil, da se zanj popravi železniški voz po najbolj nobel angleškem vzorcu — s salonom, jedilnico, pisarno, spalnico itd. Čisto po kraljevo in še bolj. Popravilo bi stalo 6 milijonov kron, seveda državnega denarja. To seveda je bilo v tistih časih, ko so orjunci z revolverjem v roki trdim slovenskim bučam dokazovali, da so g. Pašič najpožrtvovalnejši in najpametnejši državnik na tem božjem svetu. d Zelo hudi so liberalni učiteljski kolovodje, ker je dr. Korošcc imenoval v večini druge učitelje in nadzornike na razpisana mesta, kot so pa predlagali liberalci, ki so se ozirali samo na to, če je bil prosilec sokol ali orjunec. In tako 60 liberalni kandidati povprečni za 10 do 15 let mlajši kot tisti prosilci, ki jih je dr. Korošec imenoval. Gospodje so tako hudo napadli vlado, da je državni pravdnik Učiteljskega tovariša konfis-ciral. Splošno je pa tudi liberalno uči-teljstvo razen ljubljanskih kolovodij zelo zadovoljno z novimi imenovanji. d Potres so dne 15. t. m. ob devetih čutili v Boštanju. d Padanje komunistov. Po celi Evropi se kaže, da število komunistov silno pada. Dočim je po podatkih ruske komunistične vlade bilo v letu 1920 v Belgiji, Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Češkoslovaški, Norveški in Švedski 1 miljon 43.000 komunistov, jih v istih državah nasteje ruska vlada sedaj samo še 574 tisoč. d Vzidanje spominske plošče. Na Ro; vili pri Kamniku se odkrijeta spominski plošči ,, vzidani v pročelje župne cerkve sv. Katarine, na čast padlim (9) in. pogrešanim (7) vojakom-domačinom v nedeljo dne 28. sept. ob 10. uri dopoldne. Govori biva vojnji kurat g. Fr. Bonač. Povabljeni ste k slovesnosti vsi bližnji in daljni prijatelji in znanci umrlih vojnih tovarišev. d Marijine kongregacije na srednjih šolah v Bosni so zopet dovoljene. d Orlovske odseke opozarjamo na občni zbor podzvc-ze, ki se bo vršil v nedeljo. Polovična vožnja je dovoljena. Ob devetih bo v kongregacijski kapeli v cerkvi sv. Jožefa sv. maša za udeležence. (Vhod pri levih zgornjih vratih.) d G. Gangl, višji šolski nadzornik, starosta sokola, je odstavljen od svojega mesta. d Proti razbojnikom. Orjuna, ki jo je organiziral dr. Žerjav zato, da bi s pretepi in umori ustrahovala slovensko ljudstvo in ga uklonila pod jarem korupcije in centralizma, še vedno hoče kazati svoje rožičke. V nedeljo je hotela iti izzivat v Zagorje, toda vlada je tem zločinskim elementom stopila na prste ter jim pohod na izzivanje v Zagorje prepovedala. Njenega predsednika, inž. Kranjca, ki je znan še izza štu-dentovskih let kot največji pretepač, je sodnija zaprla. d G. Malnsek, strokovni učitelj na Grmu, je orjurieo. Kot tak je še avgusta meseca napadel v družbi z dvema orjun-cema (zakaj orjunci v svoji straliopet-nosti nastopajo vedno le če jih je več proti enemu) neko gospodično z zmerjanjem. Gospoda Malaseka bomo iskreno priporočili gospodu kmetijskemu ministru v primerno odlikovanjo — o tem naj bo prepričan. Orjunskih lopovščin mora biti konec! d Solcolska surovost. Neka gospa se pritožuje v Slovencu nad ostudnim obnašanjem sokolov na vlaku, ko so je peljala prejšnjo nedeljo iz Škofljice v Ljubljano. Najprvo je prav ostudno kvantal, potem j? pel himno hudiču in se norčeval iz pesna v čast Materi božji in sv. Jožefu. Starši, pazite, da vaši otroci ne zaidejo v to bres-dno pohujšanja in propaloeti. d Napol nagi sokoliči so pri nedeljski naraščajniški prireditvi šentviškega sokola vpili in skakali okrog telovadišča (komaj 100 korakov od ceste), dočim so drugi ljudje šli k službi božji. Prireditev je trajala do zgodnjega jutra... d Kaj bi ne bilo brez sokolov. Ob priliki vzidave temeljnega kamna sokolskega doina v Medvodah se je neki sokol spozabil in trdil, da bi brez sokolov ne bilo — Jugoslavije. Ko bi povedal, da bi brez sokolov ne bilo toliko moralne in verske pro palosti in toliko pijančevanja, bi veliko bolj zadel resnico. d Za smeh. Sokol br. Ivo Berščak je govoril v Medvodah, da pride čas, ko bodo ponesli sokoli jugoslovansko trobojnico v Trst in jo zasadili na razvaline Narodnega doma. V resnici je pa veliko število primorskih sokolov prešlo k fašistom in sokolskega zleta v Zagrebu se je celo udeležil fašist s sokolsko izkaznico. V besedah so res ogromni ti tiči — sokoli. d Poroka. Dne 9. t. m. je poročil g. kanonik Ivan Sušnik v farni cerkvi v Škofji Loki g. inženirja Primoža Simončiča in gdč. Ivanko Sušnikovo. — Želimo mnogo sreče. d Električni tok ga je ubil. Iz Pod-brezja nam poročajo. Dno 12. sept. t. 1. je usmrtil električni tok Franceta Beguša iz Ljubinja na Tolminskem, očeta 3 mladih otrok. Isti je popravljal neko razpoko pri transformatorju v Podnartu; po nesreči se je dotaknil z roko žice in je takoj padel mrtev z lestve na tla. d Smrtna nesreča na ljubljanski ulici. Pretekli teden sta na križišču dveh ljubljanskih ulic trčila skupaj tovorni avto in kolesar orožniški narednik Anton Čujec, star 33 let, oženjen, je v bolnici umrl. d Smrtno se je ponesrečil v sredo 17. t. m. na postaji Zidanimost železničar g. Fran Tomazin. Zlomilo mu je hrbtenico. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Celju, kjer je v petek umrl. d Požar na Primskovem pri Kranju. 18. septembra zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju Jakoba Gorjanca v Primskovem pri Kranju. Pred kratkim ustanovljeno tamošnje gasilno društvo je takoj stopilo v rešilno akcijo. Na pomoč šo prišli tudi gasilci iz Kranja. Ker je bil požar velik, so prihiteli tudi gasilci iz Šenčurja, Nakla in Stražišča. Z velikim naporom se jim je posrečilo, da ni požar prešel tudi na hišo. škoda znaša okoli 200.000 dinarjev. Poslopje ni bilo dovolj visoko zavarovano. Ljudje sumijo, cla je kdo z zlobnim namenom zažgal. d Eksplozija lokomobiie. Te dni se je odigrala v Jagodini strašna nesreča. Vsled neprevidnega ravnanja je eksplodiral parni kotel lokomobile posestnika i Miloradn Stajica. Lastniku je odneslo | gornji del lobanje; nekega dclavca je presekalo preko trebuha ter je umrl na potu v bolnico. Enega delavca jo vrglo a toliko silo ob tla, da je bil pri priči mrtev. Strojnik je odletel 15 metrov da-| leč proč, vendar se mu ni zgodilo ničesar. I d Usoda pijanca. Kočijaž Luka Zdrav-■ kovič, znan nasilen pijanec v Belgradu, se j je pred par dnevi zopet enkrat pošteno na-i pil. Ko je prišel domov, je začel razbijati i in pretepati družino. Poklicali so orožnika i Mihajloviča, ki je hotel pijanca aretirati, i Ta pa je navalil na orožnika in mu je ho-i tel vzeti puško z grožnjo, da bo vse po-strelil. Med ruvanjem se jo sprožila puška in krogla jo zadela nasilnega pijanca v trebuh. Mož je padel in je obležal na mestu mrtev. d Žalostna smrt pijanca. Dimnikarski j mojster Franjo Lojda v Daruvaju je bil svoj i čas premožen človek. Pozneje se je udal ! pijači. Prodal je svojo posestvo, zapravil i denar in se nato klatil kot postopač po Sla-j voniji. .Te dni se je zelo pijan vrnil zopet j v Daruvar in ker ni imel denarja, je pre-I nočil v nekem kanalu. Vsled deževja je voda narasla in Lojda je utonil v kanalu. Zjutraj so ga perice našle mrtvega. d Smrtna obsodba pred ljubljansko poroto. 