AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPE*
AMERICAN HOME
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY CORNING, JUNE 1
LETO XLVIII—VOL. XL7III
nci se ne ozirajo na ultimat
Guam, 12. .junija. — Ameriške čete so se nenadoma izkrcale na južnem delu otoka Okinawa ter prišle Japoncem za hrbet. Tako je zdaj japonska garnizija, kar jo je še na otoku, popolnoma obkoljena in v pasti.
Japonski radio je poročal, da je začela 10. ameriška armada s totalno ofenzivo na Okinawi,
Poveljnik 10. ameriške armade, general Buckner je poslal j japonskemu poveljniku ultimat, v katerem je Japonce pozval, • naj se vdajo, ker je zavzetje otoka od strani ameriške armade | Samo še vprašanje par dni.
Ameriška letala so vrgla ponudbo za razgovore v bližini ne-j ke dupline, v kateri mislijo da se nahaja glavni stan japonskega j poveljnika. General Buckner je določil čas, v katerem naj japon-ski poveljnik odgovori, če je pripravljen za pogajanja. Toda j rok je pretekel, ne da bi Japonci kaj dogovorili.
Gen. Buckner je v ultimatu pisal Japoncem: "Vi dobro veste, v kakšni brezupni zagati se nahajajo vaše čete. Vi veste, da ne morete dobiti nobenih ojačenj na otok. Zato boste sprevideli, kot vidim jaz, da je popolno razdejanje japonskega odpora nk Okinawi samo vprašanje par dni in treba bo pobiti večino vaše garnizije."
To je bilo prvič v vojni na Pacifiku, da so Amerikanci poslali Japoncem ultimat za vdajo.
Japonci se večinoma skrivajo v koralnih duplinah, odkoder streljajo na Amerikance. Ameriške čete čistijo te dupline na ta način, da naravnajo vanje metalce plamenov, ali da vhode v dupline zapečatijo, da so Japonci vjeti v njih kot podgane.
Ameriški vojaki so se ponoči spustili po vrveh na pečine, za katerimi se skrivajo Japonci. Zjutraj so jim pa začeli nasipati svinca za vrat. Japonci se srdito branijo in vse izgleda, da se ne bodo podali do zadnjega moža.
Japonska garnizija na Okinawi je zdaj razdeljena v dva oddelka, katerih vsakega imajo Amerikanci popolnoma obkoljenega. Japonci se poslužujejo vsakega orožja, ki ga morejo dobiti v roke. Celo iz razbitih letal jemljejo strojnice.
Prva divizija marinov je včeraj ob 3:30 zjutraj naskočila japonske poizcije in se pognala 2a 1,000 jardov naprej. Japonci so nato izvedli protinapad, toda marini so se vzdržali na pridobljenih pozicijah.
V pondeljek so japonska letala zopet napadla ameriške ladje ob Okinawi in poškodovala neko manjšo ladjo. Japonci so s takimi napadi poškodovali že 54 ameriških ladij pri Okinawi. Japonci sc izgubili pri zadnjem napadu 10 letal.
Sodijo, da je na Okinawi še 15,000 japonskih vojakov, katerih vsak se bori s pravo furijo in brez upa zmage.
I Z nemškimi vohuni, ki so bili preoblečeni v ameriške vojaške uniforme in katere so ' leU naši fantje ob reki M tuše, so napravili prav kratek postopek. Na sliki je videti vojaško policijo, ki jih privezujejo h kolom, kjer bodo krogle plačale njih vo->ko delo.
premier king je zopet v sedlu v kanadi
Ottawa, Kanada. — Pri zadnjih volitvah v parlament je zopet dobila večino liberalna stranka, kateri vodi sedanji premier King. Njegova stranka je dobila 117 mandatov, pogresiVci so-jih dobili 61 in socialisti 23.
Liberalna stranka je sicer izgubila 38 mandatov, ki jih je imela dozdaj, dočim so pridobili konservativci 38 novih sedežev, socialisti pa 13.
Anglija je častila Eisenhowerja, kol še nobenega pred njim
London, 12. jun. — General Dwight D. Eisenhower je prejel danes najvišjo čast, ki je more dati kakemu zemljami London — ključ od mesta. London je slavil ameriškega poveljnika, ki je peljal zavezniške armade k zmagi v Evropi, kot pred še nikogar.
Pozneje je kralj George VI. povabil Eisenhowerja na čaj ter mu ob tej priliki podal visoko odlikovanje. Noben ameriški vojak ni bil pred njim še tako odlikovan v Angliji.
Eisenhower je govoril zbrani množici z balkona ter slavil Angleže, ki s0 povezali v tesne vezi olfe deželi, Anglijo in Ameriko in v katero vez se mora pripeljati tudi Rusijo, Francijo, Kitajsko ter druge dežele, ki so pomagale streti nacije in ki bodo zdaj naglo opravili z Japonci, je govoril Eisenhower.
Ameriški sadonosniki 30 trpeli do 75% škode
Washington. — Sevežega sadja bo letos zelo primanjkovalo v Zed. državah. Vzrok je mraz, ki je poškodoval sadonosnike na vzhodu, osrednjem vzhodu in v centralnih delih.
Mraz in kasna slana so poškodovali sadonosnike vse od 25 do 75%. Na vzhodu bo jabolk 50% manj kot normalno. Breskve bodo rodile kot še nikoli tako malo v Virginiji, Marylandu, New York, Ohio in Michigan. V obeh Carolinah, Arkansasu in južnem Illinoisu pa pričakujejo dobro letino.
Češenj v New York ne bo nič. Grozdja ne bo skoro nič v Ohio, New York, Pennsylvaniji, Maryland in Michiganu. Iz Michi-gaha ne bo dosti hrušk, češpelj in hrušk ne bo iz vzhoda in osrednjega vzhoda.
Iz raznih naselbin
Duluth, Ml inn- — V bližnji farmarski naselbini Greaney je umrl Jože Zabukovec, star 72 let in doma iz vasi Podpeč pri Dobrem polju na Dolenjskem, kjer zapušča brata in sestro tukaj v Duluthu pa brata. V Ameriki je bil okrog 47 let in pred več leti gozdarski delovodja.
Razne vesli od naSIh borcev v službi Strica Sama
Harry Hopkins se je vrnil iz Moskve v kapitol
Washington. — Harry Hopkins, ki ga je predsednik Truman poslal v posebni misiji v Moskvo, se je vrnil. Poročal bo/ predsedniku o svojih razgovo-1 rih s Stalinom. Splošno se sodi, j da je Hopkins ugladil mnogo ne- J sporazumov med Rusijo in Zed. ■ državami.
Nesporazum je bil v glavnem' glede poljske vlade, glede upra- : ve Nemčije in Avstrije. To, sodijo, je Hopkins ugladi] ter pri- , pravil pot za konferenco velikih . treh v bližnji bodočnosti.
Letalo, ki je neslo Hopkinsa v j Moskvo in nazaj je vodil poro- , čnik Edward Frehmeyer, sin žu-pa na iz Maple Heights, O- Po- , ročnik ima že od prej rekord, j da je priletel iz Moskve v Ameriko v 49 urah in 18 minutah, ko je pripeljal sem ambasadorja Harrimana.
-o-
Von Kluge se je hotel še lanskega avgusta podati Amerikancem
Berchtesgaden. — Razne { priče pripovedujejo, da se je 1 hotel nemški feldmaršal von ; Kluge še lanskega avgusta po- 1 dati 3. ameriški armadi z vso ! svojo armado. Bil je takrat 1 imenovan pa vrhovnega po- ; veljnika na zapadni fronti na- ] mesto von Rundstedta.
Von Kluge se je odpeljal s ; svojim štabom * na dogovorjen ^ prostor, toda prav takrat so ' zavezniki bombardirali kraj in Amerikanci niso takoj pri- ' šli. Von Kluge, ki je mislil, da je izdan, je odhitel nazaj v svoj glavni stan. Tam je pa ! že Hitler zvedel, da je bil odsoten, pa ga je pozval v Ber- * lin na zagovor. Mesto tega je : von Kluge spil strup.
Amerikanci so pozneje do- : speli na prostor sestanka, toda bili so prepozni. Ako bi j bila predaja takrat izvedena, bi bila Nemčija že lanskega avgusta strta.
-o-
Prestal operacijo
V	Glenville bolnišnici je srečno prestal operacijo John Smrtnik iz 19712 Muskoka Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2 do 3 popoldne in 7 do 8 zvečer.
četrta obletnica
V	četrtek ob 8:15 b0 darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Joseph Prijatel v spomin 4. obletnice njegove smrti.
trti poziv na Katoliški dan v Jolietu!
JVave za Katoliški dan gredo dobro od rok. Program je Popolnoma v redu; tudi obisk se obeta od blizu in daleč. . 0l> smo že naznanili, se bo program začel dopoldne s slo-• ttiašo v cerkvi sv. Jožefa. Med sveto mašo bo pridigal i", kanonik J. J. Oman iz Clevelanda.
|'°'dne pri zborovanju bosta nastopila kot glavna govorih Franc Gabrovšek iz Clevelanda in Mr. Joseph Zalar \
^ bodo poklicani še razni drugi zastopniki slovenskih
'fi"iih katoličanov v tej deželi.
