-----  297  -----
Narodno blago.
Prislovice, reki in običaji iz Istre.
Zapisal J. V.
Ki beži od koristi, beži korist od njega. Priti če vuzal na česal (zlo na dan in kazen). Ne muti vode, ku moraš piti (ne vznemiruj hiše, kjer moraš živeti).
Ne pluči na vetar, as če ti na obraz nositi (sramota je tudi tebi, od svojih zlo govoriti).
Ki ni dobar, ni ni zal = hud (češki: nahlost dobrych lidi pfiznak).
Ako se kmet z gospodo brati, neče imeti s čim orati.
Dojti če vrčme, da koliko ti je več svoj, več se ga boj; su rekli stari ljudi.
Ki govori, ča se nepristoji, če morati čuti, ca ne bi rad.
Ki je za reči, treba, da je i za čuti.
Ti biš s tujim trbuhom šparal (se reče, kedar gospodar sv&jim delavcem ne da dosta jesti).
Žena prosi, muž nosi (oba prosita).
Ki se tuži, ta prosi; a ki prosi, ta pogiba.
Ni več, Bog daj — j oš! (rečejo dobri otroci, kedar kaj pojido).
Božja duša, vraži meh (svetohlincem pravijo).
Na lazeč pridu četiri stvari: smrad, glad, buha i šenac (uš).
Mrtve Bog pomiluj, a nas nezabi (se reče, kadar se od mrtvih govori).
K prišparanomu se pride, k pojedenomu ne.
Zdrava kocka, ka to dočka ((to bo kasno).
Da si tu i tamo (brzo pridi).
Cas gre, kao z mignenim okom.
Prepelica poje: pojcT pomoč, pojd; pomoč (delat na polji).
Prtčna gospoda — gospoda po večeri lačna (vbogo — gospodsko).
Svi smo   od kusa  (kusati rz jisti = kosilo radi jimo).
Ki se hvali, se zavali (sebe ponižuje}.
Punke (Maschen) prodivati ca po malo plesti.
Vsaki bogoviti dan = vsaki dan.
Ki ritensko grč, pelje mater u pakal (bo reče otrokom , da ne bi tako hodili).
Sipak se je lčpo razpuhnul — ili drugi cveti (vrtnica se je odprla).
Slo ta (s6-liti, kjer se dežnica z dveh streh steka — compluvium.)
Cap, kozji samec (tudi češki in poljski).
Lačiti, zelč želeti.
Osež = obseg.
Taščobočina, lakotnica pri živini.
Nadulci, češpljini rožiči.
Pužalo, bakla.
Samoletno, jednoletno.
Suš, ako se otrok rodi, kakor z rumenimi ikrami po kožici, ki se osušijo in odpadejo.
Gladomornik, ki lakoto trpi.
Ponapredščina, Vorausgabe.
Išelica, ki zmiraj hodi, ki na pust ne vidi ni vretena, neče viditi celo lčto gujine (kače), ženska iz-mišlotina, da na pust ne predejo.
Devicu treba zakopati razrukavnu i gologlavu , a ženu u kamižoli i fačal na glavi.
Otročja.
Jesen je Boga vesel, Klen je Boga klel, Leska je Boga pleskala.
Kako nekteri lstrani govedo z govedom privajajo:
Ako se k volu kupi tuji vol, se obema, a vsakemu posebej, d& najboljše krme. Ko krmo vže dobro usli-neta, se ona promeni; drugemu vzame, drugemu dd, da pojista; potle se stori s& soljo vlih tako; in tako ne Bmrdi drug druzemu več.
-----   298   -----