33 letni Janez Kristan, po dom. To-mažin, delavec v Sp. Pirničah pri Medvodah, je meseca februarja izvabil od Marije Zevnik 35.000 kron, češ da ji bo preskrbel potni list za Ameriko, potem jo je pa izvabil v gozd, kjer jo je ustrelil in izropal. Bevolver, ki ga mu je pokojna sama preje enkrat dala zato, da ji bo bolj gotovo preskrbel potni list, je skril na svojem domu, istotako oropane reči. Kristan je dejanje ! ves čas tajil, toda pričevanje je tako jasno pokazalo njegovo krivdo, da ga je porota soglasno potrdila krivim in ga je sodišče obsodilo na smrt na vešala. MED BRATI IN SESTRAMI. f Dominik Skitek. 5. t. m. jo umrl v Celovcu bogoslovec zadnjega letnika g. Dominik Skitek. Pokojni je bil rojen 1. 1900. v Potočah pri Labudu kot sin sloven. kmetskih starišev. Študiral je v šentpeterskl gimnaziji, kjer je bil vedno med prvimi. Bil je izredno priden; pisal, risal in izpisoval je iz raznih zgodovinskih knjig snov za predavanja, časopise itd. Tik pred svojo smrtjo je dokončal zgodovino Krške škofije, za katero je tudi na kartonu narisal stanje meja v njenih različnih dobah. Koroški Slovenci pogrešajo slovenskih duhovnikov, zato jih je težko zadela smrt nadebudnega gospoda. N. p. v m.! Sestanek slovenskega koroškega di-jaštva v Zahomcu. Na poziv >Kluba sloven. koroških akademikov na Dunaju« se je letos prvič po plebiscitu zbralo koroško slovensko dijaštvo v Zahomcu na Žili k tro-dnevnemu zborovanju. V dneh od 22. do 24. avg. t. 1. je pregledalo sloven. koroško srednje in visokošolsko dijaštvo skromno vrste, ugotovilo svojo moč in si začrtalo pot za bližnjo bodočnost. Sestanek so poleg dijakov posetili tudi mons. Podgorc, župnik Maierhofer, župnik Škrinar, župan Schau-pach in več drugih gostov iz cele Koroške. Uvodno predavanje »o avtoriteti in svobodi« je imel mons. Podgorc, ki je imel poleg tega tudi referat o narodnem gospodarstvu. Resno in stvarno se je na zborovanju razpravljalo tudi o narodnoobrambnem delu, o ljudski prostosti in o raznih drugih perečih potrebah naših ljudi na Koroškem. Kot najbolj nujne zadeve sta se ugotovili tile dve stvari: slovenski dijaški dom in lastna tiskarna. Lepo uspela zborovanja so dijaki zaključili s predstavo »Moravska svatba«, katero so prihiteli pogledat Slovenci iz vseh delov Koroške. Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju je predzadnjo nedeljo ponovil v Narodnem domu v Dobrli vasi igro Moravsko svatbo«, katero je prvič uprizoril o priliki svojega zborovanja v Zahomcu na Žili. Velikovec. 14. t. m. so Nemci z velikim pompom v Velikovcu odkrili spomenik v svetovni vojni in v koroških obrambnih bojih padlim Nemcem. Slovenci so ostali doma. VOJAŠKE ZADEVE. Vprašanje: Pri letošnjem naboru sem bil potrjen na dijaški rok in bi rad vložil prošnjo za odložitev vojaške službe za štiri leta. Ali lahko vložim prošnjo tudi po: 1. oktobru, ker nimam sedaj nobenih dokumentov pri roki M. R. A. Odgovor : Prošnjo vložite tudi lahko po 1. oktobru; sicer bi pa lahko že ob priliki nabora predložili potrebne dokumente in bi bili že tedaj oproščeni. Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni ti* 10. njivo ali travnik. C* n« boS podpisal, m dob« Vprašanje: Letos sem .bil potrjen na polni rok 18 mesecev. Oče je star 47 let. Imam štiri brate rojene 1908, 1917, 1919 in 1020. Ali imam pravico do skrajšanega roka? F. O. V. O d g o v o r. V smislu člena 49, točka k zak. o ustrojstvu vojske in mornarice imate kot prvenec pravico do skrajšanega roka, ker noben brat še ni 17 let star. Vložite prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja. Prošnji priložite rodbinski list, ki ga dobite pri župnem uradu. M1 a d e n i č i, ki so bili letos potrjeni k mornarici, naj ne vlagajo več prošenj, da M bili letos vpoklicani, ker jih je za letos v.e dovoli tistih, ki eo bili potrjeni v preteklem letu. Vojaška teritorialna raidelitev drfcave. V vojaško-teritorialnem oziru se deli država na armijske oblasti, te pa na divi-zijske; divizijske oblasti se dele na vojaška okrožja (vojne okruge). ki se dele na voja-žke sreze. Prošnje v vojaških zadevah se vlagajo vedno pri pristojnem vojaškem okrožju, četudi so naslovljene na višje vojaške inštance. Slovenija se deli na ljubljan-Hko, celjsko in mariborsko vojaško okrožje, e sedežem v mestih, po katerih ima vojno okrožje svoje ime. Sedež divizijske oblasti je za Slovenijo v Ljubljani, eedež armijske oblasti pa je v Zagrebu. Bo j proti korupciji. Neki ktljivec je naslikal gorn.io sliko, ki kaže, kako sedanja vlada preganja korupcijo iz državne upra-ve. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič s paragrafom v roki (kar pomeni zakon o pj!.Sodoma in Gomora« je naslov članku, ki ga je spisal Rankovič zoper svoje voditelje. Razkril je strašno korupcijo, ki so jo uganjali nekateri visoki radikalski gospodje in radi katere je neki udeleženec rekel, da se bo moral ustreliti, 6e pride stvar na dan. Zdi se nam, da je brezdno grdobij, ki so jih uganjali ljubljenje! prejšnje vlade, tako globoko in smrdijivo, da ne bo nikdar mogoče seči do dna. In to zagovarja brezverska Domovina, sokolsko Jutro in protislovenski Slovenski narod! p Ispreobrnjena Domovina. »Domovina« zahteva znižanje davkov, odpravo draginje, vrnitev naših fantov iz Macedonije. Bravo! Vendar enkrat to zahteva, kar mi žo 6 let gonimo. To bodo naši poslanci tudi dosegli, kakor hitro bo ogromni gnoj, ki so ga nakidali iz prejšnje vlade v državno upravo, izkidan. Potem bo pa treba iti na liberalni centralizem, ki drži naše fante v Macedoniji, dela draginjo in krade davke. Sporazumu se vedno bol j bližamo in kadar bo večina Srbov zato, bo centralizem P3" del. In ta čas, kakor vse kaže, hvala Bog« ni več tako daleč, kakor smo od zaceOT mislili. p Eno leto ne bi bilo treba nobenih davkov plačati, če bi liberalni in radikali" visoki tatovi in goljufi vrnili vse milijarz" praznili. , p Mazarska stranka, ld jo je prepnja vlada zato razpustila, ker ni hotela kloni« Pribičevifcevim nasiljem, je zopet zat®18 delovati w w nnznmiiB ■■m_&&_čM^ n V nedeljo dne 28. septembra t 1. ima Okrajna kmetska zveza za Kamniški politični okraj izvanredni občni zbor v Domžalah, v dvorani dru-šlvenega doma ob 3. popoldne. Podružnice kmet-sldh zve® opozarjamo, da se občnega zbora udeležijo v čim večjem številu. — Odbor. n Sndražica. V nedeljo, 28. Beptembra ob 3. popoldne priredi tukajšnji Orel predstavo »Veriga«, ljudsko igro v treh dejanjih. Med pavzami godbene točke. Vabimo k udeležbi! n Šmartno pod Šmarno goro. Tulcajnšje KSID priredi v nedeljo, dne 28. t m. ob treh popoldne igro »Domc. Vabimo vse k obilni udeležbi. Odbor. n Krekova gospodinjska šola. Živimo brez dvoma v času, ko je treba izkoristiti vsako, čeprav še tako dozdevno nepotrebno znanje. Še nikdar ni stavil čas vsakemu posamezniku toliko nalog, kakor ravno sedaj, v dorrf tehničnega napredka, socialne diferenciacije in gospodarskih depresij. Kar pa velja na eni strani za moža in njegovo eksistenčno borbo, to velja danes tudi za