* * *
je bilo že oznanjeno, bo novoizvoljeni odbor zastopal , 611 je nas tukajšnjih katoliških Slovencev glede raznih ' ji |aše stare domovine, v kolikor se kot Amerikanci lahko ?a izrazimo.
' , 10 je že, da so sv. Oče v soboto 2. junija javno v svojem t 8e je slišal po vsem svetu, omenili silno žalosten polo-. .Slovenije. Tudi napram dogodkom v Sloveniji bomo to-svoje stališče in v resolucijah izrazili, kaj in kako
|t
J bdenje v Jolietu na praznik sv. Janeza, 24. junija!
Rev. M. J. Butala	!
«	Rev. Edward Gabrenja, OFM i
Rev. John J. Canon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM ■	Rev. M. Jager.	j
BAJE IŠČEJO OBA
HITLERJEVA
OTROKA
London. — Iz Stock'holma se poroča, da je pustil Hitler dva otroka, 5 letnega dečka in 4 letno deklico, katera zdaj zavezniki zavezniki iščejo po vsej Nemčiji. Otroka, tako trdijo Švedi, je Hitlerju rodila Eva Braun, katero je Hitler poročil tik pred padcem Berlina, cla bosta, otroka legitimna.
Baje je Hitler prebil tri dni v Bavariji, da je poskrbel za varstvo otrok, potem se pa odpeljal ,z Evo Braun v Berlin, kjer sta oba umrla, kot sodijo nekateri. Toda ruski maršal Žukov trdi, da se Hitler nekje skriva, najbrže v kaki drugi deželi.
NOVT GROBOVI
John C im per man
V pondeljek večer je umrl v Womans bolnišnici John Cim-perman, star 67 let. Stanoval je na G59 Voelker Ave., Euclid, O. Doma je bil iz vasi Mramo-rovo pri sv. Trojici na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Car, sinova Johna in Jo-sepha, pet hčera: Frances po-roč. Ahey, Josephine poroč. Gerl, Helen poroč. Nance in v Muskegon, Mich. Alice poroč. Horton. Dalje zapušča dve sestri, Frances Tekavec in Mary Yah, v St. Louis, Mo., pa brata Josipa. Zapušča tudi dvanajst vnukov.
Bil je član društva Napredek št. 132 ABZ in št. 450 SNPJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
John G. Starešina
Včeraj opoldne je umrl v Lakewood bolnišnici John George Starešina, 10 mesecev star sinko družine John in Mary 'Starsina. Družina stanuje na 26909 Rose Rd., West-lake, O. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod.
■-o--
Gradmacija
Zadnjo soboto je graduiral iz East Technical vi&|je šole Rudolph J. Rozanc, sin Mr. in Mrs. Rudolph Rozanc iz 10314 Sandusky Ave. Graduacija je bila v Severance dvorani, čestitke in mnogo sreče želimo mlademu graduantu.
i
Lausche je vetiral predlog za več denarja šolam
Columbus, O. — Guverner Frank J. Lausche je sinoči vrnil v sejiat nepodpisan predlog za šolski denar. Mnogi so sicer to pričakovali, vendar se vse čudi, da se je Lausche upal postaviti po robu močnim lobistom .in splošnemu pritisku, da odobri ta denar za šole;
Legisiatura, ki je odobrila de-nar, je grozila, da bo ponovno glasovala zanj preko guvernerjevega vetiranja. Grozili so tu- . d i guvernerju, da bodo to izra- ■ bili proti njemu v prihodnjih volitvah. Toda Lausche je rekel, da ne more odobriti takega paredloga, ki daje šolam več denarja, kot ga pa potrebujejo.
Ta predlog bi dal šolam v prihodnjem letu za $18,047,000 več , denarja, kot so ga pa dobile pro-šlo šolsko leto. Guverner pravi, da je v nižjih šolah zdaj za 9 od- , stotkov manj otrok kot pa leta , 1940, v višjih pa celo za 20% ■ manj, torej je jasno, da šole ne potrebujejo več denarja zdaj.
Ako bo legisiatura preko guvernerjevega vetiranja sprejela predlog, bodo dobile ohijske šole i v prihodnjih dveh letih do $40,-000,000 več denarja, kot pa zadnji dve leti in to pri manjšem številu šolske mladine.
"Lahko bi bilo zame podpisati : ta šolski predlog," je rekel gu- : verner Lausche, "toda če hočem služiti narodu v državi Ohio po : svoji vesti, ga ne morem podpisati, pa če se bo to tudi izrabilo proti meni."
-o-
V Rimu so obesili ameriškega vojaka
Rim. — V pondeljek so obesili v Rimu ameriškega vojaka Werner Schmiedla iz Briarville, Pa. Bil je vojaški dezerter in je načeloval roparski bandi, ki je prošlo zimo ustrahovala Rim. -o-
Vesela vest
Pri družini Mr. in Mrs. John Suštaršič, 651 E. 99. St. so se oglasile vile rojenice in prinesle zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Dekliško ime mlade mamice je bilo Mary Frank, hči Mr. in Mrs. Martn Frank iz 651 E. 99. St., ki sta zdaj postala prvič stari ata in stara mama. Srečni oče je pa sin Mrs. Suštaršič iz 1194 E. 71. St., ki je pa že četrtič stara mama. čestitamo!
Cpl. Robert James iz 1137 E. 72. St. je dospel na dopust za 30 dni iz Anglije. Bil je 18 mesecev onstran morja z 453. skupino bombardirjev. Na 27. junija se mora zglasiti zopet v taborišču Atterbury, Ind.
M na m Pfc. Elmer Janchar, sin Mr in Mrs. Frank Janchar iz 620 E 94. St. je prišel domov na dopust po 35 mesecih službe nt ■ Južnem Pacifiku. Elmer je brai " dr. Leonard Jancharja.
Pfc. Anthony Arko, sin Mr i in Mrs. Frank Arko iz 1012 E i 77. St. je dospel domov iz nem = škega ujetništva. Doma bo osta - dva meseca. Prijatelji ga lahke obiščejo na gornjem naslovu.
Pfc. Anthony Klaus, sin Mr.
i in Mrs. Frank Klaus iz Harpers-
•	field, O. (R. F. D. 3, Geneva,
-	Ohio) piše iz Nemčije, da je
-	tam srečal dva slovenska fanta,
-	Ludvika in Janeza Praznik, ki sta bila v nemškem ujetništvu. Doma sta iz vasi Grmolje št. 6
•	pri Novem mestu. V Ameriki
•	imata brata Alojzija, kateremu naročata najlepše pozdrave.
i	m. » m
t Za 30 dni je prišel na dopust John Mausar, sin Mr. in Mrs. John Mausar iz 9411 Birchwood
•	Rd. Garfield Heights. Bil je v
•	bojih pri 1. armadi in je bil šti-
-	ri mesece v bolnišnici v Angliji. 1 Po dopustu bo odšel v bolnišni-
3 co v Texas. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
K ji na osebo bo J š za konzerve
I	H ;S| .lika naprej bodo zo-
J. sladkor za prezervi-in sočivja in sicer ^jitov na osebo. Do 2. j aJali po 15 funtov na
i
velja za države
II	i„ c"igan, Indiana, Ken-;0 ..^est Virginija. Pred
a (J naj ne gre nihče O^ 1 4 Wom za racionira-su°r'za prezerviranje bc \1° ' l ' ki ga potrebuje, am-t v omejenem številu J*	vedno bolj pri-
f1 J	-0-
i ^Jte Vrvino hMnrlo f
V. XVI. JčlgCI.
Pet okrajev v Ohio bi
rado lov na srne
Kent, O. — športniki 10 okrajev v seyernovzhodnem delu države Ohio so se obrnili na državni oddelek za dovoljenje loviti srne v petih okrajih. Ti okraji so: Ashtabula, Trumbull, Columbiana, Lake in Portage. -o--
Na piknik
Društvo sv. Križa št. 214 K. S. K. J. ima v nedeljo piknik na prostorih narodnega doma, 6818 Dehison Ave.
Maša za 30 dnevnico
V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Matevža Debevc ob priliki 30 dnevnice njegove smrti.
^ Nemška radijska postaja zdaj
„a i^a se bo hitler še povrnil
\ nemška radijska ^ ' posluje v okolici v južni Nemčiji, ; ^znanjala nemškemu Hitler se bo vrnil! ^ bo še rešila!"
tajni policisti se ^ bi našii to tajno ra-aJo, ki se mora naha-Sfeverno od Augsbur-
0 Poročali, da je bil
Hitler ubit v Berlinu, toda ruski maršal žukov trdi, da ruslri vojaki dozdaj niso mogli spoznati nobeno truplo, o katerem bi mogli gotovo reči, da je Hitlerjevo. žukov misli, da je Hitler zbežal iz Berlina tik pred padcem mesta.
Pri ameriških četah se nahaja Rudolf Ribbentrop, sin bivšega nemškega zunanjega ministra, o katerem še vedno ni nobenega sledu.