Ženo. čimbolj se namreč življenje mehanizira in oddaljuje od nekdanje idile, poganjajoč se v brzini napredka, tem rujnejše je poslaništvo £ene v domačiji, domačnosti ln rodbini sploh. Temu primerna mora biti ženska izobrazba. Mnogi zakoni so nesrečni, ker mlade žene ne umejo ustvariti svojim rodbinam onega prijetnega zatišja,.kamor bi se zatekali njeni člani, ko se izvijejo utrudljivemu delu in skrbem. lina izmed prvih dobrih lastnosti gospodinje je brez dvoma znanje kuharstva. n V Ljubljani obstoja dr. Krekova kuharsko-gospodinjska šola pri nršnlinkaii, katera začne zopet letos 24. septembra z rednim poukom. Sprejemajo se v to šolo redne učenke, katere stanujejo v zavodu in imajo tam tudi vso oskrbo za mesečnih 1000 Din. Vnanje gojenke pa plačujejo mesečno 000 Din, ker morajo radi kuharskega pouka obedovati v zavodu. Pouk na Krekovi kuharsko-gospodinjski šoli je teoretičen in praktičen. Poučujejo se vsi predmeti, ki so potrebni za skrbno gospodinjo, vzgojeslovje, zdravjeslovje, pomoč v nezgodah, žl-viloslovje, o vrtnarstvu, sadjarstvu itd. Redne učenke, ki so vse leto posečale šolo, dobe koncem leta Izpričevalo, s katerim lahko vstopijo na učiteljišča za kuharsko-gospodiniake šole, ker ima zavod pravico javnosti. Natančnejši pogoji za sprejem in &"uga določila' glede vplačevanja šolnine, vpisnine itd. so razvidni iz prospekta, ki se dobiva pri vodstvu šole pri uršulinkah v Ljubljani. Letos se prične redni pouk 24. septembra ob 7. url zjutraj 3 sv. mašo; notranja učenke morajo biti na zavodu že 20. septembra zvečer. n Našla se je 8. septembra srednja vsota denarja. Dobi se pri g. A. Teran, Žiganavaa 5, pošta Tržič. n Hiiimo k Mali Cvetki I 30. septembra je smrtni in godovni dan blažene Moi« Cvetke, Terezije Deteta Jezusa. Proslavljali ga boino s posebno slovesnostjo v Karmelaki cerkvi na Selu. Zjutra-j ob 5. bo prva tiha sv. maša io nato več tihih sv. maš. Porpolne ob pol 4. bo pridiga in pete litamije. Bla-ženka pripravlja obilico svojih rož, da nam jiii natrosi, Pridite vsi, ki jo častite, pridite zaupno, saj je rekla: »Meja nebeška blaženost bo deliti Zemljanom dobrote.« BOHINJSKA BISTRICA. (Orlovska prireditev.) V nedeljo 28. t. m. bomo imeli pri nas veliko slovesnost. Po dopoldanski službi božji bo g. kanonik Ivan Sušnik blagoslovil naš novi društveni do«, P® blagoslovu bo govoril o pomenu krščanske pro-«*oto g. župnik Marčič, naš domačin. Popoldne po krščanskem nauku bomo v novem domu videli prvikrat Orlovsko prireditev i zanimivim in veselim sporedom, ki ga otvori pozdravni govor ustanovitelja in večletnega odsokovega predsednika brata Rozmana in zaključi vesela burka onodejanka »Vse naše«. Vmes pa bodo >0rli< pokazali, kaj znajo. a. imenuje fina rujava kotenina, Izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri .*• * E, SKABERNE » LJubljana, M»»tal trj 10. rnnn ii T iiii ■■ is iisi !■ >r -r iiiiTMi IREH1 KRIŽE NA GORENJSKEM. (Gasilnim društvom v album.) Gasilska veselica v Pristavi le povod velikega razburjanja. Vsega tega razburjanja bi ne bilo, ako bi se bilo gasilnemu društvu v Križah dovolilo prekoračenje policijske ure in p I ca. Oboje je pristojna oblast prepovedala, kar mora odobravati vsak pameten človek, ki ve, kako se na takih veselicah pijančuje in nravno kvari naš narod. Vsak pameten človek pa mora tndi obsojati, da gasilska društva pod plaščem dobrodelnosti prirejajo take do jutra trajajoče veselice, n«. katerih se pijančuje in zlasti mladina zufM-ljsjo k nenravnctttt. Čas je že, da se tuti ranllsska društva zdramijo in ne zlorabiš,i o svojega človekoljubnega namena v kvar iwoaa in prav je, da »e enkrat brez strahu jKr--« in zakliče gasilski zvezi: Napravi rei. prt. svojih ilrnštvihl Vedno pogostejše se čnjejo od vseh strani pritožbe zoper to, da se na gasilskih veselicah pijančuje in kvari mladina. — Osebni napadi v »Domoljubu«, ki je poročal o gasilski veselici v Pristavi, bi naj bili izostalL V kakšnih rokah je zdaj gasilno društvo v Križah, i» iz tega lahko vsak sklepa, če povemo, da ae je na gasilski veselici plesalo in pijančevalo na žegnanje žnpne cerkve prav do drug^a jutra nakljub In nalašč zato, ker je bilo w od oblasti prepovedano, kakor je povedal odličen odbornik gasilnega društva. Nekdo se je tudi izrazil, da brez plesa sploh ne more biti prave prave veselice- Čedni nazori, kajnet Dokler je gasilno društvo v takih rokah, mu ne more za-upati nihče, ki se zaveda vzvišenega namena gasilskih društev. ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. (Občinsko voHtve.) Dne 16. t m. je bila pri nas sv. birma. Z velikim veseljem in navdušenjem je vsa lara posdra-vila v svoji sredi sivolasega nadpastirja, ki je vsem priljubljen, ker Je tako ves naš. Bog daj, da bi bil! vsi, ki je nanje roko položil, res pravi Kristusovi junaki. — V nedeljo, 12. oktobra bedo pri nas občinske volitve. Prve so bile radi netočnih podpisov na kandidatnih listih razveljavljene. Zdaj pa Je vse r reda, liste so že potrjene in sicer kot prvič dve: Ust* SLS in lista samostojnežev. Naša lista je to pot prva in bo tudi naša skrinjica prva. 12. oktober bo za našo občino velik ia pomemben dan. Brez krega in prepira se bomo spoprijeli, a šlo bo zares. Za zmago se ne bojimo, a zmaga mora biti velika. Vsak bo moral voliti po svojem najboljšem prepričanju brez malenkostnih osebnih obzirov. In občan, ki pozna pošteno delo naših vrlih sedanjih odbornikov is vrst Slovenske Ljudske Stranke, menda nI treba šole dokazati, kdo tudi vnaprej zasluži njegovo zaupanje. Slovencu pa, ki slovensko čuti, tudi ni treba šole pripovedovati, katera stranka res iskreno in dejanske skrbi sa ljudske koristi Vsi verne, da je to edino Slovenska Ljudske Stranka, ki je s svojo neustrašeno borbo za pravico pod vodstvom našega dr. Korošca strmoglavila vlado krivice in nasilja in zdaj sama po štirih ministrih v vladi dela za ozdravljenje in izboljšanje težkih državi> h rai-mer. Šentruperčanil 12. oktobra bomo morali voliti vsi listo SLS, ki bo imela prvo skrinjico. Le na ta način bomo podprli delo naših ministrov in poslancev, le na ta način bomo izročili občino r roke vrlim, katoliškim možem, ki bodo za njen gospodarski in verski blagor vse žrtvovali. VINICA OB KOLPL (Pritožba zoper obč. volitve.) Zoper izid občinskih volitev je vložen rekurs. Ker ni ne liberalcem no republikancem prav, da ]e smagala slovenska ljudska stranka. Ali ni smešno to-le: Republikanski odborniki, posebno nekateri, so komaj čakali, da pridejo v odbor; sedaj pa, ko bi lahko prišli, nočejo, ampak so se zatekli k ae-kemn liberalnemu gospodo, da jim pomaga sestaviti pritožbo! Rekurs seveda ne b« »Ič pomagat, ker ima 1«! kratke poge._ I® k** so naejsall preti I slovonski ljudski stranki, I« laž. Saj se bo videlo, I ko bo treba ili k zaslišanj«. Pčro in Cimcrman pa sta zdaj največja prijatelja. ( BOROVNICA. (Volitev žnp.inu.) V četrtek smo imeli županske volitve. Iz.o-j ljen je bil stari župan Gašper Švigelj is Dola, n-' veden naš pristaš. Tudi mod svetovalci je vc<; a naših. Novemu odboru želimo obilo uspehov v si i-nem dela sa koristi občine. SV. JOŠT NAD VRHNIKO. (Odgovor dopisniku v Kmetijskem listu.) Kar se tiče preklicev v Domoljnbn in Km< :':-sVem Usta, mi nismo prav nič priiiuteti, ker det':-ni ni bil nikakor naš agitator. Slrer pa oa prav f >-. tovo tudi ni govoril tega v »»rho kake agitaciji-, temveč le zato, ker ga je Imel par glažov nad "n,-.