* DOMOVINA
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBKVEC, Editor) «117 St. Clair Ave.	HXnderson 0628	CleveUuid S. Oblo.
published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto »6.50. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto »7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po Dofitl. Dol leta »4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta »a.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: Celo leto »6.50. pol leta $350,
četrt leta »2.00 Posamezna Številka 3 cente__
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. »6.50 per year. Cleveland, by mall. »7.50 per year. U. s. and Canada. »3.50 tor 6 month«. Cleveland, by mall. »4.00 for 6 months. U. S. and Canada. »2.00 tor 3 monthi. Cleveland, by mall, »2.25 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. »6.50 per year; »3.50 for 8 month«. »2.00 for 3 months. Single cople« 3 centa.
Entered as second-class matter January 5th, 190». at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1878._______
No. 136 Wed., June 13, 1945
Kaj se godi na Poljskem?
Papežev govor 2. junija je zopet svetu postavil pred oči strašno tragedijo poljskega naroda. 'Ko opisuje nemška grozodejstva proti pripadnikom katoliške Cerkve, se papež na dolgo spomni Poljakov in njih trpljenja pod Nemci. Strašno sliko iz koncentracijskega taborišča v Dachau podaja s sledečimi besedami: "V prvi vrsti mučenih so poljski duhovniki — po številu in po načinu postopanja proti njim. Od leta 1940 do 1945 je bilo v tem taborišču zaprtih 2800 poljskih duhovnikov in redovnikov. Med temi en pomožni škof, ki je. tam umrl za tifusom. Zadnjega aprila letos jih je bilo tam le še 816. Vsi drugi so tam pomrli ^ izjemo dveh ali treh, ki so bili prepeljani v drugo taborišče.' Papež pravi dalje, da je sovraštvo Kristusovih sovražnikov šlo tako daleč, da so v zasmeh Kristusovega trpljenja nekega poljskega duhovnika bičali in kronali z bodečo žico.
In če se je to godilo na duhovnikih, kaj je trpelo ostalo ljudstvo! Še danes je po Nemškem raztresenih 2,500,000 Poljakov. Grozno je to, pa je tudi obupno, da vseh teh dva in pol milijona ljudi ne ve, kam naj gre. Izgubili so domovino. Nemec jih je pregnal. In sedaj, ko je Nemec pregnan, ne morejo domov, ker tam vlada boljševik. Uboga Poljska je padla izpod enega sovražnika pod drugega, izpod nacistov pod komuniste.
Komunisti sicer zapro vsako na novo zasužnjeno deželo tako kot so Jugoslavijo, da ne morejo venkaj poročila, kaj se tam godi. Tujim žurnalistom, če niso stoodstotni komunisti, je vstop zabranjen. Kljub temu se mnogo izve. In kar se sedaj izve iz Poljske ni nič manj hudo, kot kar je bilo pod naciji. Na Poljskem dejansko vlada ruska tajna policija. Vlada, ki sedi v Varšavi, je samo orodje ruskih gospodarjev. Glavni boljševiški zastopnik, ki dejansko vse ukazuje, čeprav ni v vladi, je Jud Amsterdam. On je gališki Jud, izvežban v Moskvi pri Kominterni, prav z namenom, da enkrat upelje na Poljskem komunizem. Njegov pomočnik je predsednik vlade z revolucionarnim imenom Bierut. Kot je v Jugoslaviji postal Brozovič Tito, Kardelj pa Krištof). Oba sta ruska državljana in sedaj predstavljata Poljsko pred svetom. Komunistična tajna policija je poslala na Poljsko ti§oče svojih agentov. Ti imajo na eni strani nalogo terorizirati prebivalstvo, da si ne upa nastopiti proti vsiljeni vladi, na drugi strani pa je njih naloga organizirati komunistično stranko, katera je bila poprej na Poljskem zelo šibka. Komunistične celice, te najmanjše organizacijske enote, ustanavljajo celo v malih občinah. Te celice potem po navodilih policije strahujejo prebivalstvo. Če se kak posameznik upa upreti, ga policija zapre, ustreli ali pa izžene v Sibirijo. V nekaterih krajih, kjer se je vse prebivalstvo postavilo komunistom po robu, so cele vasi odgnali v Azijo. Neko poročilo iz Šandomierza pravi, da so v teh mesecih odkar so boljševiki zavladali, odpeljali z doma več ljudi kot so jih Nemci v vseh letih. V nekaterih krajih so ljudje zbežali v gozdove pred komunističnimi teroristi, toda Judi tja so poslali za njimi vojaštvo. Nekaj vasi so bombardirali iz zraka in do tal porušili, ker prebivalstvo ni hotelo nič slišati o komunističnih organizacijah.
Gori smo govorili, kako so Nemci postopali s poljsko duhovščino. Nič bolje ni pod boljševiki. Iz krakovske škofije so odpeljali v Azijo celo vrsto duhovnikov. Kjer ni napravil Cerkvi dovolj škode nacist, nadaljuje z uničevanjem boljševik. Pri delitvi Poljske so prišli v Vzhodni Galiciji pod Ruse takoimenovani grko-katoliki, to je katoličani vzhodnega obreda. Po nekem poročilu iz Londona so ruski boljševiki zaprli večino katoliške duhovščine vzhodnega obreda. Te Rusine ali Ukrajince hočejo najprej odtrgati od Rima in potem seveda od vsake vere . . . Narediti jih hočejo s silo za komuniste.
Rusija tedaj neomejeno vlada na Poljskem. Danes bi bilo samo varanje javnosti govoriti o kaki neodvisni Poljski državi. In še to, kar je Poljakom navidezno ostalo, bo v veliki meri uničeno. Rusi baje odpeljavajo iz Poljske vse, kar se da odtrgati in odnesti. Zlasti iz tovarn pobero vse stroje. Poljsko smatrajo za premagano deželo, v kateri nabirajo vojni plen.
Poljska tedaj v polni meri poskuša kaj se pravi pasti v roke komunistom. F\i govora ne o kaki svobodi, ne o neodvisnosti, ne o kaki demokraciji, ne o kaki varnosti in redu. Sedaj se znova piše, da pride do sprememb v poljski varšavski vladi. Mogoče. Toda reklo bi se varati samega sebe, če bi mislili, da bo s tem konec boljševizacije zatirane Poljske. Nekaj ljudi, ki bi radi vsaj nekaj rešili, bo morda pač odšlo v Varšavo in po imenu prevzelo nekaj ministerstev. Nihče pa razen komunistov ne bo imel nobene odločilne besede, dokler bo na Poljskem kak komunističen ruski vojak ali
policaj.	„	_ , ..
Vse to nas živo spominja na naso ubogo Jugoslavijo, zlasti na našo malo Slovenijo, kjer sedaj gospodari z vso azijtatsko surovostjo partizanski komunizem. Tudi naša Slovenija je vzdihovala podobno kot Poljska pod nemškim nacističnim jarmom. Štiri dolga leta je.Nemec preganjal -o ,, ivudi. Podobne zgodbe kot poljska duhovščina je doživljala slovenska in naše ljudi so raztresli naciji po vsej Evropi. Toda komaj se je Slovenija z zmago zaveznikov otresla nacijev, so zasadili vanjo kremplje komunisti po istih
navodilih moskovske Kominterne kot na Poljskem. Poljakom so poslali za vrat Beirute, Amsterdame, Osubske, našemu narodu pa Brozoviče, Kardelje in Kidriče.
Zato se je tudi papež v svojem govoru 2. junija dvakrat spomnil Slovencev. Enkrat govori o Sloveniji, ko omenja nemška divjaštva in taborišče v Dachau, kjer so tudi Slovenci umirali, drugič pa, ko omenja novo nasilstvo ljudstvu vsiljenih komunističnih tiranskih vlad. Na tem drugem mestu poudarja kako slabe vesti prihajajo sedaj iz Slovenije. Proti novim nasilnikom dviga papež svoj glas, ko poudari pravico tudi malih narodov, da si sami odločujejo svojo usodo in ko govori proti krivičnosti onih, ki jim je vse surova sila. "Narodi," tako pravi, "so upravičeni, potem, ko so toliko pretrpeli, da so premagali en sistem surove sile, da s$, ustavijo novemu političnemu in kulturnemu sistemu, ki ga odločno zameta večina naroda."
Dve preizkušnji sta prišli nad naš narod v starem kraju. Prvo je prestal. Bile so ogromne izgube na življenjih in premoženjih, toda prestal je. Nemec je strt. Trdno upamo, da prestane tudi drugo. Tudi komunistično nasilje se prej ali slej zruši. Papež svari vse nasilnike, naj se uče. od nemškega zgleda, kakšen je konec napačnih naukov o družbi in kako krivičniki izginejo. Vsem tem kliče s svetopisemsko besedo: "Učite se vi, ki vladate zemljo." -o-
Odlomki iz knjige: V znamenju Osvobodilne
fronte
Strle Anton, št. 11; Antončič Alojz, št. 18.
Š marata: Žnidaršič Janez, vsa družina, št. 9;
Avsec Matevž, vsa družina, št. 10; Bavec Blaž, št. 13; Truden Jožef, št. 19.
Nadlesek: Vsa vas razen nekaj hiš (6); moški skoraj vsi internirani, zato pridejo v poštev le ženske. Dane:
Vsa vas razen nekaj hiš. Je do 15 oboroženih.
Gornje jezero:
Škrbec Anton, št. 30; Šepec Janez, št. 27; Petrič Janez, št. 5; Avsec Janez, št. 24. (Nadaljevanje na 3. strani) -o-
Šesta dogodivščina gospoda Lojzeta
(Nadaljevanje) Dokazi o pripravah za načrtni pokolj poštenih slovenskih ljudi
Meseca decembra je bil izveden napad na glavno partizansko taborišče v Loški dolini, in sicer pri Belih vodah, v gozdovih na meji med Loško dolino in Hrvaško. Poleg drugega je bil tam zasežen imenski seznam vseh nekomunistov, ki jih je treba pobiti v starotrški občini in Loški dolini. Iz seznama je razvidno, da so komunisti imeli namen samo na tem področju pomoriti 400 do 500 ljudi, brez razlike spola, starosti, sloja ali politične pripadnosti. Na seznamu za pokolj je 18 celotnih kmečkih, delavskih in obrtniških rodbin ter dve celi vasi. Seznam je sestavil okrožni odbor Osvobodilne fronte za Loško dolino, lastnoročno ga je spisal njegov tajnik, bivši občinski tajnik v Starem trgu Ta komunistični morilski seznam se glasi:
Prvaki belogardijcev, določeni za likvidacijo
Karel Kovač, Stari trg; Palčič Jakob, Vrhnika št. 1; Palič Janez, st., Vrhnika št. 61;
Palčič Janez ml., Vrhnika št. 61;
Porok Janez, Vrhnika št. 9; Petrič Edvard, Podlož št. 8; Žnidaršič Karel, Dane št. 21; Iiauptman Albin, Dane št. 13;
Kržič Ludvik, Nadlesk št. 20;
Kržič Ludvik ml., Pudob, št. 2; Turk Ivan, Lož št. 75; Jerala Jože, Iga vas št. 41; Kramaršič Jožef, kaplan, Stari trg. Gstali potrebni za likvidacijo Telič Jernej, trgovec, Stari ' trg št. 15;
Hauptman Frančiška, Dane št. 13;
Kraševec Janez, Dane št. 44; Kraševec Fraiic, Dane št. 44; Kraševec Stane, Dane št.44; Kraševec ?, Dane št. 44; Lekšan Franc, Dane-Klanec št. 33;
Lekšan Andrej, Dane-Klance št. 33;
Tomšič Alojzija —Terezija,
Višivek, št. 38; Čač (mož in žena), pek v
Pudobu št. 20; Žnidaršič Ivo, Pudob št. 41; Poje Jernej, Vrhnika št. 39; Šingo (vulgo) žena, Babno polje;
Kompoš, strojnik, Stari trg; Žena brica Perkota iz Starega trga.
Knežja njiva Avsec Ivan, št. 9; Avsec Andrej, št. 11) Avsec Janez, št. 1;
Drobnič Jožef, št. 6; Primšar Anton, št. 7'.
Podcerkev: Žnidaršič Janez; Strle, vsa družina, št. 23; Modic Karel, št. 9; Mule Jožef, št. 38; Antončič Janez, št. 33; Truden Alojzij', št. 3.
Višivek: Kordič Ana, št. 32; Drobnič Tomaž, št. 34; Avsec Anton, št. 25; Baraga Alojzij, št. 24; Intihar, vsa družina, št. 21; Lekan, vsa družina, št. 20; Žnidaršič Ana, št. 39; Žnidaršič, vsa družina, št. 6; Tome Franc in Ivana, št. 9; Žnidaršič Janez, št. 11; Mlakar Franc, št. 12; Tome J., mati Marjeta, št. . 16;
Žnidaršič, vsa družina, št. 48;
Strle Alojzij, št. 33.
Laze: Tavzelj Franc, št. 8; Kotnik Janez, št. 1; Jurjevčič Mirko, št. 3; Jurjevčič Jožef, št. 6; Slaba je vsa vas. Podgora: Nanut Janez, št. 4; Nelc Martin, št. 6; Truden Franc, št. 16.
Pudob : Mule Viktor, št. 35; Žgonc Franc, št. 15; Intihar Franc, št. 11; Orl Simon, št. 9; Tomažič Janez, št. 18; Avsec Fran-Janez, št. 12; Ponuda, vsa družina, št. 6; Pire Janez, št. 19; Mule Ivana, št. 29; Mlakar, šivilja, št. 30.
Kožar išče : Avsec Andrej, št. 18; Baraga Marija, št. 17; Pianecki Ivana, št. 39; Baraga, vsa družina, št. 7; Mlakar, vsa družina, št. 5; Baraga Alojz, št. 4. Šumrada Frančiška, št. 25; Baraga Franc, št. 19; Strle Andrej, št. 64; Kočevar, vsa družina, št. 67; Kandare, vsa družina, št. 14; Truden Marij, št. 23; Mlakar Jakob, št. 20; Strle Franc, št. 21.
tga vas: Kraševec Franc, št. 11; Plos Franc, št. 12; Mlakar Franc, št. 31; Pavlič Franc, št. 17; Krapenc Janez, št. 16; Mlakar Alojz in žena, trgovec, št. 34.
Vrh:
Antončič Janez, št. 1; Palčič Franc, št. 2; . Mlakar Janez, št. 4; Kodrca Marija, št. 6;
Kodrca Stanko in žena, št. 21;
Gospod Lojze se je torej globoko oddahnil, pretegnil svoje ude, zavihal rokave in si popraskal pest, ki ga je začela spet srbeti. Treba je bilo samo kakega klerikalca blizu, pa bi gospod Lojze brez obotavljanja pokazal svojo moč. In res je prišel klerikalec, ki je pa v o-čeh gospoda Lojzeta samo "klerikalec," prišel je po pošti v obliki "Amerikanskega Slovenca."
Da je gospod Lojze naročnik "Amerikanskega Slovenca," to smo zvedeli nekoč iz lista samega, ki se je v svoji koloni na drugi strani na skrajni desnici pred vsem svetom pohvalil, kakšnega odličnega naročnika je dobil. Od tedaj, če ne že od prej, sta si gospod Lojze in "A-merikanski Slovenec" prav čedno na roke. Kar je zares katoliškega v listu, zlasti če je kaj od papeža, to gospod Lojze milostno odpusti in zatisne pri takem branju eno oko. Je namreč poleg tega tudi dosti takega, kar gospodu Lojzetu gre jako dobro v račune.
Torej je gospod Lojze z zadovoljstvom vzel v roke tisto umaro A. S. in prebral najprej
—	z velikim zadovoljstvom — uvodnik: BLISKANJE IN BOBNENJE ZA GORAMI. Potem so mu oči padle na pismo dr. Grampovčana iz Egipta, ki ga je A. S. poslal J. Spiller iz Puebla. Takoj je. začel z enakim zanimanjem brati, toda z veliko manjšim zadovoljstvom.
Pest ga je pa čisto nehala srbeti, ko je bral naslednje vrstice:
"In kako je sedaj pri nas (v Sloveniji)? Bratomorstvo! . . . Vse je podivjalo, a tega je kriv
—	komunizem. Rusi so nam napravili slabo uslugo s podpiranjem Tita, ki je internaciona len komunist in ga nočejo ne Srbi ne Hrvatje niti Slovenci Zato se kolje vse vprek. Slovenci proti Nemcem na strani par tizana Tita in proti slovenskim domobrancem, ki so nacionalni in katoliški Slovenci, ne marajo pa komunistov. . . Ko je Tito prevzel vlado, se je vse upr lo doma proti njemu.. Potem je poklical nas tu, da gremo k njemu in mi smo mu to odklonili. Dvakrat smo odklonili, potem so nam vzeli Titovci vse plače in nas proglasili za — izdajalce! ! ! Moj Bog! Mi in izdajalci! Med nami so ljudje od fašistov obsojeni na 101 leto ječe, ha dosmrtno robi j o, sami mučeniki, pa nas progla šajo zdaj za izdajalce!
"Če ne pridejo k nam (v Slovenijo) Amerikanci" in Angleži, je naš na>'od končal. Sa mo še vi ameriški Slovenci ste tu, drugih ni več, ker ta pešči ca tu smo — grobovi. . . in od njih malokdo hoče domov pod komuniste. V Italiji so delali komunisti med našimi ljudmi strašno propagando in mladi naivni fantje so šli na lim. Največ iz Primorja. Slabo oborožene so jih pošiljali čez v Dalmacijo in na tisoče so jih po klali Nemci že pred enim le-
tom. Adamič in njegovi prijatelji tam so nam veliko škodovali, kajti baš komunisti so le. ta 1941 prvi vrgli orožje proč in se niso hoteli boriti, potem so pa na svojo roko prezgodaj začeli, da bi dobili oblast v svoje roke, kar se jim je posrečilo, ker so okupatorji najprej po-zaprli vso inteligenco, potem pa je komunist lahko začel brez inteligentov. Podpirali so jih veliki Zavezniki, ker so bili slabo informirani in tudi ker je bila boljševiška Rusija močna. Mi vsi smo Slovani in ljubimo ruski narod — odklanjamo pa njihov komunizem, ker smo — demokrat je. . ."