--" ro. Zato mi ne moremo biti odgovorni sa njegovo isjave. Samostojni pisec trdi, da smo z vsemi nv--gočimi obljubami silili občane, da volijo s nami.. Te je debela samostojna laž, enaka oni, s katero ste povsod trdili, da bomo na občinske stroške zidali društveni dem. — Semestejhi pisec ve povedati, da imamo poleg par »žaklov« klerikalne zagrizenosti tndi nekaj »žaklovc častihlep-nosti. Samostojni prvaki najbrže sodijo drage p« sebi. Samostojni poročevalec nam grozi, aa be napravil vesoljne žehto na naš račun. Mi se žehte ne' bojiiae. Le pasimo, od koga bo tekla bel j nmaaana **** IZ ŠMIHELSKE FARB. (Kaznovana obrekljlvost.) Marija Bon, žena pristaša samostojne stranke Iz Getne vasi, je trosila po Stranski vasi e članici Marijine dražbe Ani Klevlšarjevi izmišljene ta ne-osnovane govorice. Le-ta je je prijela saJezik, da je morala podati izjave, d* se vse obdolžitve bre* podlage in povrniti pravdne stroške. V bodoče b« gotovo premislila trositi obrekljive govorice. KRIŽE PRI TRŽIČU. (Politika v gasilskem društva.) V zadnjem Domoljuba št 88 je Ušel dopis b Križa, sa katerega dolže mene, da sem ga jas pisal, zatorej prosim uredništvo, da naj se o tem Isjavl. Kenštatiram pa sledeče, pa le s ozirom na s.mnt-čenje, kar Je resnica in sfcer: 1. Res Je, d. gas lsk« društvo plava v političnih vodah in ne ebsteji tak«, kakor sme ga ustanovilL Posebno sem še jaz sam, kot sklicatelj pevdarjal solidarnost pri tem društva: vsi sa »nega, eden za vse. — 2. Kot sKII-eateU-ustanovitelj požarne brambe sem bil na ustanovnem občnem zboru predlagan ia izvoljen sa odbornika. Podpiral sem društvo tndi Iinancielno. He> vedoč, kdaj sem bil pahnjen is odbora, vpraSam« zakaj? Ali sate, ker sem drnštvo ustanovil, alt sato, ker sem pristaš SLS. - 8. Poleg mene je bil še f odboru ket blagajničar mol prijatelj g. J. Poljane* ta je bil primoran odstopiti vsled bresimnih grozečih pisem. Vprašam: zakaj? Zate, ker je pnstaj glfi — 4. Vprašam: kdo je prišel mesto njega? Vprašam: zakaj se niso vabili k sestankom kot člani gasilnega društva tudi pristaši SLS? - 5. Vprašam: kdo je dal Orinovemn lantn naročilo, da kdor ne da za dobitke, ma v slučaju nesreče ne bodo gasili? - 6 .Vprašam: bo** je g- župrnk užalil, ko, J« poslal pismo s milo prošnjo načelniku g. Pičnliaiu da naj nikar ne traja veselica s plesom celo »o« do ranega jutra? Ali je g. Pičulin Imel povod * župnika razupiti po vseh gostilnah i njegovim pismom tako da je tisto pismo rajžalo povsod okrog, G. župnik pa še odgovora ni dobi. - 7. Vprašam: po katerih pravilih je izvoljen sedanji odbor gasil-noga društva? Kdaj Je bil razglašen dan m čas? — 8. Pribiti moram s ozirom na gumničenje in obrekovanje moje osebe glede dopisa v zadnji številki. Ne pustim si reči ne ed %. Ptčnlina kako* tudi ne ed njegovega Irizerja, da delam jaz politik« v društva. Kje in kake, ke nisem bil klican in prisoten pri zadnjih sejah in sestankih. Kdo Je torej začel? Ne izvira U U načelstva? Kde Je začel pra-težlrati nekatere ilaae gasilnega društva, ki UM bili pristaši SLS? Zatorej zahtevam v imenu veeh (Dalje, glej na, naslednji strani spodaj,) Krajevni sadni ogledi in razstave. Koncem septembra, zlasti pa v dobi od začetka do 20. oktobra t. 1. bodo priredile nekatere podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« po raznih krajih Slovenije krajevne sadne oglede in razstave. Do sedaj je priglašenih že deset takih prireditev. Kdor se količkaj zaveda, kako smo zaostali na polju umnega in dobičkanosnega sadjarstva, zlasti še, kar se tiče poznavanja eadnih sort, bo z veseljem pozdravljal takfc prireditve in bo po svojih močeh pripomogel, da se izvrše z uspehom, ki ne bo samo v čast, ampak tudi v korist dotičnega okoliša, za katerega se je razstava priredila. Vsak tak krajevni ogled ali razstava ima predvsem poučni značaj. Tu ima vsakdo priliko, da spozna s pravim Imenom vsaj najvažnejše sorte, ki jih goji v svojem sadovnjaku in morebiti še katere druge, ki se nahajajo v dotičnem kraju in so važne za sadno kupčijo ali za domačo uporabo. To je silno potrebno za vsakega sadjarja, zlasti pa za tistega, ki goji namizno sadje za kupčijo. Kdor se za to ne briga, tava v temi in pri njem ne moro biti govora o kakem napredku. Pridelovalec mora vendar vedeti k a j ima za prodaj, ker se cene namiznega sadja ravnajo predvsem po sortah. Na vsaki še tako skromni sadni razstavi ali sadnemu ogledu se vrše predavanja, ki so še posebno zato važna, ker so prikrojena prav za razmere dotičnega kraja in okoliša, kjer se je priredila razstava. Iz teh predavanj bo posebno posneti katere sorte so za dotični kraj posebno priporočene in katere niso vredne, da bi se še nadalje gojile. Poznavanje glavnih sadnih sort (zlasti jabolk) in pa krajevni sadni izbor je jako velikega in odločilnega pomena, da bi moral biti o tem popolnoma na jasnem vsak sadjar. V meso in kri bi mu moralo priti repričanje, da je od pravilne iz-i r e sadnih sort zavisen ves uspeh v sadjarstvu. Trikrat todiko bi bil vreden naš sadni pridelek, ko bi namesto neštetih slabih sort rastle povsod dobre preizkušene sorte. In kje laže izvemo, kako se ta ali ona sorta imenuje in katere sorte so priporočene, nego baš na kakih razstavah, kjer se na lastne oči prepričamo o vrlinah te ali one sorte in kjer se nam povedo izkušnje drugih. Toda zanimati se je treba, in sicer živo zanimati na dva načina. Najprej naj se vsakdo, ki ima primerno sadje, d e - priiadetih članov, da se uvede red in pravičnost, da ne bo treba rok si umivati vsled prejšnjega dopisa. — Jože 81tar, bivši odbornik gasilnega dru-— (Opomba nrednUtva: Potrjujemo, da dopi-M v prejšnji številki Domoljuba ni pisal niti ga sam poslal g. Sitar. Glede napisov na slavolokih ■e nam poio*^ da sta bila dva napisa »Zdravel« en napis p« »Na pomočit.) j a n s k o udeleži razstave tako, da razstavi, kar misli, da je vredno pokazati tudi drugim. Če pa misli, da njegov pridelek ni za razstavo, naj si pa vsaj temeljito ogle-d a , kar so razstavili drugi. Zal pa, da jih je tako malo, ki bi se res zanimali, kakor bi bilo potrebno. Tistih, ki bi bili pouka najbolj potrebni, še blizu ni. Če pa že pridejo, površno pogledajo po mizah, gredo sem in tja, malo pomodrujejo, pa je opravljeno. Za take obiskovalce nima razstava nikake koristi. Sadni ogled ali razstava ima pomen le za tistega, ki s svinčnikom ali bilježnico v rokah na drobno in premišljeno motri razstavljeno sadje in si zapisuje zlasti imena tistih sort, ki jih goji sam in jih sicer na videz pozna, toda jim ne ve pravega imena. Pa še marsikaj drugega važnega si je treba zapisati, kar vidi in sliši na razstavi. Pri takih prireditvah je vedno kdo, ki daje obiskovalcem pojasnila. Po