Gospod Lojze je bral in bral, po dvakrat ali trikrat nekatere stavke in vmes je sedemkrat obrnil list, ki ga je držal v ro-kafy nazaj na prvo stran, da bi se prepričal, če ne bere namesto A. S. — AMERIŠKO DOMOVINO. . .
Nak, zares in še enkrat prav zares — bil je "Amerikanski Slovenec!" Torek, 29. maja, je gospod Lojze na tihem bral. Potem ga je pest zopet zasr-bela, zaklel je kar na glas: Fer. daman Jerich, ali si mi postal končno le tudi ti pravi pravcati klerikalec — pa brez vsakih "ušesc" . . .
Potem je gospod Lojze še enkrat bral in zraven razmišljal tole reč: Vse to, kar piše ta vražji Grampovčan in ta zlod-jev Jerich priobčuje, je že 99 krat povedala AMERIŠKA DOMOVINA, medtem ko smo mi (v mislih je gospod Lojze zapisal MI. . .) tajili in tajili kot kača noge. Tudi Jerich — no, ni ravno tajil, takorekoč, prikrival je in ignoriral je in vse take reči lepo zakrival s plaščem pozabljivega "vseslo-vanstva" — in to je bilo nam ( v mislih je gospod Lojze zapisal NAM. . .) popolnoma zadosti, da smo se lahko javno razglašali za naročnika "Amerikanskega Slovenca". . .
Zdaj je pa naenkrat Jerich v par besedah pustil nekemu pri-tepencu povedati vse kmalu in je s tem podpisal vseh 999 člankov AMERIŠKE DOMOVINE in posebej vse objave tiste — naj jo vrag odnese — Zveze Slovenskih Žup. . . (v mislih je gospod Lojze zapisal Z. S. Farjev. . . )
V prvem hipu se je gospod Lojze komaj zavedel okolnosti, da zdaj naenkrat nima opraviti več samo s svojimi cleve-landskimi prijatelji, amp a k zraven tega tudi s svojimi či-kaškimi prijatelji. To ga je začelo vznemirjati šele malo pozneje. Zaenkrat se mu je misel zapičila samo v vprašanje, kaj bo zdaj naredil "Amerikanski Slovenec." Sam vrag ve, koliko takih in podobnih pisem bo v kratkem še prišlo čez lužo. . . Ali jih bo A. S. kar po vrsti objavljal? Tristo —ali bo potem še kaj pomagal slavni recept čikaškega Inner Cirkeljna ®koli SANSa — če pa prihaja takole jasno vsa resnica na dan. . . Sam Bog ve (gospod Lojze je postal spet za hip — katoličan. . .), če ne bo Jerich potem tudi druge vsebine svojega lista po teh poročilih prikrojil? Sicer je upanje, da bo ostal še naprej lepo na dve plati — ampak kdo more
to garantirati. . . ?
* * *
Tako in podobno so se plet-le misli gospoda Lojzeta. Po dolgem času so se zgnetle v e-no samo vprašanje: Ali naj gospod Lojze ponovi naročnino 'za Amerikanskega Slovenca ali naj je ne ponovi? Tega vprašanja ni mogel kmalu do konca dognati. Zato je tudi za naročnike AMERIŠKE DOMOVINE bolje, da počakajo, kaj bo o tem oznanil v svoji najbolj desni koloni np drugi strani sam A. S. Potem boste vedeli in ne bo treba, da bi vam o tem pripovedoval podpisani
AMPAKSENEVEKDO.
i fšj^n*^
yjr^**.««
^ ..........flj Tone
• Val 0
Moj pasažir se je gyJ tijej iočutil v avtomobilu, ko da ožila proti domu. ^ »p0; kateri je imela pr°st0 ., ^ fioja
putka, je bilo 8 !sa g|V ta tja nekak zadovoije' ^ ; ^ :ot bi mi hotela reči: se , ^ l0 po Ameriki! Mejg^ e dozdevalo, da ji je 01' ^ ij pa la kazen odpuščena 111 i ij po lekaj časa prebila še v ij0 p raciji v škatlji, pote«1
>a spustil.	• bila vj;eda;
Saj morda res nl/take k jačnercu in bil sem ^ Ql i** v je, da bi res ustavil av > je v škatljo ter spustil a ^ r0ki sernato stvar, samo ce^ t,
la bo znala sama dony to .
Na misel mi PriiJe' .,,rju lllese: /prašal pri mojem .^f^aj
encu na 140. cesti, ce	:0gle
:am kokoši klat. Nic ' v,	sem
redal, da imam en {	»fm«
3 seboj na'avtu, ko *	«8e .
ral. Dolenčeva sta * ^	>. ja
la, da znata že take - ^	i pre,
pak v njih prostoru ^ p	^ m smeta, ker je trebat" Se
no "dovoljenje od ob'	J8to]
"Pri nas jih sam°i0;- I	Nce' mo, kadar jih
pojasnjeval John-	i Ver
pa že' dolgo nismo ^ bode nejbrže še ne bomo- ^ j iq g.
"I, saj meni ni & ^ ši," sem hitel zatUe ^ . kar tako vprašal-" ^ z, o je_
Spet sva se_P ytkc>. d; in vesela naprej s P ^ ftap0 je ravno na vogal11 ^ ^ ilj.-, in bulevarda, ko seI^praV t>a R zeleno luč, ko sem ;t a Jer obljubo, da je to pl_v0jo se njič, da bom vzel v t bo živo kokoš. KaJ^.g njo napravim? * v jjii ."i bc bom vzel, ker nima"1 pf *s0st. štora. Da bi j° ^ n* >2 j namesto psa pa ^ ' Se ker je preveč krotk • ^ saj bi jo lahko odda gg nar, to sehi vedel, v ^ ^ ^ zdelo prav, da bi ge 1 \ Sfi j ko kupčijo. Saj ce ^ . razglasilo: "Na	I %
človek, ki cajtenr ^ bj K koši prodaja!"	*ak0 j
imeti pa še gnoj! . gCni s^o
Vedno bolj P°ciJ pc kak0 proti domu ter tfoj ^ Z(j glavi ukane, da bi ,0, ij ^ tal. Pa mi pade 1 !je l; se ustavil pri J'111^ i 2 loo Rd. On je bu® «11, k vek in vedno kako	^
ta, da je pra^ vsaJ ^ j'( drugega ne.	^str g
Menda sem ime'.j y 11 ^ hU( obraz, ko sem stoP^. ^ prodajalno, kjer 1 ^ jj)i t^. proti vpil: "Ah ^ ge ta s0 Se nalezel v oficu,	i*)
žiš kot bi ti vsi »» vedali?"	ti K J.
Nisem hotel ^ -e tn a] ravnost. Dandai^.,,0 ^ g. ti pri trgovcih ^ prjjfl % d den, ko jim	.
je. Ce bi, na pi/ .kd*r ij tj klešče, ne smes ^ ^ «ober daj mi klešč,e, ker ^ t U sil: kaj, klešče, d» |e 0 ali kaj? Kaj »e š: e> vojski? Reči	!tega
šče bi rad, pa f'J a t S tu nimaš. Teda.l p |a y začel: "Kaj,	%
klešč! Kaj Pa %e/, moja štacuna ^ J Ji! je' Ti samo povej, f ^
Tudi, če bi s ^ "Eno kokoš ^ ifi • Ja2 si pripraven	J e
kolji mi jo!"	S
1; da bi se Ji® 4	, _ mi
hitel zatrjeva-^ ^
meša, ali kaj! , i	^
pa še kokoši kou ^	■ ta, to pa moran . ,^
kaj takega Dajva, pomeniva ? drugem."	tjui1^. Jugj
THkobimi^ti Ku to sam mo»Meli + ^ če sem hotel 1 iel,
In sem ga tudi , 0 ^^ •ee za Jakata.
do zgrajene v letu 1945, je treba preskrbeti s potrebnim mo štvom. )OWI).
ODLOMKI IZ KNJIGE: V ZNAMENJU OSVOBODILNE FRONTE
(Nadaljevanje z 2 strani)
Lož:
Lavrič Valentin, št. 51; Telič Rafael, št. 28; Vitrih Franc, št. 12; Šepec Jožef, št. 76; Turk, vsa družina, št. 75.
Vrhnika: Janežič Franc, št. 38; Intihar Franc, št. 44; Palčič Janez, št. 1; Petrič Jožef in sestra, št. 8 Palčič Jožef, št. 50; Palčič Alojz, št. 10; Strle Anton, št. 37; Plos Franc, št. 14; Jakopič Anton, št. 53; Preveč Mirko, št. 57; Antončič Jožef, št. 3; Plos Ana, št. 14; Palčič Terezija, št. 28; Campa Ana, št. 17.
Podlož: Šepec Andrej, št. 26; Zigmund VaVleVtnni, št. 14; Tome Janez, št. 2; Strle Andrej-Franc, št. 5:
Markovec: Janežič Janez in žena Frančiška, št. 1 ; Avsec Pavla, št. 1; ' Ravšelj Štefanija, št. 1; Petrič Angela, št. 11; Kodelja Alojzija, št. 6; Ravšelj, vsa družina, št. 10; Lešnjak Janko, vsa družina, št. 8;
Žnidaršič Jera, št. 14; Jurjevič Rozalija, št. 14.
Stari Trg:
Truden Marija-Janez, št. 32; Lavrič, vsa družina, št. 29; Ferluga; Kač Adolf; Jelenčič;
Gregorič Stanko, št. 80; Presetnik Franc, župnik; Kraševec, vsa družina, št. 23; Onušič, vsa družina, št. 25; Potecin Matevž, št. 62; Lavrič-Švigelj, vsa družina, št. 17;
Družina Kovačevi, Škrilje-
vetloba in senca
SPISAL DR. FR. DETELA
SQUEEZE FORMER IRON CASTERS TEŽAKI
Plača od komada (Piece work), plača od ure Stalno delo
MALI OGLASI
Opremljena hiša
Proda se hiša z vso opremo, 6 sob za eno družino na 882 E. 129. St. Prodaja jo lastnik sam.
(138)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 5 sob. Vprašajte na 6919 St. Clair Ave. med 3 in 6 popoldne. (x)
Hiša naprodaj
Za 1 družino 8 sob, na 1145 E. 72 St. Pokličite lastnika za podrobnosti LI 4890. (139)
Proda se hiša
Za 2 družini, dve garaži,
vse v najboljšem stanju. Nahaja se na 1332 E. 84 St. Pozvonite in si jo oglejte. (137)
Kupim šivalni stroj
Rada bi kupila Singer šivalni stroj, ali pa kakega drugega izdelka, ki je še dober. Kdor ima kaj takega, naj pusti ime in naslov v uradu tega lista in če ima tudi telefonsko številko.	(137)
Ugoden nakup hiš
Naprodaj je hiša za 2 družini; lepa prilika, kdor hoče kupiti to hišo.
Blizu fare sv. Vida hiša za 4 družine, 4 sobe za vsako družino; cena je $11,500.
Moderna hiša za Westropp Ave. za $9,500.'
Hiša na 71. cesti, cena je $7,-500.
Hiša na 74. cesti, cena je $7,-700.
Hiša na Corsica Ave. cena $7,500.
Hiša na 66. cesti za $7,500.
Moderna hiša 6 sob za eno družino blizu Lockyear Ave.; furnez na plin, velik lot, cena je $6,500.
Imam še mnogo drugih hiš na razpolago. Pokličite zvečer med 7 m & urtgu.
George Kasunic 7510 Lockyear Ave.
HE 8056 ___(138)
CE STE BOLNI
TAYLOR & BGGGIS FOUNDRY
1261 BABBITT ROAD
THE TELEPHONE CO, POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v J Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Razpis službe
V Slovenskem domu na Holmes Ave. se sprejme na delo
OSKRBNIKA TOČILNICE
srednjih let, pošten in ki ima veselje do dela
PLAČA PO DOGOVORU
Stalno delo in če jih je več v družini tudi za ostale. Vse informacije se dobe pri tajništvu korporacije od 7 ure zvečer vsak dan. Čas za zglasiti je do 15. junija.
Ily Bing Crosby
ANY BONDS T^OBAY?
Illustrated by Hilda Terry
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem sto-i-iti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
Hfflt
__N I'"	.....I	'*	'	' 111
•Oh, Iluf£jui<-<- i* yoally m swellJJrlvert He Just cuts » notcSi tu thn| fender every Uiilft llO biii^li a W»r ««nd."
oblak mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano In hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
john oblaka
1146 E. 61st St.
HE 2730.
"Adolfa ni tukaj!" —- Štirje GI kamodno sede na kraju, kjer je bilo nekoč Hitlerjevo pribežališče — Ber elites g aden, Avstrij a, toda Hitler ja ni več tam. Od leve na desno so: Pvt. Vincent Cnostabl* Otsego, N. Y.; Pvt. Joseph Bryan, Chicago; T-5 Donald Shu-maker, Coffeyville, Kan. in Cpl, Frank Goodney, Worcester, Mass. Vsi od 7. ameriške armade.
Save
for Self	g®/
& Country
Buy Bonds iTTOTHl
1(i Modrost ni posebno uga-1 (]o|Wtu, a domislil se je, sVJ Vegova sestra ravno teh ?knt» ^ to torej nekaka v0žf Posebnost. In Jerici se ltj J^delo, da bi imela veliko n g| °neta> če ne bi bil tako bo"|in do'ber, če bi bil bolj a sl's^> bolj Gašperju podo-
a 4
dal. Pa Malega Šmarna dan jconf!' P°3 demo na Primskovo jo Pot?" se je poslavljal
a v|eda; kakor sm0 se takel ie dejala Jerica.
0) of ® večer! Ali ste še sku-ije lJe vstopil s parom čevlji vi r°ki Bric, cerkovnik in
>v. i
a bi|t0 Je prav, Janez, da si arjCesel; tako sem bila že JV se je razveselila Je-jSeti§0eledovala obuvalo. "Še kvz|Sem premišljevala, če ,jn ll^e »
j pa-jr86 mi je celo dopoldne viii'lf' Jaz sem pa mislil, da tegaf Preveč najedel. Kako to Piloti! — Ali niso gosti. I se je bahal Bric, "in p,•ol| stopalu izpodrezani in .,/• nr°ke? Toliko vem, Je-["a^f.j'h boš v cerkvi vedno jeli 'j' Ven kazala, in vsem
lWo všeč." za C1 si hudoben, Janez!" vat, Frčala ona. "Samo da
r^o tiščali!" Sa % je- Takšne bi rade tk0, j ' bi bili napol pre-140. lJaPol preozki in vendar
ip1'9 f^ Rozala Je doma?" je {li inP Jerica. _
tvoj°I, 8e» da "ima • takšnega 0aj T ipen sem jaz." ejo Javijo!"
v hif1 botaa. — No, Tone, ij P1'} °stal?"
ji ne|Jaz grem £ teboj," je Sel rie, se poslovil še en-2a 'i 0(*šel z Bricem.
,a se .finimi očmi je gledal Za nJim Miha in se
I $ T ^e meni Jerica za ta-i. cCPa človeka, ko bi lah-?iŽe,Pn0 živela doma. Kdo mbJfr- Kako rad bi ji on 1rad trpel in delal i self tajj0
omožila naj bi so jI Pl^ko prevzetno in mo-,ravt)fa Zdaj Tone! Ali je gia\'0f1 tako ravno hodil? — »»Tie pogledal pod noge Zmajal je z glavo kaj da sploh njega !|lfa, kaj da je njemu i ?e Jerica omoži ali ne.
e nfli Si Je' da na'i bo pa" il v l" hudo mu je bilo, ker
i'- ^J^ pregovoriti.
se 1 i ^Ui go ga počasni ko-
s^Kir° se bližali. Nekdo si
■oč'11 r1 Pipo in užgana žvep-
t°žarila v polutemi br-
ieti ti;
5 j« i - ali strašiš?" je r.e-^ #:|l11 st°Pil naproti. rfTS drug," je dej'al Ga-
,ikclil I jI ti voščim dobro juti ^JSr večer?" tj se,Jvžeš- Ali ni šel rav-jel ll ^ odtod?" ržiš: tja? Ti ne veš, kako ve^j^ea človeka sit." 1 m,^ tudi ne morem, ker i	vedno za zgled sta-
Kel1 jjlj Nabavljata čezme!
je nocoj, pravil, ka-i'eK Jij' j S'l'dila, kakšna nesre-i s Slj J. J'la za Mano, če bi j o K. Jaz da bi tem Klan-Pozlačen ne bil za-ir ^jC^Ro^1** Slamnatega naj ii:	Ali sreš na Ma~
foK 'jlL^a dan na Primsko-Ifi! (Morda se kaj
retlv
.•P^ij Vl(lek Kaj pa je s tož-
86 r h
liii5 1 Je obljubil da bo
JivičaL Ce le ni tudi
c^'v I, 0bljubii! Veliko se
»ti f il^ti."
i1*1 f(jSe pomenkovala dol-m ^vareh, ki so se ji-i važnejše. Tone pa
je spremil Brica do hiše in stopal potem počasi navkreber proti svojemu domu. Posebne zadovoljen ni bil. Da je njegova nevesta tako hvalila Gašperja, mu ni bilo prav. Ta hvala je bila nekaka graja za njega, ki se je bal, da dobi dobra sestra tako nerodnega moža, on tako neprijetnega svaka. Pamet je pri mladini brez' veljave, si je mislil, ker je premalo kričava; in on bi bil Jerici bolj všeč, če bi bil manj pameten; toda kaj, ko se razposajenost ne prileže vsakemu!