napredku hrepeneč sadjar bo tudi na to stran izrabil lepo priliko. Vse, kar mu ni jasno, bo izprašal in si zabilježil, kar je izvedel. Preskrbljeno je ob takih prilikah tudi za strokovna predavanja, ki jih je pa treba poslušati, marsikaj vprašati in se porazgovoriti s predavateljem. Le na tak način se izkoristi prireditev na vse strani, in le tako doseže svoj pravi namen. Sadni ogledi in razstave imajo pa še drug praktičen namen. Pokazati hočemo sadnim trgovcem, kaj smo pridelali, kaj in v kakšni kakovosti imamo na prodaj. Take prireditve bodo imele ponekod značaj sadnega semnja. To je pri nas nekaj novega, a jako pametnega, ako bi se sadjarji le hoteli zanimati in dejansko sodelovati. Na sadni semenj se bo sprejemalo samo lepo razbrano (sortirano) namizno sadje, vloženo v primernih zabojih. Vsak tak vzo r e c bo imel naslov lastnika, ime dotične sorte in pa označbo glede množine sadja, ki se ponuja na prodaj. Tu bodo imeli priliko pridelovalci sadja in kupci, da sklepajo kupčije brez prekupcev in me-šetarjev. Sladkor za zboljšanje mošta V zadnjem času se je po časopisih izražala želja, naj bi ministrstvo za kmetijstvo oziroma ono za finance dalo vinogradnikom na razpolaganje več vagonov sladkorja prostega trošarine za zboljšanje letošnjega vinskega mošta. Od merodajne strani so se storili pri vladi potrebni koraki, da bi se dosegla ta ugodnost za vinogradnike. Toda dosedaj ni nikake gotovosti, ali pravzaprav je le malo verjetnosti, da bo uspela prošnja za oprostitev vinogradnikom namenjenega sladkorja od trošarine, vsled tega naj se nikdo ne zanašaj na to ugodnost, ampak če hoče zboljšati svoj mošt, naj si priskrbi sladkor po ceni, pa kateri ga dandanes ponujajo razne sladkorne tovarne. Koncem avgusta je bila cena kristalnemu sladkorju (sipa) 20 Din za kg, danes pa ga sladkorne tovarne postavijo že na vsako postajo Slovenije, Beveda v celih vagonih, po Din 14.25 za kg. Padec cene znaša torej že Din 5.75, torej več nego bi znašala pred enim mesecem oprostitev trošarine, ki je določena na 5 Din. Tako nizka cena temu blagu je nastala vsled tega, ker se razne tvomice sladkorja niso mogle zje-diniti glede skupne določitve cen in vsled tega so si začele konkurirati ena drugi. Ker pa pri tej konkurenci trpijo škodo vse, je verjetno, da se bodo, morda celo kmalu, med seboj poravnale in tedaj bo cena sladkorju zopet znatno poskočila. Vinogradnikom je torej nujno svetovati, da se združijo in potom kmetijskih zadrug, podružnic ali društev naročijo po cele vagone sladkorja skupno, ki je po ceni in jim bo prišel prav ne samo za osla-janje mošta ampak tudi za domačo porabo. — Glavni pogoj za dobro vino je pa ta, da pustite grozdje na trti tako dolgo, dokler to dopušča lepo solnčno jesensko vreme. Zatiranje njivskega osata. Njivski osat je izmed najnadležnejših in najškodljivejših njivskih plevdlov, ki ima močne korenike, ki nastavlja vedno nove popke, razen tega pa zarodi tudi veliko množino semena. Njemu najbolj ugajajo globoka, ilovnata, torej najrodovitnejša polja. Kjer se razpase ta plevel, tam je pridelek slab; uničiti tega škodljivca pa je iz zgoraj navedenih vzrokov težko in večkrat treba mnogoletnega truda in smotrenega postopanja, predno ga očistimo iz njiv. Dobro sredstvo za pokončevanje osata je sejanje lucerne, ki ga tekom večletne in goste rašče zaduši, oziroma se z večkratno košnjo zatre. Porezanje osata prezgodaj pa navadno ne koristi mnogo, ker poženejo korenike nove poganjke, ki napravijo še v tistem letu seme. Eno glavnih pogojev pri zatiranju tega škodljivca je pa to, da mu ne pustimo toliko časa, da bi napravil seme. Tudi po žetvi po strnišču je še vedno čas, da se rešimo tega plevela, in sicer z najcenejšimi delavnimi silami: to so prašiči. Kjer je namreč to sploh mogoče, se naj na strnišče, kjer je veliko osata, naženo prašiči, ki zelo radi žro korenine osata. Ti bodo sicer njivo grdo razruvali, toda očistili jo bodo tudi tega škodljivega plevela, pa tudi marsikaterega črva in hrošča, ki so nam na njivi nedobrodošli. Pa tudi za prašiče same je zdravo in koristno, če si lahko poljubno poiščejo krmo, ki jim najbolj pri-ja, ter se gibljejo v svežem zraku. Gospodarska obvestila. CENE. g Tržišče mleka. Vsled obilne jesenske paše še vedno raste množina mleka, ki prihaja na trg, vsled česar cene padajo. Nepastirizirano mleko se prodaja na drob- Dobro in poceni se kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE r-, Ljubljana, Mestni M 10, no po Din 2.50 do 8. Po mlekarnah pa pa-skrizirano po Din 3.25 do 8.50. Nagel porast dinarja resno ogroža naš mlečni izvoz, Ici presega 30.000 litrov dnevno. Pri današnjem stanju avstrijske krone izvažajo mlekarne že pod nabavno ceno. g Sladkorni trg. Po proračunu ministrstva za trgovino in obrt bo letošnja produkcija sladkorja v Jugoslaviji znašala 120 tisoč ton, vsled česar bo krita vsa domača potreba, razven tega bo pa ostalo še okrog 3000 vagonov za izvoz. Ta ugodna letina kakor tudi oster konkurenčni boj med tvornicami sladkorja je povzročil, da eo cene temu blagu v zadnjem času padle od 20 Din na 15 Din in še nižje za kg. Eati se pa je, da bodo sladkorne tvornice sklenile kartel ter ponovno diktirale visoke cene za svoje blago, četudi ni opravično, ker bo letos blaga več kot dovolj po celem evetu. g Trg t iitom. Na žitnem trgu se je vsleH porasta dinarja kupčija popolnoma ustavila, tendenca je mlačna, vse pričakuje nadaljnih znižanj cen. Kupčij je malo in cene se drže na isti višini. g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica domača fco Ljubljana Din 365, pšenica bačka fco bačka postaja Din 345, koruza bačka fco bočka postaja Din 285, koruza umetno sušena fco slov. postaja Din 290, oves bački foo bačka postaja Din 260, suhe gobe fco Ljubljana. Din 48—56, laneno seme fco Ljubljana Din 880, krompir fco nakladalna postajt Slovenije Din 115. Fižol ribničan fco Ljubljana Din 635, prepeličar Din 550, mandalon Din 400; seno Din 75. g Les. Štakete od 1.40 m dolž. tek. meter fco nakladalna postaja Din 50, deske 6 mm fco meja 1390, 9 mm Din 1125, tra-mi monte Din 410, remeljni polovičarji 35 do 70 Din, I. II. III. fco meja Din 698, oglje I a vilano fco meja Din 125, drva bukova fco nakladalna postaja Din 25 do 26. Izvozna trgovina lesa se trenutno nahaja pod močnim vplivom negotovih valutnih razmer. Večjih zaključkov v tujih valutah ni zaznamovati, ker na eni strani ne kaže izvozničarjem sedaj sklepati kupčije, kupcem pa tudi ne, ker je dinar dandanes precej visok. Treba bo čakati, da se dinar ustali na gotovi višini in s tem nastopi padec cen tudi pri nas, potem šele bo zopet mogoč izvoz. ŽIVINA. g Cene živine, telet in prašičev v Ljubljani. Za kg žive teže voli prvovrstni 13.25 do 14 Din, voli rejeni Din 12.50 do 13, voli za vprego Din 12 do 13, biki rejeni težki Din 12.50 do 13, biki lažji Din 10.50 do 12, hrvaški bušaki boljši Din 9.50 do 10, hrvaški bušaki navadni Din 8.25 do 9.50, krave rejene Din 8.50 do 9.50, krave klobasarice Din 7.25 do 8, telice Din 8.50 do 9; teleta težja rejena Din 18.50 do 19, teleta lažja Din 17 do 18; prašiči debeli Din 18 do 18.75, prašiči peršutarji Din 17 do 18, prašiči zaklani Din 23.50 do 24, plemenski prasci za komad 7 do 12 tedenski Din 160 do 275. Današnji Bemenj je bil srednje obiskan. Volov je bilo malo in tudi druge domače živine malo. Največ je bilo hrvaških oziroma bosanskih bušakov. Kupčija se je vršila v znamenju padanja cen. V pričetku trgovanja so se kupci držali prejšnjih cen, ki pa so proti poldnevu precej popustile, tako, da je bilo mogoče kupiti za zgoraj navedene cene. Cena volov je padla za cel Din pri kg, istotako je padla znatno cena teletom in prašičem in se kupci zelo branijo plačati zgoraj navedene cene. Ker se vsled dviga ni kupovalo ničesar za izvoz, se je resno bati, da bodo cero še bolj padle, oe bomo hoteli izvažati. g Živinski sejmi v Mariboru. Ker ni več nevarnosti zaradi slinovke in parkljevke, se bodo živinski sejmi v Mariboru v naprej vršili zopet vsak drugi in četrti torek v mesecu, svinjski sejmi pa vsak petek. Prvi živinski sejem bo 23. t m. IZVOZ. g Carinjenje konj in kobil pri izvozu. Finančni minister je izdal naredbo, da morajo carinarnice pri carinjenju konj pri izvozu smatrati živinske potne liste kot uradne dokumente pri določanju starosti. Če pa nastanejo dvomi o točnosti podatkov o starosti v živinskem potnem listu, se bodo carinarnice obrnile na obmejnega veterinarja in zahteval, da s pregledom določi starost živali. g Izvoz vina iz Jugoslavije je znašal 1. 1920. 20.446 hI v vredn. 6,932.830 Din, 1 1921. 19.112 hI v vredn. 5,595.773 Din, 1 1922. 85.267 hI v vredn. 34,310.181 Din, 1. 1923. 25.978 hI v vredn. 14,671.765 Din. Posebno velika je razlika v izvozu med zadnjima dvema letoma. Te podatke je navedel načelnik Stojkovič na anketi kmetijskega ministrstva o vinski krizi. g Izvoz preko Rakeka v juliju t. 1. V mesecu juliju 1.1. se je izvozilo iz naše države preko Rakeka v Italijo: 2163 konj, 9130 goved (495 bikov, 1607 krav, 2321 telet in 4707 volov), 49 koz in 84.114 komadov perutnine (gosi, kokoši, purani) ter 20 vagonov svežih jajc. RAZNO. g Točenje sadnega mošta. Po odloku generalne direkcije posrednih davkov z dne 15. julija 1924, št. 32.627, se sadni mošt ne more smatrati za alkoholno pijačo, vsled česar se za točenje sadnega mošta ne pobirajo takse po tarifnih postavkah 61., 62., 63., 64., 65., 66. in 67. taksne tarife, to je takozvane gostilniške takse, torej tudi trošarinske takse. g Načrt novega vinogradniškega zakona. V kmetijskem ministrstvu se izdeluje načrt novega vinogradniškega ztkona, po katerem so za vinogradnike predvidene posebne ugodnosti. Vinogradi, zasajeni po 31. decembru 1921 bodo oproščeni davka, prevoz sadik in grozdja bo imel ugodnejšo tarifo, uvoz inozemskih plemenitih trt bo užival posebna ugodnosti itd. g Zakaj sadjevec na zraku počrni?. Zafo, ker pride mošt pri mletju in preša-nju v dotiko z železom. Pazite torej strogo na to, da boste pri napravi sadjevca uporabljali le tako orodje in posodje, ki je popolnoma leseno ali kamenito, ali vsaj tako, ki ima prav malo železja na tistih krajih, ki pridejo v dotiko z drozgo ali moštom. Največ železa, ki ga venomer izpira sadni sok, je v sadnih mlinih, nekaj ga je tudi v stiskalnicah in še celo v sod moli železni vijak, ki drži vvafica. Železni deli pri sadnem mlinu in preši naj se pred uporabo dobro prepleskajo z belim leščilom (emaj-lom), cev v lakomnici naj bo bakrena in pocinjena, mošta ne zajemajmo z železnim korcem in vijak v vraticah naj bo znotraj na debelo zalit b smolo. Sploh: Kdor hoče imeti mošt, ki bo tudi na zraku obdržal svojo lepo rumeno barvo, naj se do skrajnosti ogiblje vsakega železa pri napravi sadjevca. Popolnoma varno naloži te svoj denar pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. ki se je PRESELILA iz hiše Uršuiinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo najboljše z ozirom na višino zneska In odpovedni Jas Varnost za hranilne vloge |e zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. —, Vrbutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiS, stavbiič in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. __5881 vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanega in rezanega LESA (er plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe na: PROMETNA D. D., — Ljubljana — Krekov trg št. 10. KUPIMO Schicht Pravo Schichtovo mile i znamK©, Jelen je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje b Sclltclitovim milom je zabava! €€ © MATERE! Navajajte svoje otroke, ila bodo radi brali. Iz knjig se bodo veliko naučili za življenje in kar je glavno: namesto ošta-rije in slabe druščine, kar pomenja grob za družino, se bodo navadili dobrih knjig. Sedaj berejo otroške in zabavne stvari, pozneje pa bodo radi prebirali knjige, iz katerih se bodo učili za svoj poklic — kmetijo, živinorejo, obrt itd. Vsak denar za dober časopis in knjigo jo najboljše naložen. i Te dni je izšla 1. .številka >Orliča«, ki' je tako ljubeznivo pisan, da je otrok ne odloži, dokler ne prebere. Orlič ni namenjen samo orličem, temveč je pisan za vse otroke. Izhaja vsak mesec in stane za celo leto 10 Din. Piši dopisnico na: >Uprava Orliča, Ljubljana, Ljudski domc, na kar dobiš 1. številko s položnico, po kateri plačaS naročnino. VAJA ČUTOV. Velika naloga matere pri otrokovi vzgoji je, da vadi otrokove čute. To stori najbolje, ako seznanja otroka z njegovo okolico. Seveda pa tega ne sme delati prisiljeno in vsiljivo, ampak ravno takrat, ko se pri otroku pojavi zanimanje za to in ono. Sam otrok eicer vidi stvari v svoji okolici, a jih ne spoznava in ne razume pravilno; materina naloga je, da mu pri tem pomaga in izpopolnjuje pojme. Pravilno spoznavanje vnanjega sveta po\-zroča ugodne vplive na otrokovo dušev-nost. Samo površno spoznavanje ln opazovanje okolice brez globljega razumevanja ne privede otroka do pravih in jasnih pojmov o stvareh, ki so v njegovi okolici, ampak pospešuje površnost in igračkanje z vsemi temi stvarmi. Ne ve kaj početi z njimi, zato je pogosto siten in čmeren, zahteva deset stvari po vrsti, a nobena ga ne zadovolji. Mati naj zato ne nudi otroku preveč naenkrat. Počaa naj otrok spoznava svojo najbližjo okolico: mater, očeta, stvari, ki so v sobi, potem v hiši, na vrtu, na cesti. Mati naj se tudi ne utrudi, ko z otrokom čeblja o vsem tem. Varovati pa je treba otroka pred veliko množino novih stvari in vtisov, ker ga to zelo utrudi pa tudi zmoti in mu podrobnosti odpadejo. Otrok sam nekako počasi odkriva eno skrivnost za drugo. Ne more namreč kakor odrasli človek pregledati mnogo stvari z enim pogledom, nego le počasi drugo za drugim. Šele potem, ko eno stvar večkrat in do dobra ogleda, se mu vtsne v spomin, da ima potem od nje tudi misel ali predstavo, da jo potem tudi imenuje, čeblja o nji, jo hoče imeti itd. V tem času že otrok tudi spozna naslikane stvari, jih imenuje, pokaže. Materina skrb pa bodi, da dobi otrok vedno in povsod samo lepe vtise, da ima tudi lepe misli, s katerim se peča, kadar je sam in se tako njegova notranjost razvija