Doma je bil oče že odšel spat Mana pa je sedela pred hišo in čakala brata. Mirna mesečina je počivala nad dolino in dolge sence so se iztegale izpod visokega drevja. Iz vasi so gledale lučke in na nebu so bledele zvezde pred mesecem. — Zdaj pa zdaj je kakšna glasnejša beseda predrla, kak fantovski vrisk pretrgal tiho noč. Mana je ugibala, kdo naj bi bil izpregovoril, kdo vriska. Po kameniti rebri se je začul bratov korak.; tiho se je priplazil Judež in se pritisnil k nogam svoje gospodinje, in brat in sestra sta se pozdravila.
Mana je prinesla bratu večerje, sedla njemu nasproti in čakala, da bi ji kaj povedal. Kaj da pričakuje, je Tone dobro slutil, a hliniti se ni hotel. Sestra, ki je hitro ugenila njegove misli, je tudi molčala. Naposled je vendar vprašala, kaj da pravi Jerica, ali je njo in Gašperja kaj v misel vzela.
"Vzela," je prikimal Tone, "in Gašperja je zelo hvalila, kakor da bi ti ga zavidala."
Mani se je, razjasnilo lice. "O, saj mi tudi vedno nagaja z njim," je rekla ponosna, in hkrati nejevoljna, da se brat ne veseli z njo. Tone je ostal resen in molčeč in vstal kmalu od mize.
Oče in hči sta spala v gornjih sebah, sin pri tleh, poleg delavnice.
Tone je voščil sestri lahko noč, postal pred njo in vprašal, koliko časa da bosta še tako skupaj živela.
"Sam Bog ve," je rekla sestra; "morebiti ne dol#o."
"Meni se zdi, kakor da bi se še ne bil naveličal," je dejal brat. "Da bi se nama le pozneje ne godilo huje!"
"Bog varuj nesreče!" je rekla sestra.
"Tebe in mene in vso našo hišo! Lahko noč, Mana!" II.
"Mana, Tome, pridita že vendar!" je klical Malega šmarna dan navsezgodaj Klančar sina in hčer in stopical in postajal pred hišo in gledal po megleni temeniški dolini.
"Precej, precej," se je začul ženski glas iz gornje sobe.
"Saj Mane še ni doli. Jaz bom zaklepal!" je odgovoril Tone.
Judež je hodil počasi za očetom in gledal, kaj da namerava Ko je videl, da gre k uljnjaku se je ustavil in počakal, češ,, d i se ne izplača za njim laziti. Tudi je imel svoje razloge, da se j s ogibal uljnjaka. Enkrat je bi zamenjal čebelo za muho, pa ni koli več. Kako da more kdo če bele rad imeti,»to njemu ni šlo 1 glavo, in če bi bil prišel kdo po noči panje krast, Bog ve, če b mu Judež ne bil pomagal. Oč je prišel nazaj, tipal po žepih, č ima pipo in tobak, gledal pi oknih, če so dobro zaprta, ii ogledoval tablo nad hišnimi vra ti, če je dosti razločno napisa no: Anton Klančar, mizar.
(Dalje prihodnjič).
Kraševec Janez, št. 44;
Kraševec Feliks, št. 44;
Kraševec Franc, št. 44;
Kraševec Stanko, št. 44;
Kraševec Ludvik, št. 44;
Hauptman Albin;
brat Hauptman Stanko;
Žnidaršič Karel, št. 21;
Kandare Janez , št. 5.
(Dalje prihodnjič.) --o-
Domača fronta
Pet zahtev Strica Sama
Washington/— Vlada mora zahtevati ta teden od svojih državljanov naslednje:
Sprejmite delo na zahodni o-bali, kjer popravljajo vojne ladje, ki so bile poškodovane v bitkah, ako ste elektrotehnik, strojnik, delavec pri parnih kotlih in izurjen v popravljanju. Pojdite po informacije glede tega dela, ki velja kot "top priority" v najbližnji US Employment Office.
Sadite pozno zelenjavo, dokler je še čas za to, vsaj v večini držav. Paradižniki, ki štejejo med najvažnejše teh pridelkov, bodo prihodnjo zimo naš najbolj bistveni vir za vitamin C.
Pridružite se WAVES oddelkom za delo v bolnišnicah in za druge posle. Neprestano rastoče izgube na Pacifiku so izzvale nujne potrebe za 2,000 novink na mesec.. Pišite: — WAVES, Washington, D. C., ki vam bo poslal knjižico z informacijami.
Držite se pri vožnji avta meje brzine, ki je določena. Plašči se mnogo hitreje obrabijo v poletnem času. Obrabijo se pa tudi za 50% hitreje pri brzi vožnji 50 milj na uro kot če vozite samo 35 milj na uro. Nedavne dodelitve plaščev bodo le deloma pomagale olajšati pomanjkanje.
Ako ste izurjen mornar, vrnite se na ladjo in ostanite na njej. 4,000 ladij, Id so sedaj v obratu in 12,000,000 ton, ki bo-
Moški in ženske
ZA TOVARNIŠKO DELO
ŽENSKE
ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS—
Punch press
OPERATORICE	|
MOŠKI
SET-UP (AUTOMATIC) s STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI	i
BRAZERS	,
SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 1 i0 ur na dan	!
Definitivna povojna bodočnost
The Bishop & Babcock -v Mfg. Co.
1285 East 49th St. d
(137) f
................. te
Tovarniški delavci
PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS
Delavci za splošna tovarniška dela
Dobra plača od ure in overtime
J & L Steel Barrel Co.
S806 Crane Ave.
En blok južno od Union _(140)
MALI OGLASI
Rodney Adams Heating
Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike -in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E- 200. St. _____(x)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje - in druge električne predmete. Mi kupimo " in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripelje- j mo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave. en 7215.
Uradne ure
Od 17. junija naprej bo naša lekarna zaprta ves dan ob sredah, ob nedeljah pa od šestih zvečer naprej. Druge dneve bo odprta od 9:30 "zjutraj do 10. zvečer.
Mantlel Drug
slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
(June 13, 15.)
Sprejme se
dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79 St. HE 2000.	(x)
Drop Hammer operatorji na parnem kladivu Pomočniki na kladivu Kurjač Oiler Scale Blowers Trimmer operatorji Plača od ure poleg overtime
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64. St.
(136)
V dobrem varstvu
Mati, ki dela in ki želi pustiti svojega otroka ta čas v dobrem varstvu, naj se zglasi na 6517 Bonna Ave.	((37)
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
ti z zidu. Pet metrov! Skakal je že z višjih zidov!
Randall je izvlekel samokres in stekel naprej na zid.
Pred njim je bilo vse temno in tiho.
Skočil je z zidu.
Za trenutek je mirno obležal na pesku, ačutil je ostro bolečino na levici. Potipal se je. Bila je kri . . . Najbrž se je nabodel na kako orožje . . .
Hitro je izvlekel robec in si rano obvezal.
Najhujše je zdaj minilo! Bil je zunaj trdnjave. Za onim bregom pred njim je tekla reka, kjer so bili privezani čolni;
"Do tam je komaj sto metrov," je pomislil, potem pa se je zapodil naprej. Slišal je samo svoje dihanje in hropenje.
Ko je tekel, mu je po giavi sinila misel:
"Ali bom imel zadosti moči, d'a bom sam veslal?"
Nebo je bilo zagrnjeno z oblaki. Tam, kjer-se je skrival za oblaki mesec, so bili njihovi robovi osvetljeni s svinčenim sojem.
"Kakor razpočena kovina!" je pomislil Randall. "Samo, da bi zdaj mesec ne pogledal oblakov!"
Randall je tekel po pesku. Tam je bilo že nekaj debel, kraj, kjer so bili privezani čolni. Tam je bil breg reke!
Tekel je še nekaj sekund in nazadnje je bil na cilju.
Stopil je v vodo. Skotil je do najbližjega čolna, da bi ga od-vezal, ko se je prej prepričal, da je veslo v njem. Imel jd srečo, vse je bilo tu. Treba je bilo samo še čoln naglo odveza. ti, potem se pa spustiti po reki.
Tedaj pa je obstal kakor očaran po prelepi sliki, ki se je raz-1 tezala pred njegovimi očmi: pred njimi je ležala Indija, taka, kakršno je poznal iz sanj,'
EVERY DROP COUNTS
izza
u^Mm^^mmmmm.....tmmmass^	j m
Nevarna pot. — V'bojih za Shuri na otoku <10 ni bilo prav lahko napredovanje naših čet po r(tV .^io " i,(la težje pa je bilo preko skalnatih pečin. Na sliki v1 ^ te(jrn še fante, ki se po mreži iz vrvi vzpenjajo na sW . v jje] no, ker Japonci niso pričakovali napada od te * J^a
Howard Lindsay, actor, superintends, while his wife, Dorothy Stickney, pours used cooking fat into the container. Used fat helps make paints, synthetic rubber, soap, pharmaceuticals and thousands of other war and civilian products.