in oblikuje le v lepo stran. Otrokova okolica, ki -daje otroku prvo snov za notranje (duševno) delo, naj bo lepa in prikupijiva I Otrokovi čuti ao nežni, a nje-5" gova razsodnost in njegovo spoznanje še ni razvito, da bi mogel sam ločiti in izbirati lepo od grdega, dobro od slabega. Celo vrsto let mora opravljati mati zanj to delo, ki pa mora skrbno in vestno čuvati pri oknih in vratih otrokove duše, kakor imenujemo petere čute, da pusti vanje le lepo, dobro, plemenito in vzvišeno. DOMAČA ZDRAVILA. Za opeSane noge. Namoči pest sivki-nega semena (lovendel) v četrt litru belega vina, pusti 24 ur na solncu in teri s tem noge. Utrujene noge namoči v mlačni izkuhi detelje ali pa stolci par strokov česna, pre-vrej ga na olju in uteri v podplate. Stopljen loj je stara pomoč za utrujene in ožu-ljene noge. Zatečenih nog ne smeš umivati z mrzlo vodo in jih ne smeš staviti v vročo. Take noge držiš pač lahko nad vročo izkuho go-milic, da se izpote na sopari, potem jih namazi s toplim oljem, na katerem je pre-vrela pest žajbelja. Kadar pa ne sme priti prav nobena voda v dotiko z bolnimi nogami, namoči krpico v špirit, ali še bolje v domače žganje in izbriši noge. To vsak dan dvakrat — vprav bolne noge potrebujejo dosti snage. Knrje oči, ognjetinci in trda koža na nogah nam prizadevajo bolečine in težave pri hoji. Nespametno in nevarno je, ako režeš z britvijo ali nožem po nogah, ne da bi jih poprej odmočil. Marsikdo si je kri zastrupil s takim rezanjem. Skuhaj pest divjega kostanja in namakaj noge v izkuhi, vroča mora biti, kolikor drži noga, potem se odmeči trda koža in se da lepo odstraniti. Tudi v navadni sodi se odmeči, toda kostanj je bolj zdrav za noge. Košček limone ali čebule, ki ga privežeš na kurje oko, vzame bolečino in vzdigne korenino. Frav dober je obliž iz smrekove smole, ki ohladi in izceli tudi kraste. Kdor ima kake kraste ali mehurje na nogah jih mora ve5-krat namazati z limono in nositi mehko obutev, dokler so mu ne počeli vse. Pri vsaki najmanjši ranici se varuj barvanih nogavic, baš pri nogah se zastrupi kaj rada kri. SUŠENJE SADJA. Odkar se je pri nas udomačila žganje-kuha, se zanemarja sušenje sadja. In vendar je za svežim sadjem posušeno sadje največje hranilne vrednosti. Skrb vsake gospodinje je in mora biti, da preskrbi za čez zimo svoji družini dovolj in premirnih hranil. Res je, da 30 mlečne in močnate jedi v naših kmečkih hišah največ v navadi, prijetno pa je za družino in gospodinjo, ako more večkrat kaj izpremeniti pri kuhi. Tako pomoč ji da ravno suho sadje. Jabolka je treba zrezati na krhlje in odstraniti jezice in peške, hruške, ako ld niso predebele, se suše cele. Sušilo naj bi se sadje počasi, t j. v ne preveliki vročini, ker vročina vsebino hranil v sadju izpre-meni in zmanjša. Seveda« nekdanjih sušil- nic sadja nimamo več, na njih mestu se šo. pirijo kotli s predelavo sadja v žganje. Go-spodinji ne ostane drugega kot vroča peč, ko je vzela kruh iz nje. Priporočljivo jej da sadje ne natrese na pečina tla, ampak ga naloži na pletene, plitve posode, lahko na dele starih košev v košar in jih razstavi po peči. Seveda ne sme naložiti preveč na debelo, ker bi se predolgo ne posušilo. So-veda, ako pa hoče naenkrat dejati v ped večjo množino sadja sušit, ga mora seveda stresti kar na tla in razgrniti z burkljaml po peči. Večkrat ga je treba tudi obrniti, potem z grebljo pograbiti na ognjišče in zbrati bolj suhega za sušenje na peči, manj suhega pa na štedilniku ali tudi še v peči. Suho sadje potrebuje v shrambi mnogo manj prostora kot sveže ali skuhano. Hranimo ga v vrečah na suhem prostoru, da na pridejo do njega muhe in molji, ki zlezejo vanj črve. Pred uporabo ga je treba oprati z gorko vodo. Zelo redilno je suho sadje, ako ga jemo samo namočenega (2—3 uro) v nekoliko mlačni vodi. Znano pa je seveda zlasti kuhano sadje, ki ga navadno daje gospodinja kot zadnjo jed (nameček) na miza Kdo pa ne pozna tudi sladke hruševke ali krhljevke, ki je bila svoječasno prava naslada žanjicam in plevicam, dokler je ni izpodrinil moderni čaj. Ponekod se je šs ohranilo kuhano suho sadje zlasti za pustna dni. — Miklavž, ki se je svojčas najbolj ob-nesel s suhim sadjem, je pa poslal tudi moderen in se raje prikupi otrokom s piškoti in sladkorčki. Vendar je velike važnosti, da si gospo-dinje nasuše sadja kolikor ga največ morejo, saj ga s tem rešijo izpremembe v žganje, ki prinaša našim kmečkim hišam čim-dalje več gorja. BRESKOV POTRESEM KOLAČ. Vlij v skledo 8/8 litra vročega mleka, osoli ga, prideni eno polno žlico (5 dkg) sladkorja in 5 dkg surovega masla. Stresi v to mleko 50—60 dkg moke, nekoliko premešaj in prideni pripravljeni kvas, ki si ga pripravila iz 1 dkg drožja, žličice sladkorja in dveh žlic mlačnega mleka. Na kvas deni 1—2 rumenjaka in testo dobro stepaj. Postavi za četrt ure na gorko, da vzide. Ko nekoliko vzide, ga stresi na precej veliko, dobro pomazano pekačo, ki ima ob kraju rob, ga z dvema žlicama razravnaj po vse} pekači. Po vrhu pa naloži olupljene in na kosce zrezane breskve. Potresi testo s po-tresanjem in postavi že Vi ure, da vzhaja; nato postavi v pečico in pečeno zreži. —< Potresanje. Sesvaljkaj eno žlioo sladkorne sipe, za oreh surovega masla, eno žliofl moke, eno žlico drobno zrezanih orehov ali lešnikov in ščep cimeta. STROCJI FIŽOL V OLJU DUŠEN S PARADIŽNIKI. Popari z vrelo vodo en kg osnaženega strocjega fižola in ga odcedi. V kozi razbeli dve žlici olja; ko se segreje, prideni par. (Dalje fflej na naslednji strani spodaj.) Vedno najnovejše volneno blago za Ienske obleke ln bluz* A. At E. SJKAJBERNE n Ljubljana, Mestni U« ^ Li: uplini Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) In Matija Goreč je delal velike načrte. V nekem hribu, ki je pripadal Bukovju, je odkril zalogo ilovice. Hotel je torej sezidati opekarno in pričakoval je od nje, bogate dohodke. Samo pametno in previdno je treba začeti. Vsekakor pa Je bilo precej nade, da se bo stvar obnesla, ker ge je v okolici precej zidalo. Kot začetni kapital je hotel vzeti Matija Goreč zadnjih 7000 mark. >In če se stvar ponesreči, če bomo ftgubili, če ti umrješ, kaj bo potem z Lizo?« Goreev obraz se je nekoliko zmračil. »Z Lizo?! No da! Potem bo pač morala delati — kaj bi bilo, če bi ne dobil denarja? O izgubi ni govora. Če ne bo Slo, bomo o pravem času končali!« Henrik je pomislil. s>Prav, jaz tudi ne bom zapustil Lfze, storil bom zanjo vse — vse k Gorčeve oči so se zjasnile. Molče je stisnil Henriku roko. Ta pa je gledal po cesti navzgor. Tam je šla v mladi jutranji svetlobi vitka dekliška postava. Nosila je s\et!o obleko in čisto modem klobuk. Poleg nje je Šel mlad fant in sprt L' je tulil idiot. — Ti,« je rekel Janček Leni, ki sta šla skupaj, pravzaprav je postala Prekova Lota prav lepo dekle.« Lena ni odgovorih. »No saj pravim, Lena, da ai d tudi lepa, čeprav nisi tako fina in pametna. In kar je glavno, ti si vendar bolj močna kot Lota.< Janček je smatral to za laskanje, Lena ga je pa jezno pogledala, tako da je smatral za umestneje, da se pridruži Henriku, ki se je počasi približal. »Kaj pa je? Sta se zopet kregala? Ali ne moreta mirno živeti ?