0E30
"Dragi Vickers, dobro vem, da mi boste izpolnili malo prošnjo." '
Vickers se je naglo obrnil k njemu in mu pogledal naravnost v obraz:
"Prav rad! Toda kaj?"
"V listnici so pisma z naslovi.- Vzemite listnico in ta prstan ter vse skupaj pošljite na naslove, ki so napisani na ovitkih, če bi se ..."
Vickers še je začel šaliti:
"Lepa ura . . . Toda, ali sploh gre?"
"Če jo navijete," se mu je nasmehnil Randall.
Vickers je zapazil, kako so se Randall u pri tej pripombi zameglile oči.
Stopil je k njemu in ga s pestjo sunil v prsi:
"Vi ste tepec! ... No, pa dobro, vzel bom te reči, a jutri vam jih bom spet vrnil ..."
Randall se je suho nasmehnil :
"Da, jutri . . . Hvala vam."
Campbell je zamišljeno gledal ta prizor. Potegnil si je z roko čez čelo, kakor da bi hotel odgnati črne misli, potem pa je dejal:
"Zdaj je prišla vaša ura! Mesec se je skril za oblake,. . . Pojdite skozi ta vrata, potehi ' pa zlezite čez ograjo . . . In . . . želim vam dosti sreče . . ."
"Hvala vam . . . Zadovoljni boste z mano ..."
Campbell mu je trdo stisnil roko
"Na svidenje!"
Vickers je tovariša objel, potem pa je s prisiljeno vesel ostjo dejal:
"Jutri vam bom vrnil vaše reči, če ne bom prej prišel v stisko, da bom moral uro zastaviti!"
Randal mu ni nič odgovoril.
Odšel je iz barake brez besede.
Čez trenutek sta ga Campbell in Vickers videla, kako se vzpenja čez ograjo.
Preden je bil čez, se je še enkrat obrnil in se ozrl nazaj. Videla sta, da je njegov obraz zelo resen.
Randall se je polagoma pla-
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
John Rozman Jr.
ki je umrl 13. junija 1935.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče ti ne vgasne.
žalujoči:" STARŠI, BRAT IN SESTRA.
i
Cleveland, O., 13. jun. 1945. '
, zil naprej. Šel je vedno v sen-
-	ci in čim dalje od trupel, ki so ležala v kupih, zakaj med nji-
t mi"bi se še vedno lahko skrival
-	kak živ sovražnik.
Oprezno je lezel po peslku. Glavo je držal čisto pri tleh,
-	gledal je na levo in na desno v
-	strahu, da ga ne bi kdo zapazil.
i Poveljnik mu je pred odhodom
-	dejal, da se mu ne sme nič zgoditi, kjer je od njegovega uspeha odvisna usoda trdnjave. Če
i srečno dospe do čolna in če se mu posreči, da se bo spustil po
-	reki do Lohare in da tam spravi posadko na noge ter dobi po-
1 moči, potem bi že do jutra lahko dospelo v Chukoti ojačenje in rešilo oblegani oddelek, ki je bil zdaj že ves izmučen in izčrpan . . .
Toda če bodo Suristanci ponoči šc enkrat napadli? . .., Potem . . .
Ne, na to zdaj ni smel misliti! .. . Samo naprej, naprej, do čolna in s čolnom v Loharo!
Randall je zdaj prilezel do stopnic, ki so držale na obzidje. Vse je bilo tiho in mračno, nikjer se ni nič oglasilo, ne' premaknilo. Kakor v grobu! ... Po zraku se je širil grobni ; smrad ... Poleg zidov j a so ležala vsepovsod sama trupla padlih vojakov.
Za trenutek se je zdrznil in obstal. Od1 lezenja po pesku je bilo že ves onemogel in slab. Tilnik ga je bolel in glava mu je bila težka. Zdelo se mu je, da mu čelo stiska svinčena čelad^. Grlo je imel suho od vročine in od žeje . . . Okrog njega ni bilo nič drugega kakor tema in smrad . . .
Začel je prepričevati in hrabriti sam sebe:
"Moram dalje! Moram se podvizati, da se bom čimprej splazil čez obzidje in skočil na drugo stran . . . čim prej . . .
• Ne smem se obotavljati niti za J
■ minuto! Čez nekaj trenutkov bo morda že prepozno, morda se Suristanci že plazijo proti
. obzidju ..."
Zagrebel je pesti v pesek, ki je bil še vedno topel od dnevne pripeke . . . Glava se mu je po-besila ...
Čez hip se je spet zdrznil, preletel ga je strah, da ne bi zaspal. Potem je spet Zaprl oči . . .
Okoli njega se je širila svetloba . . . Glava iriu je bila spet lahka, žeja in bolečina sta izginili . . . Okrog njega vsepovsod' samo zelenje . . . Saj to je vendar London . . . obala Temze .. . Obala Temze spomladi ... In letoviščarske hišice v | londonski okolici . , . Nebo je vedro in sinje . . . Lahen veter trese listje in cvetje . . . Ran-dallu se je zdelo, da leži v travi, z obrazom obrnjenim proti zemlji in gledal mravlje, ki se vzpenjajo po visokih travnih bilkah . . . Pomlad na bregu Tertize .... V daljavi čoln . . . na čolnu fant, mlad in vesel, ki brezskrbno vesla po vodi navzdol. On . . .
Randall se je zdrznil. Okoli njega je bil spet samo mrak in smrad.	|
Kaj je bil zaspal? . . .
Pogledal je ria mesec, ki je še vedno stal na istem mestu nad stražnim stolpom.
Da, sanjal je, a samo nekaj minut . . . Zdaj pa brž naprej!
Začel je lesti po stopnicah na'i obzidje. Ves čas se je držal zidu in sence. Še deset stopnic, I pa bo na vrhu! ...	^
Zadnje stopnice so ležale v I mesečini . . . Zdaj je bilo treba j
preden je prišel sem:
Beli zidovi s kupolami in stol-
' pi tam zadaj, peščeno morje, vse belo in negibno v meseči-
1 ni, tu pred njim pa nekaj debel, napol obsijanih s svetlobo ... in srebrna, neslišna reka . . . Kolikokrat je med svojim bi-
■	vanjem v Indiji videl take pri-
■	zore, toda še nikdar ni skriv-
■	nostne lepote te zemlje občutil tako, kakor jo je občutil to ču-
■	dno noč. Tu, $redi puščave je zdaj prvič zagledal to zemljo
1 tako, kakršno si je slikal v
■	mladeniških sanjah pred dav-
i nimi leti tam na bregu Temze.
Gledal je zidove in stražni stolp, s katerega se je še vedno vila angleška zastava.
Tedaj pa je nenadno zagledal na vrhu stolpa prikazen . . . ali je bil to človek? . . . Nekaj belega je zamigljalo, kakor da je tisto bitje tam vrglo roke navzgor . . .
To je vendar Suristanec!
Zdaj je že čisto jasno videl postavo tega človeka. Da, bil je Suristanec, ki je nameril puško vanj!
Stal je kakor prikovan in ves čas mislil samo na to, kako bo moral bežati, da se mora
skriti in najti zavetja. Zadnji čas je, da skoči v čoln ... Še nekaj sekund, pa bo Indijec sprožil v njega!
Randall je stal sredi mesečine, nepremično in kakor da je začaran . . .
"Nisem mislil, da je reka tako blizu . . . Komaj sto metrov od trdnjave ... In oni Indijec na trdnjavi me je zapazil in bo
streljal name . • • trov je do njega zadel? ..."	„
Zmedene misli so m11 ^ lično naglico letele po ? ' še vedno je stal nepre»1C1 čolnu . . . •	ge{
Izpraševal je samega ^ "Ali sanjam? . • • A J tudi prividi kakor P°a puščavi?"
M. Jacoby - R. Leigh:
POROČNIK INDIJSKE BRIGADE
ROMAN
MALZ ELECTRIC SERV«cl |
6902 St. Clair Ave.	H
Hfip	KOMPLETNA POSTREŽBA	hr fctpi
jgTg V NAŠI TOVARNI NA PRAL- J^jjj ft jJ?J
H8l nikih' cistilgih in ra_ M^ tn
, DIJSKIH APARATIH.	, to"
r>r0fl
Mi imamo izvežbane mehanike. Vse delo ga ' L
ti '
Pokličite najprej nas.	M
'Je 1
Odprto od 11 zjutraj do 11 zvečer g \ ]
EN 4808	£
.	tr
UČITE SE ANGLEŠČINE '
iz Dr. Kernovega	. »i '
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BER^ ^
"ENGLISH-SLOVENE READER'' f\(\ k,
kateremu je znižana cena ff / (|V
in stane samo:	5	>sl<
NT v,	■ 601
Naročila sprejema	* ^
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Q> ^
6113 St. Clair Ave. Clevela**/ ^
- —^^ž^f^j
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA
INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
«
★ ★ ★
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
ŽENINI IN NEVESTE!	j £
"fe
Naša slovenska unijska tiskar-na vam tiska krasna poročna	] na§( vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec	] <n So papirja in črk.	^ega
j S 19;
Ameriška Domovina ^
6117 St. Clair Ave.	HEnd«r'°	^