< »Ne, Lena je prehuda. Nikalce izobrazbe nima. Najbolje, da sploh ne govorim več z njo.« »Kaj pa imata zopet?« »Oh, samo rekel sem, da mi je Lota všeč, pa je menda ljubosumna, ali kaj.« Henrik je pogledal po poti naprej. »Takrat si vrgel Lotin šopek na cesti, stari prijatelj. Ali veš, da od tedaj nisem več govoril z njo?« »Da. Toda pravzaprav je boljše tako. Prijatelji pa ne moremo biti s Prekovimi. — Poglej mladega Reparja! Vsak dan je pri Prekovih. Mislim, da se hoče ženiti Btrokov česna in zelenega petersilja, vse drobno zrezano; prideni tudi še par paradižnikov in fižol. Posoli, pokrij in dusi počasi; včasih premešaj. Ko je fižol mehak, ga stresi v skledo in obloži s koruzno polento. Izvrstna in cena jed. tam. No to bi bilo tako, kot bi se vol poročil s kanarčkom!« V tem trenutku se je Avgust Prek obrnil in iz polnega grla je rjovel zadnje verze sramotilne pesmi, ki jo je zložil brivec na Matijo: »---voziček in psa! veli-i-i-i-kega psa!« Klišalo se je, kako se je Repar smejal, dotim je Lota idiota ostro pomirila. Ostal je za njo in njenim spremljevalcem, se od časa do časa ozrl, Bukovčanom s pestjo žugal ali metal kamenje po poti navzdol. »Vedno je bolj neumen,« je rekel Janček. »Toda brivčev verz zna še vedno. To je edino, kar zna na pamet. No, in njegov oče tudi kmalu ne bo bolj pameten kot on.' »Ne smeš tako govoriti, Janček.--»Ti sploh nimaš pojma. Henrik, kako Prek pije. Vsak dan je pijan, včasih že zgodaj zjutraj. In veš, to je čudno: pije baš od onega dno dalje, ko je umrla tvoja mati.' »Kako to?v Preje je Prek komaj pokusil pijačo, tisti dan pa, ko je tvoja mati zjutraj umrla, je bil opoldne že tako pijan, in je tako razgrajal v Zabukovju, da se je prav k nam slišalo. Veš, kaj je rekel Matija? To je slaba vest! In to hoče ubiti s pijačo!« Nekoliko dalje po cesti navzgor je rekla Lota Prek mlademu Reparju: »Krivično je od vaščanov, da so tako grdi napram Naglioevim. »Krivično, hal Napram takim požiralcem in samomorilcem Iv >Kdo more to dokazati? Nihče!-»Dokazati! Ha! Sodišče seveda ne. Mi pa vemo vsi. Goreč! Odkod ima ta denar? Cunjar, pa 40.000 mark! Kaj?« »Tega ne vem.: »Ne, tega ne ve nihče, samo on. Za lo bi ao moralo sodišče pobrigati; in potem, kako je obdolžil tvojega očeta, ki se sploh ni ganil iz sobe. To so lepi ljudje, kaj?-Lota je molčala. »No in potem — poljubil je Nagličev-ko. Glasovka je videla. In to v času, ko je poslopje gojeio, ponoči. Lepi ljudje!« »Repar, prosim, ne — ne tako —..< »In zakaj se zanima tako zelo za Henrika? Zakaj ne vzame niti plače, niti obresti?" »Tega ne vem.« »No, in stari Naglič ni bil z nikomur v prijateljstvu in tudi ti sedaj menda čakajo, da jih bo cela vas prišla prosit za odpuščanje Naj vrag vzame to ošabno sodrgol« »Repar, takega govorjenja ne trpim.« »Ne trpiš? No, potem — potem pac lahko grem in Prekova Lota lahko drzi z Bukovčani. Toda učeni Henrik, ta ugaja mogoče Loti. —« »Repar, tega ne trpim! Tako govorjenje se ne spodobi, posebno ne na poti iz cerkve! Potem rajši pojdi!« . Fant je temno gledal v tla. Kakdi dvajset korakov je šel še z njo, nato pa je zavil na neko stezo. Lota je pustila, da je šel in (Dalje glej na naslednji strani egornjl) Edino Jtifean nadomeslf in prekosi okus !it redSiP^sf - mesa v tirani. - KMBTE - HMELJARJE iz Savineke doline opozarjamo, tla sprejema Ljudska posojilnica v Celju vse čeke, ki jih dobite za hmelj, četudi se ti čeki glasijo na kako banko in drugi denarni zavod, ter izplačuje zanje gotov denar ali pa se denar, če stranka želi, naloži na hranilno knjižico. — Kmetje, nesite torej čeke naravnost v Ljudsko posojilnico v Celju, poprej pri Belem volu, sedaj Cankarjeva eesta št. 4 (poleg davkarije). \Ljudska posojilnica« je pravi naš kmečki zadružni denarni zavod, kjer najvarneje naložite svoje prihranke. Vloge se obrestujejo po dogovoru do 12 odstotkov. 5201 med. proitsor kukirologije, bivši specijalist za vse moderne bolezni. Ker ir.u ni ugajalo, da vsak frenuick zdravi kako drugo bolezen, se je odločil, da stavi vse svoje znanje v boj proli samo eni bolezni, in sicer proli kurjim očem. Ker je preizkušal vsa sredstva, ki jili nudi znanost, z bolj negativnim kot pozitivnim uspehom, je v srečnem trenutku prišel do spoznanja, da je edino pravo sredstvo proti kurjim očem samo KUKIROL- To spoznanje ga je nepopisno razveselilo, saj je postal s tem slaven za "vedno. Od tedaj zdravi on samo z geslom: /.Veliko ali malo kurje oko, ozdravi KUKI-ROL samo.« — Ko jc izvršil že nekaj sto brzih ozdravljenj s Kukirol-obližem z uspehom ter tudi ugotovil, da umivanje nog s Kukirol - preparatom zasluži vso hvalo, obvešča vse, da je najboljše in edino sredstvo za odstranjenje kurjih oči brez vsake sledi bolesti, nevarnosti in brez dolgotrajnega zdravljenja samo KUKIROL, katerega blagoslavljajo milijoni in milijoni ozdravljenih trpinov. — Istočasno je izdal znanstveno delo, v katerem opisuje škodljivost zanemarjene nege nog. V tej razpravi najtopleje priporoča umivanle nog 9 KUKIROL - PREPARATO.M. Naročite si še danes knjigo: >Pravilno negovanje nog«. Dopošlje se Vam brezplačno in poštnine prosto r>otom tvrdke Hugo Bully, Beograd, Jakšičeva B. R. 11. Pravi, po vsem svetu znani in v milijon slučajih preizkušeni Kukirol fabrikati se dobijo v vsaki lekarni in v vsaki boljši drogenji, m sicer za ceno 18 Din za škatljo Kukirol-obliza in 12.50 Din za paket Kukirol - preparata za umivanje noe. V mnogih trgovinah =e ponujajo po nižjih cenah uonaredbe naših pravili Kukirol fabnkatov. Iste odklanjajte v lastnem interesu in prosimo, da pa-zUe na to, da Vam se ne usili o kot ^ud. prav dobri" manjvredni izdelki. Boljšega kot KUKlfcOU se ne dobi. Pristni samo z varstveno znamko Petelinova glava na nogi. Naš znanstveni oddelek, ki e pod vodstvom starega, izkušenega zdravnika, Vam ob pošiljalvi povratne poštnine brezplačno nudi vsa pojasnila in dobre svete na vsa vprašanja v zadevi negovanja ln bolezni nog. KUKIROL-FABRIK, GROSS-SALZE bei MAGDEBURG (Deutschlaad). 4* resno je šla dalje. Idiot pa je šel za Roparjem. »Ti,« je rekel potuhnjeno, »vrgli jih bomo na tla!« Repar mn ni odgovoril, temveč je obstal. V tem sta prišla Henrik in Janček bliže in malo za njima Matija in Lena. Mladi Repar je izzivajoče pogledal Henrika. Potem se je surovo zasmejal in glasno zavpil: Prekova Lota prav lepo pozdravlja gospoda Henrika Nagliča in bi rada postala njegova ljubica!« Henrik je prestrašen obstal in je postal temnordeč. »Da,« je povzel zopet mladi Repar, »in ona prav nič ne zameri, niti požara, niti kaj drugega!« »Repar! Jaz — jaz —« Henrik je stopil par korakov proti surovemu fantu in nato obstal. Bilo ga je sram dejansko se spoprijeti. Repar je smatral to za boječnost. »Oho, le pridi bliže, kar začni, baš prav si mi!« Tedaj je prišol oskrbnik. Molče je šel proti Reparju .Ta je stal tiho v zadregi, zaka j oskrbnika se je bal. »Z Vami nimam nič opraviti,!, je rekel napol trmasto, napol tesnobno. Na to ni dobil odgovora. Oskrbnik